Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem

Na podlagi druge alineje prvega odstavka

člena in prvega odstavka
člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne
septembra
Št. 003-02-1/2025-257 Ljubljana, dne
novembra 2025 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU (ZPIZ-2O)
člen V Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23) se v
členu v prvem odstavku za besedilom »pravica do letnega dodatka« dodata vejica in besedilo »pravica do zimskega dodatka«.
člen V
členu se
točka spremeni tako, da se glasi: »
brezposelni: fizična oseba, ki po predpisih, ki urejajo trg dela, prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, ter fizična oseba, ki je do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upravičena do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod za zaposlovanje);«.
točka se spremeni tako, da se glasi: »
delodajalec: pravna oseba ali fizična oseba, za katero druga oseba opravlja delo v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali na drugi pravni podlagi;«.
točka se spremeni tako, da se glasi: »
delovni invalid: zavarovanec, pri katerem je v skladu s tem zakonom ugotovljena invalidnost in je pridobil katero od pravic iz invalidskega zavarovanja;«.
točka se spremeni tako, da se glasi: »
kmet: oseba, ki opravlja kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnost ali dopolnilno dejavnost na kmetiji (v nadaljnjem besedilu: kmetijska dejavnost), kot je določena s predpisi, ki urejajo kmetijstvo, in je nosilec ali član kmetije;«.
točka se črta. Dosedanje
do
točka postanejo
do
točka. Dosedanja
točka, ki postane
točka, se spremeni tako, da se glasi: »
vdovska pokojnina: pokojninski prejemek, ki pripada preživelemu zakonskemu ali zunajzakonskemu partnerju po umrlem zavarovancu ali uživalcu pokojnine, ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa ta zakon, pa tudi razvezanemu zakoncu ali nekdanjemu zunajzakonskemu partnerju;«. Dosedanje
do
točka postanejo
do
točka.
člen V
členu se v prvem odstavku sedma alineja spremeni tako, da se glasi: »– Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – podatke, ki jih vodi v skladu z zakonom, ki ureja poslovni register in zakonom, ki ureja register fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost proizvodnje električne energije;«. Sedemnajsta alineja se spremeni tako, da se glasi: »– ministrstva, pristojnega za zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave – podatke iz informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom v zvezi s prijavami, odjavami in spremembami prijav za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in v zvezi s potrdili, izdanimi po zakonu o čezmejnem izvajanju storitev in zakonodaji EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ter podatke in dokumente, ki se v zvezi s prijavami, spremembami in odjavami zavarovanja ter potrdili po zakonu o čezmejnem izvajanju storitev in zakonodaji EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti, hranijo v centralni elektronski hrambi tega sistema v skladu z zakonom, ki ureja poslovni register;«.
člen V 12.a členu se v prvem odstavku druga alineja spremeni tako, da se glasi: »– pripravlja izračune in analize, kot podporo za oblikovanje politik na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja.«.
člen V
členu se v drugem odstavku za besedo »drugimi« doda besedilo »(v nadaljnjem besedilu: prednostna zavarovalna podlaga)«.
člen V
členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(5)Obvezno se zavarujejo osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu s sedežem v tujini, za katere se v skladu s predpisi EU ali na podlagi dvostranskega sporazuma o socialni varnosti uporablja zakonodaja Republike Slovenije.«. Za šestim odstavkom se dodajo novi sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo: »

(7)Obvezno se zavarujejo osebe, ki so zaposlene pri mednarodnih organizacijah s sedežem v tujini in delo za to mednarodno organizacijo opravljajo v Republiki Sloveniji, če mednarodna pogodba ne določa drugače.

(8)Obvezno se zavarujejo osebe, ki so zaposlene pri delodajalcu s sedežem v državi, ki ni članica EU ali Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP) in nima sedeža v Švicarski konfederaciji, in delo za tega delodajalca opravljajo v Republiki Sloveniji, če mednarodna pogodba ne določa drugače.

(9)Obvezno se zavarujejo osebe, ki so vključene v obvezno zavarovanje po določbah tega člena in so sklenile pogodbo o zaposlitvi za dopolnilno delo, če so za veljavnost pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo izpolnjeni pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo dopolnilno delo.«. 7. člen 16. člen se spremeni tako, da se glasi: »16. člen (družbeniki in ustanovitelji zavodov)

(1)Obvezno se zavarujejo osebe, ki so družbeniki gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, ali ustanovitelji zavodov, in so hkrati poslovodne osebe v teh gospodarskih družbah ali zavodih.

(2)Za osebe iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi osebe, ki so družbeniki ali poslovodne osebe gospodarskih družb preko obvladujočih gospodarskih družb po zakonu, ki ureja gospodarske družbe.

(3)Obvezno se zavarujejo osebe, ki so družbeniki in poslovodne osebe gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v drugi državi članici EU, EGP ali Švicarski konfederaciji, ali v državi, s katero je sklenjen dvostranski sporazum o socialni varnosti, in so v tujini vpisane v ustrezni register gospodarskih družb ter se zanje v skladu z zakonodajo EU ali na podlagi dvostranskega sporazuma o socialni varnosti uporablja zakonodaja Republike Slovenije.

(4)Osebe se po tem členu zavarujejo za polni zavarovalni čas oziroma do polnega zavarovalnega časa, če so na drugi podlagi zavarovane za manj kot polni delovni čas oziroma zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno.«. 8. člen 17. člen se spremeni tako, da se glasi: »17. člen (kmetje)

(1)Obvezno se zavarujejo kmetje, če imajo zdravstveno sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki jo ugotavlja služba medicine dela, če se ne šolajo, če niso uživalci predčasne, starostne, vdovske ali invalidske pokojnine, če ob vložitvi prijave v zavarovanje dohodek kmetije iz kmetijske dejavnosti na zavarovanega člana dosega najmanj znesek, ki je primerljiv z zneskom 60 % povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, in ga določi minister, pristojen za kmetijstvo.

(2)Kot dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje dohodek, ugotovljen po predpisih, ki urejajo dohodnino, in sicer kot seštevek dohodka osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodka druge kmetijske dejavnosti in dohodka dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

(3)Pod pogoji, ki so določeni s predpisi o morskem ribištvu, se za osebo iz prvega odstavka tega člena šteje tudi oseba, ki je vpisana v evidenco ribičev-fizičnih oseb in opravlja dejavnost gospodarskega ribolova, pri čemer se za dohodek iz kmetijske dejavnosti šteje dohodek, dosežen z gospodarskim ribolovom.

(4)Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena se lahko vključijo v obvezno zavarovanje tudi osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega in tretjega odstavka tega člena, razen pogoja dohodka iz prvega odstavka tega člena. Ne glede na tretji odstavek

člena tega zakona in tretji odstavek
člena tega zakona se osebe iz tega odstavka lahko zavarujejo tudi do polnega zavarovalnega časa, če so v delovnem razmerju z manj kot polnim delovnim časom.

(5)Ne glede na prvi odstavek tega člena se šteje, da oseba iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena izpolnjuje pogoj zdravstvene sposobnosti, če je z mnenjem, ki ga izda služba medicine dela, izkazana zdravstvena sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti z omejitvami. Če je oseba iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena delovni invalid, se šteje, da izpolnjuje pogoj zdravstvene sposobnosti, če je z mnenjem, ki ga izda izvedenski organ iz 181. člena tega zakona, izkazana zdravstvena sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti z omejitvami.

(6)Osebe iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se zavarujejo za polni zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno.«. 9. člen 18. člen se spremeni tako, da se glasi: »18. člen (drugo pravno razmerje)

(1)Obvezno se zavarujejo osebe, ki so dopolnile 15 let starosti in v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo, razen, če so uživalci pokojnine.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se obvezno zavarujejo prejemniki družinske pokojnine, ki so dopolnili 15 let starosti in opravljajo delo iz prejšnjega odstavka.

(3)Kot delo iz drugega pravnega razmerja iz prvega odstavka tega člena se šteje delo oziroma storitev, kadar se plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.

(4)Ne glede na drugi odstavek

člena tega zakona se oseba zavaruje na podlagi tega člena, če ni zavarovana po
do
členu oziroma
ali
členu tega zakona.«.
člen V
členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(2)Obvezno se zavarujejo upravičenci, ki pridobijo pravico po zakonu, ki ureja starševsko varstvo, in sicer: – do starševskega dodatka, če niso obvezno zavarovani na drugi podlagi; – do delnega plačila za izgubljeni dohodek; – do nadomestila, ki nimajo pravice do dopusta in niso obvezno zavarovani na drugi podlagi; – do nadomestila, ki jim je delovno razmerje prenehalo v času trajanja dopusta; – do plačila prispevkov za socialno varnost za razliko do polnega delovnega časa zaradi pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva; – do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru zapustitve trga dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok.«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »

(4)Obvezno se zavarujejo oskrbovalci družinskega člana v skladu z zakonom, ki ureja dolgotrajno oskrbo.«.

člen V
členu se v tretjem odstavku osma alineja spremeni tako, da se glasi: »– osebe, ki ne glede na prvi odstavek
člena tega zakona niso zavarovane po
členu tega zakona, in v skladu z zakonom, ki ureja gostinstvo, kot sobodajalci – fizične osebe nudijo gostom nastanitev ali oddajajo stanovanjske prostore v kratkotrajni najem, v obsegu, kot ga določa zakon, ki ureja gostinstvo, oziroma z osebnim delom in brez zaposlenih opravljajo rokodelstvo v skladu z zakonom, ki ureja rokodelstvo;«.
člen
člen se spremeni tako, da se glasi: »
člen (trajanje zavarovanja)

(1)Če ta zakon ne določa drugače, traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja.

(2)Obvezno zavarovanje oseb iz 15. člena tega zakona traja od: – dneva vpisa v poslovni register ali v drug register oziroma v evidenco, ki je predpisana za določeno dejavnost, ali – dneva izdaje dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti.

(3)Obvezno zavarovanje oseb iz 15. člena tega zakona preneha: – v primeru izbrisa iz registra oziroma evidence – z dnem izbrisa; – v primeru začetka postopka osebnega stečaja – z dnem pred dnem objave oklica o začetku tega postopka po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje; – v primeru odvzema dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti – z dnem pravnomočnosti odvzema; – v primeru vrnitve dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti – z dnem vrnitve dovoljenja; – v primeru prepovedi opravljanja dejavnosti – z dnem pravnomočnosti prepovedi.

(4)Obvezno zavarovanje oseb iz 16. člena tega zakona traja od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot družbenik in poslovodna oseba do vključno dneva izbrisa iz takšnega registra ali v primeru začetka stečajnega postopka do dneva pred dnem objave oklica o začetku tega postopka po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.

(5)Obvezno zavarovanje oseb iz prvega in tretjega odstavka 17. člena tega zakona se začne z dnem izpolnitve pogojev po tem zakonu in lahko preneha z dnem prenehanja pogojev ali z uveljavitvijo pravice do pokojnine.

(6)Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavarovanci iz prvega in tretjega odstavka

člena tega zakona ostanejo v zavarovanju, če med zavarovanjem prenehajo izpolnjevati pogoj dohodka iz prvega odstavka
člena tega zakona.

(7)Obvezno zavarovanje oseb iz četrtega odstavka

člena tega zakona se začne z dnem pridobitve lastnosti zavarovanca in preneha z dnem prenehanja lastnosti zavarovanca, kot je s predpisi o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja določeno za osebe iz
člena tega zakona, ali z dnem izpolnitve pogojev za obvezno zavarovanje po prvem ali tretjem odstavku
člena tega zakona.

(8)Obvezno zavarovanje se za osebe iz

člena tega zakona vzpostavi po preteku koledarskega leta, ko se na podlagi podatkov finančne uprave ugotovi skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij in se na njegovi podlagi ter z upoštevanjem drugih obveznih zavarovanj izračuna trajanje zavarovalne dobe.«.
člen
člen se spremeni tako, da se glasi: »
člen (prekinitev obveznega zavarovanja)

(1)Obvezno zavarovanje se za zavarovance iz 14. člena tega zakona prekine v obdobju suspenza pogodbe o zaposlitvi.

(2)Obvezno zavarovanje se za zavarovance iz 15.,

in
člena ter šestega odstavka
člena tega zakona prekine: – v času, ko prejemajo nadomestilo zaradi poklicne rehabilitacije in so zavarovani na podlagi osmega odstavka
člena tega zakona; – v obdobju prostovoljnega služenja vojaškega roka ali prostovoljnega usposabljanja za zaščito in reševanje, ko so obvezno zavarovani na podlagi sedmega odstavka
člena tega zakona; – v obdobju pripora, prestajanja zaporne kazni ali izrečenega vzgojnega, varnostnega ali varstvenega ukrepa, zaradi katerega ne morejo opravljati dejavnosti ali dela.«.
člen
člen se spremeni tako, da se glasi: »
člen (obdobja zunaj dela, ko se obvezno zavarovanje ne prekine) Zavarovanje zaposlenih v Republiki Sloveniji, državljanov Republike Slovenije, zaposlenih v tujini, samozaposlenih, družbenikov, ki so poslovodne osebe, kmetov, rejnikov in verskih uslužbencev se ne prekine v obdobjih, ko: – prejemajo nadomestilo plače za čas bolezni ali nadomestilo plače zaradi nege družinskega člana; – prejemajo nadomestilo ali starševski dodatek skladno z zakonom, ki ureja starševsko varstvo; – so na vojaških vajah ali na obrambnem usposabljanju oziroma na usposabljanju za delo v rezervni sestavi vojske ali policije ali delovanju v silah za zaščito, reševanje in pomoč oziroma so vpoklicani v Civilno zaščito do 14 dni ali s soglasjem delodajalca do 30 dni; – so med trajanjem delovnega razmerja brez pravice do nadomestila plače odsotni z dela ali udeleženi v stavki v skladu s predpisi, ki urejajo stavko, in ne gre za suspenz pogodbe o zaposlitvi ali za prekinitev oziroma prenehanje delovnega razmerja.«.
člen V
členu se četrti in peti odstavek spremenita tako, da se glasita: »

(4)Prostovoljno se lahko vključijo v obvezno zavarovanje tudi prejemniki poklicne pokojnine do uveljavitve pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja oziroma pokojnine iz drugega odstavka 204. člena tega zakona.

(5)Prostovoljno se lahko vključijo v obvezno zavarovanje tudi uživalci družinske ali vdovske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.«. Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »

(7)Osebe iz prvega, drugega, četrtega in petega odstavka tega člena se zavarujejo za polni zavarovalni čas, če ni z zakonom drugače določeno.«. Osmi odstavek se črta. 16. člen V 26. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(3)Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo tudi pravica do letnega in zimskega dodatka ter pravica do dodatka za pomoč in postrežbo.«.

člen
člen se spremeni tako, da se glasi: »
člen (pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine)

(1)Zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 67 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.

(2)Ne glede na starost, določeno v prejšnjem odstavku, pridobi zavarovanec (moški in ženska) v obdobju od

januarja 2026 do
decembra 2034 pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost: Leto Starost 2026 65 let 2027 65 let 2028 65 let in 3 mesece 2029 65 let in 6 mesecev 2030 65 let in 9 mesecev 2031 66 let 2032 66 let in 3 mesece 2033 66 let in 6 mesecev 2034 66 let in 9 mesecev

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena pridobi pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec (moški in ženska), ki je dopolnil 62 let starosti in 40 let pokojninske dobe.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek ob dopolnitvi 40 let pokojninske dobe brez dokupa starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine zavarovanca (moški in ženska) v obdobju od

januarja 2026 do
decembra 2034 znaša: Leto Starost 2026 60 let 2027 60 let 2028 60 let in 3 mesece 2029 60 let in 6 mesecev 2030 60 let in 9 mesecev 2031 61 let 2032 61 let in 3 mesece 2033 61 let in 6 mesecev 2034 61 let in 9 mesecev «.
člen
člen se spremeni tako, da se glasi: »
člen (znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine)

(1)Starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, določene v prejšnjem členu, se lahko znižajo zaradi: – skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki ima državljanstvo EU, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno, tako da se starostna meja zniža za šest mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok, – služenja obveznega vojaškega roka za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja, ali – vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 20. letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 20. leta starosti.

(2)Do znižanja starostne meje po prvi alineji prejšnjega odstavka je upravičena ženska, razen če je moški dlje časa koristil nadomestila iz naslova starševstva. Če sta oba starša izrabila enako število dni odsotnosti, znižanje starosti uveljavlja ženska. V primeru posvojitve otroka je do znižanja starosti upravičena posvojiteljica, razen če je posvojitelj dlje časa koristil nadomestila iz naslova starševstva. Če sta oba posvojitelja izrabila enako število dni odsotnosti, znižanje starosti uveljavlja posvojiteljica. Na tej podlagi se ženski oziroma moškemu, če je dopolnil 38 let pokojninske dobe, lahko zniža starostna meja, določena v prvem odstavku prejšnjega člena, največ do dopolnjenega 63. leta starosti. Če sta ženska oziroma moški dopolnila 40 let pokojninske dobe, se lahko zniža starostna meja, določena v tretjem odstavku prejšnjega člena, največ do dopolnjenega 58. leta starosti.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek se v obdobju od

januarja 2026 do
decembra 2034 namesto pogoja pokojninske dobe upošteva pogoj 38 let pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starostna meja po prvi alineji prvega odstavka tega člena v prehodnem obdobju lahko zniža od starosti, določene v drugem odstavku prejšnjega člena, in sicer največ do: Leto Starost moški / ženska 2026 61 let 2027 61 let 2028 61 let in 3 mesece 2029 61 let in 6 mesecev 2030 61 let in 9 mesecev 2031 62 let 2032 62 let in 3 mesece 2033 62 let in 6 mesecev 2034 62 let in 9 mesecev

(4)Ne glede na drugi odstavek tega člena se v obdobju od

januarja 2026 do
decembra 2034 namesto pogoja pokojninske dobe upošteva pogoj 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starostna meja po prvi alineji prvega odstavka tega člena v prehodnem obdobju lahko zniža od starosti, določene v četrtem odstavku prejšnjega člena, in sicer največ do: Leto Starost Moški Ženske 2026 58 let 56 let 2027 58 let 56 let 2028 58 let 56 let in 3 meseca 2029 58 let 56 let in 6 mesece 2030 58 let 56 let in 9 mesecev 2031 58 let 57 let 2032 58 let 57 let in 3 mesece 2033 58 let 57 let in 6 mesecev 2034 58 let 57 let in 9 mesecev

(5)Do znižanja starostne meje po drugi alineji prvega odstavka tega člena sta upravičena ženska in moški, ki sta opravila služenje obveznega vojaškega roka. Če sta dopolnila 38 let pokojninske dobe, se jima lahko zniža starostna meja, določena v prvem odstavku prejšnjega člena, največ do dopolnjenega 65. leta starosti. Če sta dopolnila 40 let pokojninske dobe, se jima lahko zniža starostna meja, določena v tretjem odstavku prejšnjega člena, največ do dopolnjenega 60. leta starosti.

(6)Ne glede na prejšnji odstavek se v obdobju od

januarja 2026 do
decembra 2034 namesto pogoja pokojninske dobe upošteva pogoj 38 let pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starostna meja po drugi alineji prvega odstavka tega člena lahko zniža od starosti, določene v drugem odstavku prejšnjega člena, in sicer največ do: Leto Starost 2026 63 let 2027 63 let 2028 63 let in 3 mesece 2029 63 let in 6 mesecev 2030 63 let in 9 mesecev 2031 64 let 2032 64 let in 3 mesece 2033 64 let in 6 mesecev 2034 64 let in 9 mesecev

(7)Ne glede na peti odstavek tega člena se v obdobju od

januarja 2026 do
decembra 2034 namesto pogoja 40 let pokojninske dobe upošteva pogoj pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starostna meja po drugi alineji prvega odstavka tega člena lahko zniža od starosti, določene v četrtem odstavku prejšnjega člena, in sicer največ do: Leto Starost 2026 58 let 2027 58 let 2028 58 let in 3 mesece 2029 58 let in 6 mesecev 2030 58 let in 9 mesecev 2031 59 let 2032 59 let in 3 mesece 2033 59 let in 6 mesecev 2034 59 let in 9 mesecev

(8)Do znižanja starostne meje po tretji alineji prvega odstavka tega člena sta upravičena ženska in moški. Če sta dopolnila 40 let pokojninske dobe, se jima zniža starostna meja, določena v tretjem odstavku prejšnjega člena, največ do starosti 57 let (ženska) oziroma 58 let (moški).

(9)Ne glede na prejšnji odstavek se v obdobju od

januarja 2026 do
decembra 2034 namesto pogoja pokojninske dobe upošteva pogoj 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starostna meja po tretji alineji prvega odstavka tega člena zniža od starosti, določene v četrtem odstavku prejšnjega člena, in sicer največ do starosti 57 let (ženska) oziroma 58 let (moški).

(10)Ne glede na starost, določeno v tretji alineji prvega odstavka tega člena, se v obdobju od

januarja 2026 do
decembra 2034 ta dviguje na naslednji način: Leto Starost 2026 18 let 2027 18 let 2028 18 let in 3 mesece 2029 18 let in 6 mesecev 2030 18 let in 9 mesecev 2031 19 let 2032 19 let in 3 mesece 2033 19 let in 6 mesecev 2034 19 let in 9 mesecev

(11)Če sta moški in ženska upravičena do znižanja starostne meje 62 let po več podlagah iz prvega odstavka tega člena, se jima starostna meja lahko zniža največ do dopolnjenih 57 let starosti (ženska) in 58 let starosti (moški).

(12)Ne glede na prejšnji odstavek se ob upoštevanju desetega odstavka tega člena v obdobju od

januarja 2026 do
decembra 2034 namesto pogoja pokojninske dobe upošteva pogoj 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starostna meja, določena v četrtem odstavku prejšnjega člena, lahko zniža, in sicer največ do starosti 57 let (ženska) in 58 let (moški).

(13)Če sta moški in ženska upravičena do znižanja starostne meje 67 let po prvi in drugi alineji prvega odstavka tega člena, se jima starostna meja lahko zniža največ do 63. leta starosti.

(14)Ne glede na prejšnji odstavek se v obdobju od

januarja 2026 do
decembra 2034 namesto pogoja pokojninske dobe upošteva pogoj 38 let pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starostna meja, določena v drugem odstavku prejšnjega člena, lahko zniža največ do
leta starosti.«.
člen
člen se spremeni tako, da se glasi: »
člen (pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine) V obdobju od
januarja 2026 do
decembra 2034 pridobi zavarovanec pravico do predčasne pokojnine, če je dopolnil 40 let pokojninske dobe in naslednjo starost: Leto Starost 2026 60 let 2027 60 let 2028 60 let in 3 mesece 2029 60 let in 6 mesecev 2030 60 let in 9 mesecev 2031 61 let 2032 61 let in 3 mesece 2033 61 let in 6 mesecev 2034 61 let in 9 mesecev «.
člen
člen se spremeni tako, da se glasi: »
člen (pokojninska osnova)

(1)Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: pokojninska osnova).

(2)Zavarovancem, ki so prijavljeni v zavarovanje s krajšim zavarovalnim časom od polnega, se mesečno povprečje osnov izračuna z upoštevanjem dopolnjene zavarovalne dobe v posameznem letu zavarovanja.

(3)Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo osnove iz prvega in drugega odstavka tega člena, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja od 1. januarja 1970. Povprečno stopnjo davkov in prispevkov iz tega odstavka določi minister, pristojen za finance.

(4)Za leto zavarovanja se pri izračunu pokojninske osnove upošteva koledarsko leto, v katerem so bili za najmanj šest mesecev zavarovanja plačani prispevki od osnove, zavarovanec pa je dopolnil najmanj šest mesecev zavarovalne dobe.

(5)Če so bili v posameznem koledarskem letu prispevki od osnov plačani za krajše obdobje, kot je določeno v prejšnjem odstavku, ali če obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo oziroma če podatkov o osnovah ni mogoče pridobiti, se to leto pri izračunu pokojninske osnove preskoči. V tem primeru se pri določitvi obdobja upošteva prvo naslednje koledarsko leto, za katero obstajajo podatki o osnovah, od katerih so bili plačani prispevki.

(6)Ne glede na tretji odstavek tega člena se za izračun pokojninske osnove v obdobju od

januarja 2026 do
decembra 2034 upošteva naslednje obračunsko obdobje: Leto Obračunsko obdobje 2026 24 2027 24 2028 26 2029 28 2030 30 2031 32 2032 34 2033 36 2034 38

(7)Ne glede na tretji in šesti odstavek tega člena se za izračun pokojninske osnove: – pri dopolnjenih

do vključno
letih zavarovanja, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove, izloči eno leto najmanj ugodnih osnov zavarovanca, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove; – pri dopolnjenih
do vključno
letih zavarovanja, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove, izločita dve leti najmanj ugodnih osnov zavarovanca, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove; – pri dopolnjenih
do vključno
letih zavarovanja, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove, izločijo tri leta najmanj ugodnih osnov zavarovanca, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove; – pri dopolnjenih
do vključno
letih zavarovanja, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove, izločijo štiri leta najmanj ugodnih osnov zavarovanca, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove; – pri dopolnjenih
letih zavarovanja, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove, se izloči pet let najmanj ugodnih osnov zavarovanca, ki se upoštevajo za izračun pokojninske osnove.

(8)Za izračun pokojninske osnove se ne glede na plačilo prispevkov ne upoštevajo osnove iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do pokojnine.

(9)Ne glede na tretji odstavek tega člena se za izračun pokojninske osnove ne upoštevajo osnove iz naslova opravljanja začasnega in občasnega dela dijakov in študentov iz

člena tega zakona, če je zavarovanec v koledarskem letu dopolnil pokojninsko dobo samo na podlagi navedenega zavarovanja, ter iz
in
člena tega zakona.«.
člen V
členu se v prvem odstavku v drugi alineji za besedo »zavarovan« doda besedilo »in ima za obdobje prejemanja nadomestila plače iz invalidskega zavarovanja plačane prispevke za obvezno zavarovanje«. V drugem odstavku se za besedilom »Zavarovancem iz« doda besedilo »prve alineje prejšnjega odstavka za izplačana nadomestila po predpisih o urejanju trga dela in zavarovancem iz«. V četrtem odstavku se beseda »prvega« nadomesti z besedo »drugega«.
člen
člen se spremeni tako, da se glasi: »
člen (preračun plač oziroma osnov na polni delovni čas)

(1)Zavarovancu, ki je pravico do dela s krajšim delovnim časom pridobil zaradi varstva in nege svojega otroka po predpisih, ki urejajo delovna razmerja, veljavnih do 31. decembra 2002, se plača, ki jo prejme v posameznem letu zavarovanja z delom v času, krajšem od polnega delovnega časa, za ugotovitev pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek, ki ustreza plači za polni delovni čas.

(2)Znesek iz prejšnjega odstavka, ki ustreza plači za polni delovni čas za posamezno leto zavarovanja, se zavarovancu, ki je pravico do dela s krajšim delovnim časom pridobil zaradi varstva in nege svojega otroka po predpisih o delovnih razmerjih, veljavnih do 31. decembra 2002, izračuna tako, da se skupni znesek plače, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove in ga je zavarovanec prejel za leto zavarovanja, deli s številom ur, ki jih je prebil na delu s časom, krajšim od polnega delovnega časa. Tako dobljeni znesek se pomnoži s številom ur, ki ustreza številu ur polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa za dopolnjeno zavarovalno dobo s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom. Preračunani znesek se za izračun pokojninske osnove upošteva kot plača, dosežena v koledarskem letu s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.

(3)Zavarovancu, ki ima na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo, pravico do plačila prispevkov za socialno varnost za razliko do polnega delovnega časa zaradi pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva, se osnova za čas, ko je delal s krajšim delovnim časom, za ugotovitev pokojninske osnove preračuna na povprečni znesek, ki ustreza osnovi za polni delovni čas.«. 23. člen 34. člen se spremeni tako, da se glasi: »34. člen (vštevanje plače za dopolnilno delo in drugih plačil iz pravnih razmerij, ki presegajo polni delovni oziroma zavarovalni čas)

(1)V pokojninsko osnovo se pod pogojem, da so od njih plačani prispevki, upoštevajo v celoti tudi: – plača, ki jo je delavec prejel za dopolnilno delo, opravljeno v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja; – plača in drugi prejemki iz delovnega razmerja, priznani v delovnem sporu ali izplačani po prenehanju tega delovnega razmerja, ki se nanašajo na obdobje, ko je bil zavarovanec zavarovan s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom na drugi zavarovalni podlagi; – nadomestilo zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule, izplačano po predpisih o delovnih razmerjih za obdobje, ko je bil zavarovanec zavarovan s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom na drugi zavarovalni podlagi.

(2)Na podlagi zavarovanja po devetem odstavku

člena tega zakona in na podlagi prejemkov iz prejšnjega odstavka zavarovanec ne pridobi zavarovalne dobe nad polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom, temveč se osnove, od katerih so za zavarovanje po tem členu plačani prispevki, upoštevajo za izračun pokojninske osnove.«.
člen
člen se spremeni tako, da se glasi: »
člen (določitev odstotka za odmero starostne pokojnine)

(1)Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine pokojninske dobe. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,6 %, brez omejitve na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 46 35 62 16 31,6 26 47,6 36 63,6 17 33,2 27 49,2 37 65,2 18 34,8 28 50,8 38 66,8 19 36,4 29 52,4 39 68,4 20 38 30 54 40 70 21 39,6 31 55,6 22 41,2 32 57,2 23 42,8 33 58,8 24 44,4 34 60,4

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se starostna pokojnina pri dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe za vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe po

januarju 2035, ko je zavarovanec obvezno vključen v obvezno zavarovanje, vendar največ do treh let zavarovanja, vrednoti na način, da se šest mesecev pokojninske dobe vrednoti v višini 1,5 %. Če je zavarovanec do
decembra 2034 upravičen do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa, se mu skupaj z ugodnejšim vrednotenjem pokojninske dobe po prejšnjem stavku vrednotijo največ tri leta vključitve v obvezno zavarovanje.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od

januarja 2026 do
decembra 2027, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 29,5 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,36 %, brez omejitve, na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 29,50 25 43,10 35 56,70 16 30,86 26 44,46 36 58,06 17 32,22 27 45,82 37 59,42 18 33,58 28 47,18 38 60,78 19 34,94 29 48,54 39 62,14 20 36,30 30 49,90 40 63,50 21 37,66 31 51,26 22 39,02 32 52,62 23 40,38 33 53,98 24 41,74 34 55,34

(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od

januarja 2028 do
decembra 2028, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,39 %, brez omejitve, na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 43,9 35 57,8 16 31,39 26 45,29 36 59,19 17 32,78 27 46,68 37 60,58 18 34,17 28 48,07 38 61,97 19 35,56 29 49,46 39 63,36 20 36,95 30 50,85 40 64,75 21 38,34 31 52,24 22 39,73 32 53,63 23 41,12 33 55,02 24 42,51 34 56,41

(5)Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od

januarja 2029 do
decembra 2029, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,42 %, brez omejitve, na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 44,2 35 58,4 16 31,42 26 45,62 36 59,82 17 32,84 27 47,04 37 61,24 18 34,26 28 48,46 38 62,66 19 35,68 29 49,88 39 64,08 20 37,1 30 51,3 40 65,5 21 38,52 31 52,72 22 39,94 32 54,14 23 41,36 33 55,56 24 42,78 34 56,98

(6)Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od

januarja 2030 do
decembra 2030, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,45 %, brez omejitve, na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 44,5 35 59 16 31,45 26 45,95 36 60,45 17 32,9 27 47,4 37 61,9 18 34,35 28 48,85 38 63,35 19 35,8 29 50,3 39 64,8 20 37,25 30 51,75 40 66,25 21 38,7 31 53,2 22 40,15 32 54,65 23 41,6 33 56,1 24 43,05 34 57,55

(7)Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od

januarja 2031 do
decembra 2031, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,48 %, brez omejitve, na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 44,8 35 59,6 16 31,48 26 46,28 36 61,08 17 32,96 27 47,76 37 62,56 18 34,44 28 49,24 38 64,04 19 35,92 29 50,72 39 65,52 20 37,4 30 52,2 40 67 21 38,88 31 53,68 22 40,36 32 55,16 23 41,84 33 56,64 24 43,32 34 58,12

(8)Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od

januarja 2032 do
decembra 2032, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,51 %, brez omejitve, na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 45,1 35 60,2 16 31,51 26 46,61 36 61,71 17 33,02 27 48,12 37 63,22 18 34,53 28 49,63 38 64,73 19 36,04 29 51,14 39 66,24 20 37,55 30 52,65 40 67,75 21 39,06 31 54,16 22 40,57 32 55,67 23 42,08 33 57,18 24 43,59 34 58,69

(9)Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od

januarja 2033 do
decembra 2033, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,54 %, brez omejitve, na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 45,4 35 60,8 16 31,54 26 46,94 36 62,34 17 33,08 27 48,48 37 63,88 18 34,62 28 50,02 38 65,42 19 36,16 29 51,56 39 66,96 20 37,7 30 53,1 40 68,5 21 39,24 31 54,64 22 40,78 32 56,18 23 42,32 33 57,72 24 43,86 34 59,26

(10)Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancem, ki starostno pokojnino uveljavijo od

januarja 2034 do
decembra 2034, pokojnina za 15 let zavarovalne dobe odmeri v višini 30 %. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se prišteje 1,57 %, brez omejitve, na način: Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek Pokojninska doba Odmerni odstotek 15 30 25 45,7 35 61,4 16 31,57 26 47,27 36 62,97 17 33,14 27 48,84 37 64,54 18 34,71 28 50,41 38 66,11 19 36,28 29 51,98 39 67,68 20 37,85 30 53,55 40 69,25 21 39,42 31 55,12 22 40,99 32 56,69 23 42,56 33 58,26 24 44,13 34 59,83

(11)Če pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, znaša odmera za dopolnjeno pokojninsko dobo iz prvega odstavka tega člena 0,8 %, iz tretjega odstavka 0,68 %, iz četrtega odstavka 0,7 %, iz petega odstavka 0,71 %, iz šestega odstavka 0,73 %, iz sedmega odstavka 0,74 %, iz osmega odstavka 0,76 %, iz devetega odstavka 0,77 % in iz desetega odstavka 0,79 %.

(12)Ne glede na tretji do deseti odstavek tega člena se zavarovancu, ki dopolni 40 let pokojninske dobe brez dokupa in je obvezno vključen v obvezno zavarovanje, vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa v obveznem zavarovanju v obdobju od

januarja 2026 do
decembra 2034, vendar največ do treh let zavarovanja, vrednoti na način, da se šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa vrednoti v višini 1,5 %. Če je zavarovanec do
decembra 2025 upravičen do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa, se mu skupaj z ugodnejšim vrednotenjem pokojninske dobe brez dokupa po prejšnjem stavku vrednotijo največ tri leta vključitve v obvezno zavarovanje.

(13)K pokojninski dobi, dopolnjeni po prenehanju ugodnejšega vrednotenja, določenega v drugem in dvanajstem odstavku tega člena, se prišteje pokojninska doba, dopolnjena do izpolnitve pogojev iz drugega in dvanajstega odstavka tega člena, ki je ni bilo mogoče vrednotiti, ker je krajša od šestih mesecev.

(14)Zavarovancu se ob uveljavitvi pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki je državljan EU, odstotek odmere pokojnine poveča za 1,6. Do odmernega odstotka je upravičena ženska, razen če je moški dlje časa koristil nadomestila iz naslova starševstva. Če sta oba starša izrabila enako število dni, ugodnost uveljavlja ženska. V primeru posvojitve otroka je do dodatnega odmernega odstotka upravičena posvojiteljica, razen če je posvojitelj dlje časa koristil nadomestila iz naslova starševstva. Če sta oba posvojitelja izrabila enako število dni, ugodnost uveljavlja posvojiteljica. Ob sporazumnem dogovoru lahko dodatni odmerni odstotek uveljavi moški, ne glede na pogoj uživanja nadomestila iz naslova starševstva, če ženska še ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. V primeru smrti ženske, ki ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, lahko moški uveljavi dodatni odmerni odstotek brez sporazumnega dogovora.

(15)Zavarovancu in zavarovanki se ob uveljavitvi pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine zaradi služenja obveznega vojaškega roka, odstotek odmere pokojnine poveča za 0,8 v primeru služenja obveznega vojaškega roka v trajanju med pet do manj kot devet mesecev, če je služenje obveznega vojaškega roka trajalo med devet do manj kot 12 mesecev se odstotek odmere pokojnine poveča za 1,2, če je služenje obveznega vojaškega roka trajalo med 12 do manj kot 15 mesecev se odstotek odmere pokojnine poveča za 1,6, če je služenje obveznega vojaškega roka trajalo 15 mesecev ali več, pa se odstotek odmere pokojnine poveča za 2.

(16)Ne glede na štirinajsti in petnajsti odstavek tega člena dodatnega odmernega odstotka ni mogoče priznati za otroke, za katere je zavarovanec uveljavil znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvo alinejo prvega odstavka

člena tega zakona oziroma za služenje obveznega vojaškega roka, ki ga je zavarovanec uveljavil pri znižanju starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu z drugo alinejo prvega odstavka
člena tega zakona. Zavarovanec, ki ima več otrok, lahko za posameznega otroka uveljavi pravico iz štirinajstega odstavka tega člena ali znižanje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvo alinejo prvega odstavka
člena tega zakona.

(17)Pri pridobivanju pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja se pri zavarovancu lahko upošteva posamezne otroke ali služenje obveznega vojaškega roka le za enak namen, kot ga je zavarovanec uveljavil ob prvem priznanju pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jo je uveljavil po 1. januarju 2026.

(18)Ne glede na prejšnji odstavek, se lahko zavarovancu, ki je uveljavil prvo priznanje pravice do

decembra 2025, upošteva posameznega otroka za znižanje starostne meja ali dodatni odmerni odstotek.«.
člen
člen se spremeni tako, da se glasi: »
člen (odmera predčasne pokojnine) Predčasna pokojnina se v obdobju od
januarja 2026 do
decembra 2034 odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina, nato pa se za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve starosti iz drugega odstavka
člena tega zakona trajno zmanjša na naslednji način: Leto Zmanjšanje (v %) 2026 0,30 2027 0,30 2028 0,25 2029 0,25 2030 0,20 2031 0,20 2032 0,15 2033 0,15 2034 0,1 «.
člen V
členu se v prvem odstavku letnica »2021« nadomesti z letnico »2026«, odstotek »29,5« pa z odstotkom »30«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »

(3)Ne glede na določbe tega zakona, ki urejajo odmero starostne in invalidske pokojnine, je zavarovancu, ki je pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine po določbah tega zakona in je dopolnil 40 let pokojninske dobe, zagotovljena pokojnina (v nadaljnjem besedilu: zagotovljena pokojnina) v višini 785 eurov.«. V četrtem odstavku se letnica »2021« nadomesti z letnico »2026« in odstotek »41« z odstotkom »50«. Za desetim odstavkom se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi: »

(11)Znesek pokojnine iz tretjega in petega odstavka tega člena se ne zagotavlja zavarovancu, ki uveljavi pravico do delne pokojnine, zavarovancu, ki uveljavlja izplačilo dela pokojnine ali izplačilo sorazmernega dela pokojnine po

členu tega zakona in zavarovancu, ki po uživanju poklicne pokojnine ne izpolnjuje pogojev za priznanje starostne pokojnine iz
člena tega zakona ter pridobi pravico do pokojnine v skladu s tretjim stavkom drugega odstavka
člena tega zakona.«.
člen V
členu se v prvem odstavku besedilo »
oziroma 17.« nadomesti z besedilom »16.,
in četrtega odstavka
člena«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »

(2)Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, v odstotku, ustreznem skrajšanju polnega delovnega časa, in sicer v višini: – 75 %, ko zavarovanec dela dve uri dnevno ali znaša zavarovalni čas od 10 do 14 ur tedensko; – 62,5 %, ko zavarovanec dela tri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 15 do 19 ur tedensko; – 50 %, ko zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko; – 37,5 %, ko zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko; – 25 %, ko zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 tedensko, in – 12,5 %, ko zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.«. V šestem odstavku se črta besedilo »prvega dne naslednjega meseca po«, beseda »spremembi« pa se nadomesti z besedo »spremembe«. 28. člen V 40.a členu se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(7)Izplačilo dela pokojnine, sorazmerni del zneska po tretjem odstavku prejšnjega člena in sorazmerni del zneska po četrtem odstavku

člena tega zakona se ne prizna, če zavarovanec iz šestega odstavka
člena ter iz 15.,
in
člena tega zakona na dan uveljavitve izplačila nima v celoti poravnanih prispevkov za socialno varnost.«. V osmem odstavku se drugi stavek črta.
člen
člen se spremeni tako, da se glasi: »
člen (pogoji za pridobitev pravice do invalidske pokojnine)

(1)Pravico do invalidske pokojnine pridobi: – zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije; – zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 57 let; – zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 52 let; – zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije, ker je na dan nastanka invalidnosti že dopolnil 67 let starosti; – zavarovanec, ki na podlagi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije uživa nadomestilo iz invalidskega zavarovanja in ni vključen v obvezno zavarovanje in je v zadnjih desetih letih vsaj osem let užival nadomestilo iz invalidskega zavarovanja kot brezposelna oseba ter dopolni starost 62 let, pri čemer se šteje starost 62 let za datum nastanka invalidnosti.

(2)Ne glede na starost iz druge alineje prejšnjega odstavka se od

januarja 2026 do
decembra 2034 za pridobitev pravice do invalidske pokojnine upošteva starost: Leto Starost (leta) Starost (meseci) 2026 55 0 2027 55 0 2028 55 3 2029 55 6 2030 55 9 2031 56 0 2032 56 3 2033 56 6 2034 56 9

(3)Ne glede na starost iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se od

januarja 2026 do
decembra 2034 za pridobitev pravice do invalidske pokojnine upošteva starost: Leto Starost (leta) Starost (meseci) 2026 50 0 2027 50 0 2028 50 3 2029 50 6 2030 50 9 2031 51 0 2032 51 3 2033 51 6 2034 51 9

(4)Ne glede na starost iz četrte alineje prvega odstavka tega člena se od

januarja 2026 do
decembra 2034 za pridobitev pravice do invalidske pokojnine upošteva starost: Leto Starost (leta) Starost (meseci) 2026 65 0 2027 65 0 2028 65 3 2029 65 6 2030 65 9 2031 66 0 2032 66 3 2033 66 6 2034 66 9 «.
člen V
členu se v drugi alineji število »20« nadomesti s številom »22«. Za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »

(2)Ne glede na starost iz prejšnjega odstavka se od

januarja 2026 do
decembra 2026 upošteva starost 21 let.

(3)Pri zavarovancu iz pete alineje prvega odstavka prejšnjega člena se pogoj dopolnjene pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidske pokojnine ne preverja.«.

člen V
členu se v prvem odstavku število »21« nadomesti s številom »23«. V drugem odstavku se število »21« nadomesti s številom »23«, število »30« pa s številom »32«. Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »

(3)Ne glede na starost 23 let, določeno v prvem in drugem odstavku tega člena, se od

januarja 2026 do
decembra 2026 upošteva starost 22 let.

(4)Ne glede na starost 32 let, določeno v drugem odstavku tega člena, se od

januarja 2026 do
decembra 2026 upošteva starost 31 let.«.
člen V 44.a členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(štetje delovnih let v primeru spremembe zdravstvenega stanja)«. Za besedilom člena, ki postane prvi stavek, se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Obdobje uživanja invalidske pokojnine se ne všteva v delovna leta tudi v primeru, ko se zavarovancu, ki uživa invalidsko pokojnino, zdravstveno stanje poslabša.«.
člen V
členu se drugi odstavek črta. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek
člen V
členu se v prvem odstavku besedilo »za moške« črta.
člen
člen se spremeni tako, da se glasi: »
člen (odmera invalidske pokojnine v primeru poškodbe zunaj dela ali bolezni)

(1)Invalidska pokojnina za invalidnost, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, določenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo na način iz 37. člena tega zakona.

(2)Invalidska pokojnina iz prejšnjega odstavka se odmeri zavarovancu, ki je postal invalid pred dopolnitvijo 67 let starosti, najmanj v višini 50 % pokojninske osnove.

(3)Ne glede na višino pokojninske osnove iz prejšnjega odstavka se invalidska pokojnina v obdobju od

januarja 2026 do
decembra 2028 odmeri v naslednji višini: Leto Odmerni odstotek 2026 44 2027 46 2028 48

(4)Če je invalidnost zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela nastopila po dopolnitvi 67 let starosti, se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove najmanj v višini, določeni za odmero starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe.

(5)Ne glede na starost, določeno v drugem in četrtem odstavku tega člena, veljajo v obdobju od

januarja 2026 do
decembra 2034 naslednje starosti: Leto Starost (leta) Starost (meseci) 2026 65 0 2027 65 0 2028 65 3 2029 65 6 2030 65 9 2031 66 0 2032 66 3 2033 66 6 2034 66 9 «.
člen V
členu se v drugem odstavku besedilo »za moškega« črta.
člen V
členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(2)Od vsakega izračunanega zneska po prejšnjem odstavku se odmeri odstotek, ki ustreza vplivu posameznega vzroka invalidnosti na skupno invalidnost. Seštevek ne more biti nižji od zneska najnižje pokojnine iz

člena tega zakona in ne more presegati zneska pokojnine, odmerjene za 40 let pokojninske dobe, kot ga določa
člen tega zakona.«. Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »

(3)Ne glede na prejšnji odstavek se zavarovancu, katerega dopolnjena pokojninska doba brez prištete dobe presega 40 let oziroma je odmerni odstotek za dopolnjeno pokojninsko dobo višji od odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe, določenega v 37. členu tega zakona, seštevek dobljenega zneska določi v skladu s 37. členom tega zakona glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.

(4)Če je invalidnost, na podlagi katere pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine, deloma posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, deloma pa posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, pri čemer zavarovanec ne izpolnjuje pogojev minimalne pokojninske dobe za priznanje pravice do invalidske pokojnine, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, se zavarovancu odmeri invalidska pokojnina le za poškodbo pri delu oziroma poklicno bolezen. Invalidska pokojnina se izračuna, kot če bi bila skupna invalidnost posledica poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni, odmeri in prizna pa se le za znesek, ki ustreza odstotku vpliva poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni na nastanek invalidnosti.«. 38. člen V 53. členu se v prvem odstavku v prvi alineji število »58« nadomesti s številom »60«. V tretjem odstavku se število »58« nadomesti s številom »60«. V četrtem odstavku se število »58« nadomesti s številom »60«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »

(5)Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek tega člena je starostna meja za pridobitev pravice do vdovske pokojnine v obdobju od

januarja 2026 do
decembra 2034: Leto Starostna meja prvi, tretji in četrti odstavek 2026 58 let 2027 58 let 2028 58 let in 3 mesece 2029 58 let in 6 mesecev 2030 58 let in 9 mesecev 2031 59 let 2032 59 let in 3 mesece 2033 59 let in 6 mesecev 2034 59 let in 9 mesecev «.
člen V
členu se v prvem odstavku za drugo alinejo doda nova tretja alineja, ki se glasi: »– ob pogojih iz prejšnjega člena nekdanji zunajzakonski partner, ki je po koncu zunajzakonske skupnosti, po sodni odločbi oziroma po sporazumu, pridobil pravico do preživnine po nekdanjem zunajzakonskem partnerju in jo je užival do smrti zavarovanca ali uživalca pravic, določenih s tem zakonom;«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »

(2)V primerih iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka pridobi razvezani zakonec ali nekdanji zunajzakonski partner pravico do vdovske pokojnine kot souživalec, če ima pravico do vdovske pokojnine tudi zakonec iz poznejše zakonske zveze ali zunajzakonski partner.«.«

člen V
členu se v drugem odstavku za besedo »zakona« doda besedilo »ali jim je bila odvzeta starševska skrb pred ali po smrti zavarovanca ali uživalca pravic«.
člen V
členu se v prvem odstavku v drugi alineji odstotek »29« nadomesti z odstotkom »30«. V petem odstavku se odstotek »29« nadomesti z odstotkom »30«.
člen V
členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »

(7)Uživalcu družinske pokojnine, ki dodiplomski ali podiplomski študijski program dokonča pred koncem študijskega leta, za katerega je pridobil status študenta, se družinska pokojnina izplačuje do konca študijskega leta, vendar največ do dopolnjenega

leta starosti ali do obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.«.
člen V
členu se v prvem odstavku v prvi alineji število »60« nadomesti s številom »62«. V drugem odstavku se število »60« nadomesti s številom »62«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »

(4)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena znaša v letu 2026 starost za pridobitev pravice do družinske pokojnine 61 let.«.

člen V
členu se v prvem odstavku odstotek »70« nadomesti z odstotkom »80«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se vdovska pokojnina v prehodnem obdobju od

januarja 2026 do
decembra 2026 odmeri v višini 75 % od osnove iz prejšnjega člena.«. Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se beseda »moškega« črta. V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se za besedo »zakoncev« doda besedilo »ali zunajzakonskih partnerjev«.
člen V
členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(1)Družinska pokojnina se odmeri od osnove, določene v 60. členu tega zakona, v odstotku, katerega višina je odvisna od vrste in števila družinskih članov. Za enega družinskega člana se odmeri v višini 80 %, za dva v višini 90 %, za tri ali več pa v višini 100 % od osnove.«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se družinska pokojnina v obdobju od

januarja 2026 do
decembra 2026 odmeri na naslednji način: Odmera (v %) za enega družinskega člana Odmera (v %) za dva družinska člana Odmera (v %) za tri ali več družinskih članov 75 85 95 V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se v prvem stavku besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »prvega ali drugega odstavka tega člena«, v drugem stavku pa se besedilo »prejšnjem odstavku« nadomesti z besedilom »prvem ali drugem odstavku tega člena«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek. Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »

(5)Če družinski člani izpolnjujejo pogoje za priznanje vdovske in družinske pokojnine, se vdovska pokojnina odmeri: – v sorazmernem delu družinske pokojnine, odmerjene od osnove, v odstotku, določenem glede na število družinskih članov po prvem ali drugem odstavku tega člena, med katere se šteje tudi vdova ali vdovec, če so do pokojnine upravičeni vdova ali vdovec in otroci, ali – v višini, določeni v prvem ali drugem odstavku prejšnjega člena, če so do pokojnine upravičeni vdova ali vdovec in drugi družinski člani; drugim družinskim članom pripada ostanek osnove za odmero družinske pokojnine, ali – v sorazmernem delu družinske pokojnine, odmerjene od osnove, v odstotku, določenem glede na število družinskih članov po prvem ali drugem odstavku tega člena, med katere se šteje tudi vdova ali vdovec, če so do pokojnine upravičeni vdova ali vdovec in otroci; drugim družinskim članom pripada ostanek osnove za odmero družinske pokojnine.«. Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek. 46. člen V 68. členu se v prvem odstavku beseda »daljšim« črta, za besedilom »katere je« pa doda besedilo »ali je bil«. 47. člen V 69. členu se v prvem odstavku v napovednem stavku število »65« nadomesti s številom »67«. V drugem odstavku se za besedo »Zavarovanci« dodata vejica in besedilo »ki so do dneva nastanka invalidnosti dopolnili le dobo«, za besedo »zakona« pa doda vejica. Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »

(3)Ne glede na starost, določeno v prvem odstavku tega člena, pridobi zavarovanec pravice na podlagi invalidnosti II. in III. kategorije v obdobju od

januarja 2026 do
decembra 2034, ko dopolni starost: Leto Starost (leta) Starost (meseci) 2026 65 0 2027 65 0 2028 65 3 2029 65 6 2030 65 9 2031 66 0 2032 66 3 2033 66 6 2034 66 9

(4)Zavarovanci, ki uživajo delno pokojnino po

členu tega zakona, pridobijo iz invalidskega zavarovanja le pravico do invalidske pokojnine.«.
člen
člen se spremeni tako, da se glasi: »
člen (pogoji za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije)

(1)Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi zavarovanec: – pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije; – ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 57 let starosti; – ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal s polnim delovnim časom.

(2)Ne glede na starost, določeno v prejšnjem odstavku, se v obdobju od

januarja 2026 do
decembra 2034 za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije upošteva starost: Leto Starost (leta) Starost (meseci) 2026 55 0 2027 55 0 2028 55 3 2029 55 6 2030 55 9 2031 56 0 2032 56 3 2033 56 6 2034 56 9

(3)Pravico do poklicne rehabilitacije pridobi tudi zavarovanec: – pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije; – ki na dan nastanka invalidnosti še ni dopolnil 52 let starosti; – ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi za drugo delo, ki ga bo opravljal s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno.

(4)Ne glede na starost, določeno v prejšnjem odstavku, se v obdobju od

januarja 2026 do
decembra 2034 za pridobitev pravice do poklicne rehabilitacije upošteva starost: Leto Starost (leta) Starost (meseci) 2026 50 0 2027 50 0 2028 50 3 2029 50 6 2030 50 9 2031 51 0 2032 51 3 2033 51 6 2034 51 9

(5)Pravico do poklicne rehabilitacije lahko pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost III. kategorije, ki se glede na preostalo delovno zmožnost lahko usposobi v okviru svojega poklica za drugo delo, ki ga bo opravljal s polnim delovnim časom ali s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.«. 49. člen V 75. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »

(2)Poklicna rehabilitacija se opravi po vrstnem redu ukrepov iz prejšnjega odstavka, če je tako možno doseči namen poklicne rehabilitacije. Če se ugotovi, da predhodno naveden ukrep ni mogoč oziroma z njim namena poklicne rehabilitacije ni mogoče doseči, se poklicna rehabilitacija zagotavlja z ukrepom, navedenim v naslednji alineji.

(3)Poklicna rehabilitacija se lahko zagotavlja tudi s kombinacijo različnih ukrepov iz prvega odstavka tega člena.«.

člen V
členu se v prvem odstavku besedilo »pridobitve pravice« nadomesti z besedilom »dokončnosti odločbe o priznani pravici«. V tretjem odstavku se beseda »drugega« nadomesti z besedilom »tretjega in petega«.
člen V
členu se v prvem odstavku v prvi alineji za besedo »prvem« doda vejica in besedilo »drugem ali petem«, v drugi alineji pa se število »55« nadomesti s številom »57«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »

(2)Ne glede na starost, določeno v drugi alineji prejšnjega odstavka, se v obdobju od

januarja 2026 do
decembra 2034 za pridobitev pravice do premestitve upošteva starost: Leto Starost (leta) Starost (meseci) 2026 55 0 2027 55 0 2028 55 3 2029 55 6 2030 55 9 2031 56 0 2032 56 3 2033 56 6 2034 56 9 «. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
člen V
členu se v prvem odstavku število »55« nadomesti s številom »57«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »

(2)Pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno, na drugem delu pridobi zavarovanec po končani poklicni rehabilitaciji po tretjem, četrtem ali petem odstavku 72. člena tega zakona.«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »

(4)Ne glede na starost, določeno v prvem odstavku tega člena, se v obdobju od

januarja 2026 do
decembra 2034 za pridobitev pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega po tem členu upošteva starost: Leto Starost (leta) Starost (meseci) 2026 55 0 2027 55 0 2028 55 3 2029 55 6 2030 55 9 2031 56 0 2032 56 3 2033 56 6 2034 56 9 «.
člen
člen se spremeni tako, da se glasi: »
člen (pravica do nadomestila za invalidnost in odmera nadomestila) Pravico do nadomestila za invalidnost ima zavarovanec s priznano pravico do premestitve po končani poklicni rehabilitaciji ter zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije ali invalidnost III. kategorije, če je zavarovančeva delovna zmožnost za njegov poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela, če: – ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen, ni bil obvezno zavarovan ali mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali neodvisno od njegove volje ali krivde – se mu nadomestilo odmeri v višini 80 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti; – je delovno razmerje prekinil po lastni volji ali krivdi – se mu nadomestilo odmeri v višini 40 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti; – se je zaposlil na drugem delovnem mestu – se mu nadomestilo odmeri v višini 35 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.«.
člen V
členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(4)Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se delno nadomestilo odmeri v višini 80 % invalidske pokojnine, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti, če zavarovanec izgubi delo na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali neodvisno od njegove volje ali krivde, če zavarovanec ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen ali ni bil obvezno vključen v obvezno zavarovanje. Na enak način se delno nadomestilo odmeri za zavarovance iz prvega odstavka 19. člena tega zakona.«. V šestem odstavku se odstotek »25« nadomesti z odstotkom »40«. Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »

(7)Zavarovancu iz 15.,

in
člena ter drugega in četrtega do sedmega odstavka
člena tega zakona se delno nadomestilo odmeri v višini, določeni v drugem odstavku tega člena.«.
člen V
členu se v prvem odstavku besedilo »za moške« črta. V tretjem odstavku se besedilo »za moške« črta.
člen V
členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »

(2)Zavarovancu, uživalcu nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki se po prenehanju delovnega razmerja ali obveznega zavarovanja v roku 30 dni ne prijavi pri zavodu za zaposlovanje, se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja ne izplačuje.

(3)Če zavarovanec uveljavlja nadomestilo iz invalidskega zavarovanja po roku iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se mu nadomestilo prizna oziroma izplačuje od dneva prijave pri zavodu za zaposlovanje.«. 57. člen V 91. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(1)Za izplačilo nadomestila iz invalidskega zavarovanja iz 80., 84.,

in
člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe šestega, sedmega, osmega in devetega odstavka
člena tega zakona.«. V četrtem odstavku se za besedilom odstavka, ki postane prvi stavek, doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Bruto znesek nadomestila za obračun davčnih odtegljajev se izračuna tako, da se znesek odmerjenega in usklajenega nadomestila poveča s koeficientom davčnega odtegljaja.«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »

(5)Če zavarovanec pridobi pravico iz invalidskega zavarovanja in na tej podlagi pravico do nadomestila iz invalidskega zavarovanja po tem zakonu ter hkrati pravico iz naslova invalidnosti in na njeni podlagi pravico do nadomestila po drugih predpisih, lahko uživa le eno od nadomestil, ki si ga sam izbere.«. 58. člen V 94. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita: »

(1)Zavarovancu, ki je pridobil pravico na podlagi invalidnosti, nastale pred dopolnjenim 50. letom starosti, se z obveznimi kontrolnimi pregledi, ki se opravijo vsaka štiri leta, ponovno ugotavlja invalidnost.

(2)Zavarovancu se lahko določi kontrolni pregled tudi po dopolnitvi starosti iz prejšnjega odstavka ali pred ali po preteku štiriletnega roka.«.

člen Za
členom se naslov IX. poglavja in naslov
oddelka tega poglavja spremenita tako, da se glasita: »IX. POGLAVJE: LETNI IN ZIMSKI DODATEK TER DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO
Letni in zimski dodatek «.
člen
člen se spremeni tako, da se glasi: »
člen (določitev letnega dodatka)

(1)Letni dodatek se zagotavlja uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja.

(2)Upravičencem se letni dodatek izplača, če ne prejemajo plače ali niso vključeni v obvezno zavarovanje ali pa so vključeni v obvezno zavarovanje in so zdravstveno zavarovani kot uživalci pravic iz invalidskega zavarovanja.

(3)Letni dodatek se v letu 2026 izplača uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja v zneskih: – uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 710,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 470,00 eurov; – uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 710,01 do 850,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 330,00 eurov; – uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 850,01 do 1.010,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 270,00 eurov; – uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 1.010,01 do 1.210,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 220,00 eurov; – uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku, višjem od 1.210,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 160,00 eurov; – uživalcem nadomestil iz prvega odstavka tega člena, ki prejemajo nadomestilo v znesku do 1.010,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 270,00 eurov; – uživalcem nadomestil iz prvega odstavka tega člena, ki prejemajo nadomestilo v znesku od 1.010,01 eurov do 1.210,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 220,00 eurov; – uživalcem nadomestil iz prvega odstavka tega člena, ki prejemajo nadomestilo v znesku, višjem od 1.210,00 eurov, se letni dodatek izplača v višini 160,00 eurov.

(4)V znesku pokojnine se upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.

(5)Pri določitvi višine letnega dodatka se upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu izplačila letnega dodatka.

(6)Znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, ki se po četrtem odstavku tega člena šteje v znesek pokojnine, se upošteva v višini izplačane pokojnine v januarju za mesec januar tekočega leta, preračunane v eure po tečaju Banke Slovenije na dan izplačila rednih pokojnin za januar tekočega leta.

(7)Zavod za pridobitev podatkov o znesku tuje pokojnine iz četrtega odstavka tega člena po uradni dolžnosti obvestilo o upoštevanju tuje pokojnine pri izplačilu letnega dodatka, skupaj z obrazcem, ki se izpolnjen šteje za dokazilo o višini pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, posreduje uživalcem pokojnine, ki imajo na dan 1. januarja tekočega leta prebivališče v: – drugi državi, – Republiki Sloveniji in se jim pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu, – Republiki Sloveniji in po podatkih finančne uprave poleg pokojnine prejemajo še pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.

(8)Znesek pokojnine, izplačane od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja v januarju tekočega leta, morajo uživalci pokojnine sporočiti zavodu najkasneje do 30. septembra tekočega leta, razen v primerih, ko zavod pridobi ta podatek od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.

(9)Letni dodatek se odmeri brez izdaje posamičnega akta.

(10)Od leta 2027 dalje se zneski iz tretjega odstavka tega člena usklajujejo v skladu z drugim odstavkom

člena tega zakona.«.
člen
člen se spremeni tako, da se glasi: »
člen (določitev sorazmernega dela letnega dodatka)

(1)Uživalcu pokojnine, ki se mu pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu, uživalcu družinske ali vdovske pokojnine, ki se mu družinska in vdovska pokojnina izplačuje ločeno, uživalcu delne pokojnine in sorazmernega dela pokojnine iz 116. člena tega zakona, se znesek letnega dodatka izplača v sorazmernem delu.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se uživalcu pokojnine, ki se mu pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu in ki prejema skupni znesek pokojnine do višine, določene v prvi alineji tretjega odstavka prejšnjega člena, letni dodatek izplača v višini, ki je določena v tej alineji.«. 62. člen V 97. členu se v prvem odstavku za besedo »prvega« besedilo »in drugega« črta. 63. člen 98. člen se spremeni tako, da se glasi: »98. člen (rok izplačila)

(1)Letni dodatek se izplača skupaj z izplačilom pokojnine oziroma nadomestila iz invalidskega zavarovanja za mesec junij tekočega leta.

(2)Če je pravica do pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja priznana po roku iz prejšnjega odstavka, se letni dodatek izplača skupaj z izplačilom prve pokojnine ali prvega nadomestila.

(3)Uživalcu pokojnine iz sedmega odstavka

člena tega zakona, ki dokazilo o višini pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, predloži do
aprila tekočega leta, se letni dodatek izplača do
septembra, če pa ga predloži do
septembra tekočega leta, se mu letni dodatek izplača do konca leta. Uživalcu pokojnine, ki do
septembra tekočega leta ne predloži dokazila o višini zneska pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, izplačane v januarju tekočega leta, se letni dodatek izplača v višini iz pete alineje tretjega odstavka
člena tega zakona oziroma v sorazmernem delu ne glede na drugi odstavek
člena tega zakona.«.
člen Za
členom se doda nov 98.a člen, ki se glasi: »98.a člen (zimski dodatek)

(1)Zimski dodatek v višini 250 eurov se zagotavlja uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so upravičeni do letnega dodatka.

(2)Upravičencem se zimski dodatek izplača z izplačilom pokojnine in nadomestil za mesec november tekočega leta oziroma v primeru naknadno priznane pravice do letnega dodatka za tekoče leto najkasneje z izplačilom pokojnine in nadomestil za mesec april naslednjega leta.

(3)Ne glede na višino zimskega dodatka, določeno v prvem odstavku tega člena, se dodatek za obdobja med letom 2025 in letom 2029 izplača v višini: Leto Zimski dodatek (eurov) 2025 150 2026 170 2027 190 2028 210 2029 230

(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena se uživalcu pokojnine, ki se mu pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačuje v sorazmernem delu, izplača tudi zimski dodatek v sorazmernem delu.

(5)Zimski dodatek se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

(6)Od leta 2031 dalje se višina zneska iz prvega odstavka tega člena usklajuje v skladu z drugim odstavkom

člena tega zakona.«.
člen V
členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »

(3)Na predlog sveta zavoda in ob soglasju Vlade Republike Slovenije se lahko opravi izredna uskladitev pokojnin.«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

člen
člen se spremeni tako, da se glasi: »
člen (način izvedbe in določitev višine uskladitve pokojnin)

(1)Uskladitev pokojnin po drugem odstavku prejšnjega člena se opravi pri izplačilu pokojnin za mesec februar z veljavnostjo od 1. januarja tekočega leta.

(2)Pokojnine se uskladijo za 20 % rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar–december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 80 % povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem. Uskladitev pokojnin je izražena v odstotku in je seštevek obeh ugotovljenih delnih rasti.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek se v obdobju od

januarja 2026 do
decembra 2034 pokojnine uskladijo za 50 % rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar–december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in za 50 % povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem. Od
januarja 2035 do
decembra 2044 se pokojnine v odstotku, glede na seštevek ugotovljenih delnih rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar–december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, ter povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem, uskladijo na naslednji način: Leto Rast plač (v %) Rast cen življenjskih potrebščin (v %) 2035–2039 40 60 2040–2044 30 70

(4)Socialni partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta najmanj vsakih pet let na podlagi projekcij zavoda za posamezna leta, pripravljenih na podlagi Jesenskih napovedi gospodarskih gibanj Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, ob upoštevanju gibanja deleža izdatkov za pokojnine v BDP v posameznih letih, transferja iz državnega proračuna v blagajno zavoda, realne rasti pokojnin, razmerja med neto pokojninami in neto plačami, opravijo razpravo o primernosti upoštevanja delnih rasti plač in rasti cen življenjskih potrebščin pri nadaljnjem usklajevanju pokojnin.

(5)Pri uskladitvi pokojni se negativna delna rast posameznega faktorja za izračun ne upošteva.

(6)Odstotek uskladitve za posamezno leto ugotovi in objavi svet zavoda.«.

člen V
členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(2)Dodatek za pomoč in postrežbo ter zneski iz tretjega odstavka

člena tega zakona in znesek zimskega dodatka se usklajujejo v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.«.
člen V
členu se v drugem odstavku za besedo »četrtega« doda besedilo »in petega«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »

(4)Obvezno zavarovanje na podlagi drugega odstavka

člena tega zakona ne vpliva na pridobitev ali uživanje pravice do družinske pokojnine.«.
člen V
členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena se zavarovancu, ki ob nastanku invalidnosti izpolnjuje pogoje za invalidsko pokojnino in pogoje za starostno pokojnino, po uradni dolžnosti prizna pravica, ki je zanj ugodnejša.«. 70. člen V 111. členu se tretji in četrti odstavek spremenita tako, da se glasita: »

(3)Delna pokojnina se izplačuje od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, vendar največ od spremembe obsega zavarovanja. Zavarovancu, ki ima ob uveljavitvi pravice do delne pokojnine že spremenjen obseg zavarovanja, se delna pokojnina izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.

(4)Družinska oziroma vdovska pokojnina se družinskemu članu izplačuje pod pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj, vendar najdlje od: – naslednjega dne po smrti zavarovanca, oziroma – prvega naslednjega dne po prenehanju izplačevanja starostne, predčasne ali invalidske pokojnine umrlemu uživalcu pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja.«. Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »

(5)Del vdovske pokojnine se uživalcu starostne, predčasne ali invalidske pokojnine izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Zavarovancu se del vdovske pokojnine izplačuje pod pogoji iz četrtega odstavka tega člena.«. Dosedanji peti do osmi odstavek postanejo šesti do deveti odstavek. 71. člen V 113. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(1)Vdova ali vdovec izgubi oziroma ne pridobi pravice do vdovske pokojnine, če sklene novo zakonsko zvezo pred dopolnitvijo starosti iz tretjega, v prehodnem obdobju pa iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona, razen če je pravico pridobil ali obdržal zaradi popolne nezmožnosti za delo.«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »

(3)Če se upravičenec do družinske pokojnine šola v tujini, mora po dopolnjenem

letu starosti vsako leto predložiti potrdilo o šolanju, sicer izgubi pravico do družinske pokojnine.«.
člen V
členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(1)Uživalec starostne, predčasne, vdovske ali družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca iz 14., 15., 16.,

in četrtega odstavka
člena tega zakona, pokojnina pa se mu v tem času ne izplačuje. Pokojnina se ne izplačuje tudi uživalcu pokojnine iz tega odstavka, ki pridobi lastnost zavarovanca po prvem odstavku
člena tega zakona. Pokojnina se preneha izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.«. Drugi odstavek se črta. Za dosedanjim tretjim odstavkom, ki postane drugi odstavek, se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »

(3)Uživalcu starostne, predčasne ali vdovske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana za zavarovanca, ki ima dva oskrbovalca družinskega člana, ter pridobi lastnost zavarovanca iz četrtega odstavka

člena tega zakona za 20 ur tedensko, se izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v višini 50 odstotkov.«. V četrtem odstavku se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »drugega in tretjega odstavka tega člena«. V sedmem odstavku se v prvem stavku beseda »tretjega« nadomesti z besedo »drugega«, za besedilom »četrtega odstavka« doda besedilo »tega člena«, v drugem stavku pa besedilo »prvega dne naslednjega meseca po spremembi« nadomesti z besedo »spremembe«. V osmem odstavku se beseda »in« nadomesti z vejico, za besedilom »
člena« pa doda besedilo »in četrtega odstavka
člena«. Za enajstim odstavkom se dodata nova dvanajsti in trinajsti odstavek, ki se glasita: »

(12)Uživalcu starostne, predčasne, vdovske ali družinske pokojnine, ki se zaposli v mednarodni organizaciji s sedežem v državi, za katero veljajo predpisi EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti, v institucijah EU ali je poslanec v Evropskem parlamentu, se za čas opravljanja zaposlitve ali opravljanja mandata pokojnina ne izplačuje. Uživalec invalidske pokojnine z zaposlitvijo po tem odstavku z dnem vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje izgubi pravico do pokojnine.

(13)Če za uživalca pokojnine iz drugega odstavka

člena tega zakona nastopi obveznost zavarovanja na podlagi 14., 15., 16.,
in
člena tega zakona, se za čas obveznega zavarovanja pokojnina ne izplačuje.«.
člen V
členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(3)Pri ponovni odmeri ali odstotnem povečanju predčasne pokojnine se manjkajoča starost ob prvem priznanju pravice do predčasne pokojnine zmanjša za toliko mesecev, kot znaša pokojninska doba, dopolnjena v času ponovnega zavarovanja. Če zavarovanec v času ponovne vključitve v obvezno zavarovanje dopolni toliko pokojninske dobe, kot je znašala manjkajoča starost ob prvem priznanju pravice do predčasne pokojnine, se mu prizna pravica do starostne pokojnine. Če zavarovanec v času ponovne vključitve v obvezno zavarovanje dopolni 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se mu prizna pravica do starostne pokojnine.«. Za petim odstavkom se dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita: »

(6)Zavarovancu iz desetega in dvanajstega odstavka prejšnjega člena, ki se po uveljavitvi pravice do predčasne ali starostne pokojnine znova vključi v obvezno zavarovanje pri tujem nosilcu zavarovanja, se po prenehanju obveznega zavarovanja v tujini izplačuje usklajeni znesek prej priznane pokojnine.

(7)Zavarovancu iz trinajstega odstavka prejšnjega člena se po prenehanju obveznega zavarovanja izplačuje usklajeni znesek pokojnine, priznane na podlagi drugega odstavka

člena tega zakona. Če zavarovanec v času ponovne vključitve v obvezno zavarovanje dopolni pogoje za starostno pokojnino, se mu prizna pravica do starostne pokojnine.«.
člen V
členu se v drugem odstavku za besedilom »pogodbe o zaposlitvi« doda besedilo »vendar najprej z dnem dokončnosti odločbe, s katero so priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije.«. V tretjem odstavku se pred besedo »vse« doda besedilo »vendar najprej od dneva dokončnosti odločbe, s katero so priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije,«. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »

(6)Delno nadomestilo se zavarovancu iz sedmega odstavka

člena tega zakona izplačuje od dne, ko izkaže, da je začel opravljati dejavnost, ki ustreza zavarovančevi preostali delovni zmožnosti, vendar najprej z dnem dokončnosti odločbe, s katero so priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije.«.
člen V
členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(1)Delno nadomestilo, odmerjeno po četrtem odstavku

člena tega zakona, in nadomestilo za invalidnost iz prve alineje
člena tega zakona za zavarovanca, ki ob nastanku invalidnosti ni bil zaposlen ali ni bil obvezno zavarovan, se izplačujeta: – zavarovancu iz
člena tega zakona, ki je prejemnik denarnega nadomestila po predpisih, ki urejajo trg dela – od naslednjega prvega dne po prenehanju prejemanja tega nadomestila; – zavarovancu iz
člena tega zakona – od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja in še za šest mesecev nazaj, vendar največ od nastanka invalidnosti.«.
člen V
členu se prvi, drugi in tretji odstavek spremenijo tako, da se glasijo: »

(1)Nadomestilo za invalidnost se zavarovancu, ki mu je delovno razmerje prenehalo na podlagi pozitivnega mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali neodvisno od njegove volje ali krivde, izplačuje od prvega dne po izteku pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi predpisov, ki urejajo trg dela.

(2)Nadomestilo za invalidnost se zavarovancu, ki je delovno razmerje prekinil po lastni volji ali krivdi, izplačuje od dneva prenehanja delovnega razmerja ali obveznega zavarovanja.

(3)Nadomestilo za invalidnost se zavarovancu, ki se je zaposlil na drugem delovnem mestu, izplačuje v primeru iz tretje alineje 85. člena tega zakona od začetka dela na drugem delovnem mestu ali od dneva nastopa dela, ki je dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, na delovnem mestu, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, ali če ta ni dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi, z dnem podpisa nove pogodbe o zaposlitvi, vendar najprej od dneva dokončnosti odločbe, s katero so priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije.«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »

(4)Nadomestilo za invalidnost se zavarovancu iz 15., 16., in

člena tega zakona izplačuje od dneva, ko izkaže, da je začel opravljati dejavnost, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, vendar najprej od dneva dokončnosti odločbe, s katero so priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije.«. Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
člen
člen se spremeni tako, da se glasi: »
člen (izplačevanje nadomestil iz invalidskega zavarovanja zavarovancem, ki jim je delovno razmerje prenehalo)

(1)Delno nadomestilo in nadomestilo za invalidnost se v primeru iz četrtega in petega odstavka

člena,
člena ter prvega, drugega in petega odstavka
člena tega zakona izplačujeta za čas, ko je zavarovanec prijavljen na zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih, ki urejajo trg dela.

(2)Ne glede na četrti in peti odstavek

člena,
člen, prvi, drugi in peti odstavek
člena tega zakona ter ne glede na prejšnji odstavek se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja ne preneha izplačevati upravičencu, ki pridobi lastnost zavarovanca po prvem odstavku
člena tega zakona.

(3)Uživalcu nadomestila iz invalidskega zavarovanja, ki v tujini začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost in je na tej podlagi v tujini vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, se nadomestilo preneha izplačevati z dnem začetka opravljanja dela oziroma dejavnosti.«. 78. člen V 126. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(3)Na podlagi spremembe pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, se nadomestilo iz invalidskega zavarovanja zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega še nadalje izplačuje, če delodajalec po odločbi o spremembi v stanju invalidnosti zavarovancu ne zagotovi dela s krajšim delovnim časom od polnega. Na enak način se nadalje izplačuje tudi nadomestilo za invalidnost, kadar se pri zavarovancu zaradi sprememb v stanju invalidnosti priznajo nove omejitve ali pravica do premestitve na drugo delovno mesto, pa delodajalec delovnemu invalidu ne zagotovi ustreznega delovnega mesta.«. Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi: »

(8)S priznanjem pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine prenehajo preostale pravice iz invalidskega zavarovanja.«. 79. člen V 130. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(2)Kot polni delovni oziroma zavarovalni čas se šteje tudi čas, ki ga prebije v obveznem zavarovanju s krajšim delovnim oziroma zavarovalnim časom od polnega delovni invalid s pravico do delnega nadomestila po tem zakonu ali s pravico do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom ali delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1 ter zavarovanec, ki je pravico do dela s krajšim delovnim časom pridobil zaradi varstva in nege svojega otroka po predpisih o delovnih razmerjih, veljavnih do 31. decembra 2002.«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »

(3)Za delovnega invalida s pravico do krajšega ali skrajšanega delovnega časa iz prejšnjega odstavka se štetje zavarovalne dobe s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom upošteva tako, da je v času, ko uživa pravico do delnega nadomestila po tem zakonu ali pravico do nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom ali delne invalidske pokojnine po ZPIZ-1, vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.«. Dosedanji tretji do enajsti odstavek postanejo četrti do dvanajsti odstavek. Za dvanajstim odstavkom se doda nov trinajsti odstavek, ki se glasi: »

(13)Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se osebi, ki prejema denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in ni vključena v obvezno zavarovanje, ali je vključena v obvezno zavarovanje za krajši delovni oziroma zavarovalni čas ter ni uživalec pokojnine, v zavarovalno dobo šteje obdobje, ugotovljeno na podlagi letnega zneska vseh prejetih nadomestil. To obdobje se določi na način, določen v šestem do dvanajstem odstavku tega člena, za ugotavljanje zavarovalne dobe zavarovancev iz

člena tega zakona.«.
člen Za
členom se doda nov 130.a člen, ki se glasi: »130.a člen (čas zaposlitve pri mednarodni organizaciji) Ne glede na določbe
in
člena tega zakona se zavarovancu k zavarovalni dobi po tem zakonu upošteva obdobje zaposlitve pri mednarodni organizaciji s sedežem v drugi državi članici EU, EGP in Švicarski konfederaciji, če mednarodna pogodba ne določa drugače, ali obdobje opravljanja funkcije poslanca v Evropskem parlamentu. To obdobje se upošteva za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, višina pravice pa se odmeri v skladu s predpisi EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti.«.
člen
člen se črta.
člen
člen se spremeni tako, da se glasi: »
člen (pogoj plačila prispevkov)

(1)V zavarovalno dobo se štejejo obdobja zavarovanja, če so bili za ta obdobja plačani predpisani prispevki.

(2)V pokojninski dobi se upošteva le sorazmerni del zavarovalne dobe: – če je bil plačan del obračunanih prispevkov; – če so bili obračunani in plačani prispevki od osnov, ki so nižje od predpisanih.

(3)Kot obdobje iz prvega in drugega odstavka tega člena se šteje obdobje zavarovanja pri posameznem zavezancu za plačilo prispevkov v koledarskem letu.«.

člen V
členu se besedi »pet let« nadomestita z besedama »tri leta«.
člen V
členu se v prvem odstavku število »65« nadomesti s številom »67«. Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita: »

(2)Prišteta doba predstavlja dve tretjini obdobja med datumom nastanka invalidnosti in datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 67 let starosti.

(3)Ne glede na starost, določeno v prvem in drugem odstavku tega člena, se za prišteto dobo v obdobju od

januarja 2026 do
decembra 2034, razen za zavarovance iz pete alineje prvega odstavka
člena tega zakona, upošteva starost: Leto Starost (leta) Starost (meseci) 2026 65 0 2027 65 0 2028 65 3 2029 65 6 2030 65 9 2031 66 0 2032 66 3 2033 66 6 2034 66 9 «.
člen V
členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(2)Podatke iz prejšnjega odstavka zagotavljajo v skladu s tem zakonom pravne in fizične osebe, ki so kot dajalci podatkov in zavezanci za vložitev prijav podatkov o zavarovanju opredeljeni v zakonu, ki ureja matično evidenco.«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »

(4)Prijavno-odjavno službo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje opravlja zavod za zdravstveno zavarovanje. Povračilo stroškov za vodenje prijavno-odjavne službe se uredi s pogodbo, ki jo skleneta zavod in zavod za zdravstveno zavarovanje.«. Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »

(6)Zavod zavarovancu, ki v koledarskem letu dopolni 58 let in zavarovancu, ki v koledarskem letu dopolni 62 let starosti, po uradni dolžnosti posreduje informacijo o pričakovanem datumu in višini njegove starostne oziroma predčasne pokojnine, na podlagi meril, ki jih predpiše minister, pristojen za delo.«. Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »

(7)Ne glede na prejšnji odstavek zavod zavarovancu, ki v koledarskem letu dopolni 62 let starosti, prvič po uradni dolžnosti posreduje informacijo o pričakovanem datumu in višini njegove starostne oziroma predčasne pokojnine v letu 2030.«. Dosedanji sedmi odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »

(8)Na podlagi meril iz šestega odstavka tega člena zavod pošlje informacijo o pričakovanem datumu in višini starostne oziroma predčasne pokojnine tudi zavarovancu na njegovo zahtevo.«. Za dosedanjim sedmim odstavkom, ki postane osmi odstavek, se doda nov deveti odstavek, ki se glasi: »

(9)Zavarovanec lahko zahtevo za informacijo o pričakovanem datumu oziroma višini starostne oziroma predčasne pokojnine vloži prvič v koledarskem letu, ko dopolni starost 55 let, nato pa največ enkrat v obdobju dveh zaporednih let. Zavod informacijo poda v roku šestih mesecev od vložitve zahteve.«. 86. člen V 143. členu se v prvem odstavku drugi stavek črta. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »

(2)Prispevki se ne plačujejo od nadomestil iz invalidskega zavarovanja, razen od nadomestila iz drugega odstavka

člena tega zakona, štejejo pa se kot plačani od osnove v višini nadomestila, povečanega za povprečno stopnjo davkov in prispevkov iz drugega odstavka
člena tega zakona.«. Dosedanji drugi do četrti odstavek postanejo tretji do peti odstavek.
člen
člen se spremeni tako, da se glasi: »
člen (osnove za osebe v delovnem razmerju)

(1)Osnova za plačilo prispevkov za zavarovanca iz 14. člena tega zakona je plača oziroma nadomestilo plače ter vsi drugi prejemki na podlagi delovnega razmerja, vključno z bonitetami ter povračili stroškov v zvezi z delom, izplačanimi v denarju, bonih ali v naravi.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se prispevki plačujejo od: – zneska jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračil stroškov, zneska bonitet in zneska odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina; – zneska premije dodatnega zavarovanja, ki jo plačuje delodajalec v korist delavca v skladu z 241. členom tega zakona, in od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina; – zneska regresa za letni dopust, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, in ki presega 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije; če se regres za letni dopust izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa za letni dopust ugotovi celotna višina regresa za letni dopust in izvede obračun prispevkov od posameznih delov regresa za letni dopust; – zneska nadomestila za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu in nadomestila za uporabo lastnega orodja, naprav in predmetov (razen osebnih vozil), potrebnih za opravljanje dela na delovnem mestu, od katerega se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, plačuje dohodnina.

(3)V primerih iz četrte alineje 24. člena tega zakona se prispevek plača od plače zavarovanca, ki jo je imel v zadnjem mesecu pred nastopom teh primerov, povečane s stopnjo rasti povprečnih mesečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji na raven zadnjega meseca, za katerega je Statistični urad Republike Slovenije objavil povprečno mesečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji, in je bila znana na dan, ko je nastala obveznost obračuna prispevkov.

(4)Najnižja mesečna osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače je znesek 60 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec.«. 88. člen V 149. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »

(3)Ne glede na

člen tega zakona je osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz četrtega odstavka
člena tega zakona osnova iz prvega odstavka tega člena.«.
člen
člen se črta.
člen V
členu se v prvem odstavku v četrti alineji besedilo »132.« nadomesti z besedilom »četrte alineje 24.«.
člen
člen se spremeni tako, da se glasi: »
člen (zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev)

(1)Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so: – delodajalci in izplačevalci nadomestil – za zavarovance iz prvega do četrtega, šestega in devetega odstavka

člena in četrte alineje
člena tega zakona; – izplačevalci prejemkov – za zavarovance iz
člena tega zakona, ki ne opravljajo začasnega in občasnega dela dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo; – zavarovanci iz petega, sedmega in osmega odstavka
člena, 15.,
in
člena, šestega odstavka
člena in
člena tega zakona, razen v primerih prejemanja nadomestil, ko je zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izplačevalec nadomestil; – zavod za zaposlovanje – za zavarovance iz prvega odstavka
člena tega zakona; – zavod za zdravstveno zavarovanje – za osebe iz tretjega in četrtega odstavka
člena tega zakona; – Republika Slovenija – za zavarovance iz drugega, petega in sedmega odstavka
člena tega zakona; – organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela dijakom in študentom v skladu s predpisi, ki urejajo to delo – za zavarovance iz
člena tega zakona, ki opravljajo to delo.

(2)Zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev za dokup dobe iz 136. člena tega zakona so zavarovanci.

(3)Za izplačevalca nadomestil po tem členu se šteje pravna oseba, ki jo bremenijo izplačana nadomestila plač oziroma dohodkov, kot so Republika Slovenija, zavod za zdravstveno zavarovanje, zavod za zaposlovanje in Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije.

(4)Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka tega člena so zavezanci za plačilo prispevkov delodajalcev zavarovanci iz prvega in drugega odstavka

člena tega zakona sami, če pravna ali fizična oseba, ki je izplačevalec prejemka za delo v okviru drugega pravnega razmerja, ni plačnik davka v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.«.
člen V
členu se v prvem odstavku: – v peti alineji za besedilom »sklerozo,« doda besedilo »obolelega za rakom do
leta starosti,«; – v osmi alineji za besedilom »sklerozo,« doda besedilo »obolelega za rakom do
leta starosti«; – v enajsti alineji za besedo »dejanske« dodata besedi »ali najnižje«; – štiriintrideseta alineja črta; – dosedanja štirideseta alineja spremeni tako, da se glasi: »– del pokojnine v višini najnižje razlike med zneskom vdovske pokojnine, ki bi pripadala vdovi ali vdovcu z upoštevanjem določb o odmeri pokojnine in zneskom zagotovljene vdovske pokojnine, ali seštevkom zneska lastne pokojnine vdove ali vdovca in zneska dela vdovske pokojnine in zneskom zagotovljene pokojnine;«; – za dosedanjo štirideseto alinejo doda nova alineja, ki se glasi: »– letni in zimski dodatek.«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »

(2)Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz državnega proračuna skladu obrtnikov za upokojene člane sklada obrtnikov, ki so pridobili pravice do skladove pokojnine na podlagi obdobja zavarovanja od uvedbe skladovega zavarovanja pa do 1. januarja 1983 in še niso uveljavili pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine po tem zakonu, v višini celotnega zneska pokojnine, ki so jo pridobili pri skladu obrtnikov, vendar največ do zneska 26 % najnižje pokojninske osnove, določene po tem zakonu.«. Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »

(3)Osnove in način poračuna finančnih obveznosti iz prejšnjih odstavkov določa zakon, ki ureja poračunavanje finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.«.

člen Za
členom se doda nov 162.a člen, ki se glasi: »162.a člen (spremljanje javnofinančne vzdržnosti) Vlada Republike Slovenije za namene spremljanja javnofinančne vzdržnosti stroškov staranja in izdatkov za pokojnine redno, najmanj vsakih pet let, z gibanjem dejanskih prihodkov in odhodkov sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja glede na simulacijo dolgoročne projekcije seznani socialne partnerje in z njimi opravi razpravo o morebitnih ukrepih ali spremembah.«.
člen V
členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »

(4)Nove pravice za primer invalidnosti, razen pravice do invalidske pokojnine, ne more uveljavljati oseba, ki se po uveljavitvi pravice do predčasne ali starostne pokojnine znova vključi v obvezno zavarovanje.«. Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek. 95. člen V 180. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(akontacija in začasna odločba)«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »

(3)V obdobju, ko v Uradnem listu Republike Slovenije še niso objavljeni valorizacijski količniki iz

člena tega zakona, se zavarovancu, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do pokojnine ali nadomestila iz invalidskega zavarovanja, izda začasna odločba. Po objavi valorizacijskih količnikov zavod izda odločbo, s katero se nadomesti začasna odločba in se že izplačani zneski poračunajo.«.
člen V
členu se drugi, tretji in četrti odstavek spremenijo tako, da se glasijo: »

(2)Izvedenski organi zavoda delujejo v okviru invalidskih komisij I. in II. stopnje (v nadaljnjem besedilu: invalidska komisija) in podajajo mnenja kot izvedenci zdravniki posamezniki samostojno ali v senatih najmanj dveh izvedencev. Izvedence imenuje pristojni organ zavoda. Postopek imenovanja in izbira izvedencev se izvede na podlagi javnega razpisa, ne glede na zakon, ki določa pravila o postopkih javnega naročanja.

(3)V primerih, ko se ugotavlja invalidnost, praviloma poda izvedensko mnenje zdravnik posameznik, na komisiji II. stopnje pa senat v sestavi najmanj dveh izvedencev. V postopku pred izdajo izvedenskega mnenja ima pravico in dolžnost sodelovati predstavnik delodajalca.

(4)Če se v postopku ugotavljanja invalidnosti ugotovi, da je pri zavarovancu podana invalidnost II. kategorije, ali če zavarovanec III. kategorije glede na peti odstavek

člena tega zakona pridobi pravico do poklicne rehabilitacije ali če delovni invalid uveljavlja pravico do poklicne rehabilitacije na podlagi
člena tega zakona, lahko invalidska komisija poda izvedensko mnenje o obliki poklicne rehabilitacije na podlagi mnenja strokovne institucije s področja medicine dela in poklicne rehabilitacije.«. V sedmem odstavku se v prvem stavku za besedo »organizacijo« dodata vejica in besedilo »postopek imenovanja«.
člen V
členu se v četrtem odstavku za osmo alinejo doda nova deveta alineja, ki se glasi: »– sklepa kolektivno pogodbo zavoda na strani delodajalca;«.
člen V
členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(1)Nadzor nad zakonitostjo delovanja zavoda ter namembnostjo rabe sredstev izvaja ministrstvo, pristojno za delo. Če se pri nadzoru ugotovijo nepravilnosti, minister, pristojen za delo, določi ukrepe in roke za njihovo odpravo.«.

člen V
členu se v enajstem odstavku v prvem stavku besedilo »v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in nadomestilo plače v breme zavarovanja za starševsko varstvo v skladu s predpisi o starševskem varstvu« črta. Za sedemnajstim odstavkom se doda nov osemnajsti odstavek, ki se glasi: »

(18)Ne glede na tretji odstavek tega člena je v času prejemanja nadomestila plače v breme zavarovanja za starševsko varstvo v skladu s predpisi o starševskem varstvu osnova za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje zadnja osnova za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje, od katere so bili za cel mesec plačani prispevki za poklicno zavarovanje, pred začetkom prejemanja nadomestila plače v breme zavarovanja za starševsko varstvo v skladu s predpisi o starševskem varstvu.«. 100. člen V 201. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(5)Komisija iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti uvede postopek ugotavljanja, ali so na delovnih mestih, za katera je določena obveznost vključitve v poklicno zavarovanje, še izpolnjeni pogoji iz

člena tega zakona in iz prvega odstavka
člena tega zakona oziroma ali je prišlo do spremembe škodljivih vplivov ali drugih omejitev delovnega mesta.«.
člen V 202.a členu se v drugem odstavku za besedo »zakonu« doda besedilo »oziroma po predpisih iz
člena tega zakona«.
člen V
členu se v tretjem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi: »– za obdobja, ko zavarovanec-član ni upravičen do poklicnega zavarovanja, starost 62 let ali starost iz četrtega odstavka
člena tega zakona;«. V četrtem odstavku se v tretjem stavku besedi »ali petega« črtata.
člen V
členu se v prvem odstavku za besedo »pokojnino« doda besedilo »ali je prejemnik družinske pokojnine«, za besedilom odstavka, ki postane prvi stavek, pa se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Na ta način lahko uveljavi pravico do prenosa ali izplačila odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu tudi zavarovanec-član, ki je dopolnil starost 67 let in ne izpolnjuje pogojev za upokojitev v obveznem zavarovanju.«. Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »

(5)V primeru smrti uživalca poklicne pokojnine se dedičem ali upravičencem za primer smrti izplača odkupna vrednost preostalih enot premoženja na osebnem računu umrlega uživalca poklicne pokojnine.«. 104. člen V 210. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(3)Kapitalska družba lahko po predhodnem mnenju odbora Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja pisno pooblasti drugo osebo, da v njenem imenu in za njen račun opravlja storitve iz

in
točke prejšnjega odstavka. Upravljavec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko prenese upravljanje premoženja na pooblaščenca, ki je pod nadzorom pristojnega organa Republike Slovenije ali države članice EU in ima ustrezno dovoljenje za opravljanje storitve upravljanja premoženja. V zvezi s prenosom opravljanja posamezne storitve upravljanja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja na pooblaščenca se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje.«.
člen V 213.b členu se tretji odstavek črta. Dosedanji četrti do sedmi odstavek postanejo tretji do šesti odstavek. V dosedanjem osmem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se za besedilom odstavka, ki postane prvi stavek, doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Upravljavec v primeru zakonskih sprememb, ki vplivajo na izračun potrebnih sredstev za izplačevanje poklicne pokojnine, oblikuje dodatne razporejene solidarnostne rezerve za posameznega zavarovanca tudi po začetku izplačevanja poklicne pokojnine.«. Za sedmim odstavkom se dodata nova osmi in deveti odstavek, ki se glasita: »

(8)Za namen oblikovanja nerazporejenih solidarnostnih rezerv se uporabijo tudi zastarana vplačila zavezancev, ki jih ni bilo mogoče razporediti in konvertirati. V tem primeru omejitev iz prvega odstavka tega člena ne velja.

(9)Za namen oblikovanja nerazporejenih solidarnostnih rezerv se uporabijo tudi zastarana sredstva na osebnem računu zavarovanca-člana, do izplačila katerih so bili upravičeni dediči ali upravičenci za primer smrti na podlagi četrtega in petega odstavka

člena tega zakona. V tem primeru omejitev iz prvega odstavka tega člena ne velja.«.
člen V
členu se v drugem odstavku za drugim stavkom doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Zaposleni pri delodajalcu, ki lahko v skladu s predpisi o urejanju trga dela opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu, se lahko vključijo v kolektivno zavarovanje pri delodajalcu ali pri uporabniku.«. V četrtem odstavku se prva alineja spremeni tako, da se glasi: »– krovni pokojninski sklad, ustanovljen po Zakonu o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/03 in 32/15; v nadaljnjem besedilu: ZKDPZ), če ni v ZKDPZ ali v Kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 11/04, 43/06 – ZKolP, 66/07, 103/09, 11/12 in 18/16) določeno drugače;«. Peti odstavek se črta.
člen V
členu se v prvem odstavku v drugi alineji število »5.000« nadomesti s številom »12.000«. Za petim odstavkom se dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita: »

(6)Ne glede na določbe tega člena lahko v primeru smrti člana oseba, ki je vključena v dodatno zavarovanje in je upravičenec za primer smrti ali dedič umrlega člana, od upravljavca zahteva prenos pripadajočih sredstev na njen osebni račun dodatnega pokojninskega zavarovanja. Dedič vlogi priloži pravnomočni sklep o dedovanju.

(7)Za prenos sredstev umrlega člana iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe prvega, četrtega in petega odstavka 248. člena tega zakona.« Dosedanji šesti odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »

(8)Znesek iz druge alineje prvega odstavka tega člena se valorizira s koeficientom rasti povprečne mesečne bruto plače zaposlenih v Republiki Sloveniji od januarja do oktobra leta pred letom, za katero se opravi valorizacija, glede na enako obdobje predhodnega leta po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Višina valoriziranega zneska iz prvega odstavka tega člena se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za delo.«. Za osmim odstavkom se dodata nova deveti in deseti odstavek, ki se glasita: »

(9)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko član kolektivnega zavarovanja v primeru izstopa iz zavarovanja od upravljavca zahteva izplačilo odkupne vrednosti premoženja z njegovega osebnega računa v enkratnem znesku: – če je uveljavil invalidsko pokojnino, ali – če je zbolel za hudo boleznijo, ki je neozdravljiva, ali se je huje poškodoval, in mu zdravniki napovedujejo le še kratko obdobje življenja.

(10)O upravičenosti do izplačila iz prejšnjega odstavka odloča upravljavec pokojninskega sklada na podlagi dokončne odločbe o priznani pravici do invalidske pokojnine ali na podlagi mnenja zdravnika člana kolektivnega zavarovanja.«. 108. člen V 222. členu se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi: »

(7)Spremembe pokojninskega načrta se uporabljajo za vse člane, tudi za tiste, ki so se v dodatno pokojninsko zavarovanje vključili pred temi spremembami. Spremembe pokojninskega načrta za izplačevanje pokojninske rente se uporabljajo le za tiste zavarovance, ki so se v zavarovanje vključili po uveljavitvi teh sprememb.«.

člen V
členu se v četrtem odstavku za besedilom odstavka, ki postane prvi stavek, doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente določa, da so zavarovanci udeleženi pri dobičku iz poslovanja kritnega sklada, ki ga za izplačevanje pokojninskih rent oblikuje izvajalec tega pokojninskega načrta.«.
člen V
členu se v drugem odstavku za besedilom »pokojninske rente in« beseda »ki« nadomesti z besedilom »pripis dobička ter«.
člen V
členu se v prvem odstavku v prvi alineji besedilo »ali pokojninski načrt za izplačevanje pokojninske rente« črta.
člen V
členu se v petem odstavku za besedilom odstavka, ki postane prvi stavek, dodata nova drugi in tretji stavek, ki se glasita: »Član lahko, po svetovalnem pogovoru z upravljavcem glede tveganj takšne odločitve, enkrat letno izbere drug podsklad krovnega pokojninskega sklada ali drug kritni sklad skupine treh kritnih skladov dodatnega zavarovanja, ki je namenjen mlajši starostni skupini članov od starostne skupine, ki ji član pripada, kar pa ne velja za člane v najstarejši starostni skupini.«. V šestem odstavku se v prvi alineji za besedama »davčno številko« doda vejica in besedilo »naslov elektronske pošte člana«.
člen Za
členom se doda nov 239.a člen, ki se glasi: »239.a člen (obveznost kolektivnega dogovarjanja za delodajalce)

(1)Delodajalci, ki imajo

januarja 2026 zaposlenih več kot deset delavcev in za svoje zaposlene nimajo vzpostavljenega kolektivnega dodatnega zavarovanja, najkasneje do
januarja 2028 opravijo kolektivno dogovarjanje glede vzpostavitve kolektivnega dodatnega zavarovanja. Če v okviru kolektivnega dogovarjanja ne pride do sklenitve pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega zavarovanja, delodajalec in predstavniki zaposlenih pri delodajalcu, ki v skladu z
členom tega zakona odločajo o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta, podpišejo izjavo, da ni prišlo do dogovora o sklenitvi pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta, ki jo delodajalec posreduje Inšpektoratu Republike Slovenije za delo.

(2)Delodajalci, ki izpolnijo pogoj števila zaposlenih delavcev iz prejšnjega odstavka po

januarju 2026, obveznost kolektivnega dogovarjanja izpolnijo v roku dveh let od dneva izpolnitve pogoja števila zaposlenih delavcev.«.
člen V
členu se za sedmim odstavkom doda nov osmi odstavek, ki se glasi: »

(8)Član ima pravico, da enkrat letno izbere drug podsklad v okviru krovnega pokojninskega sklada ali drug kritni sklad skupine treh kritnih skladov dodatnega zavarovanja, ki izvaja naložbeno politiko, ustrezno starostni skupini tega člana, ali podsklad ali kritni sklad, ki izvaja manj agresivno naložbeno politiko kot podsklad ali kritni sklad, ki ustreza starostni skupini tega člana. Član lahko, po svetovalnem pogovoru z upravljavcem glede tveganj takšne odločitve, enkrat letno izbere drug podsklad krovnega pokojninskega sklada ali drug kritni sklad skupine treh kritnih skladov dodatnega zavarovanja, ki je namenjen mlajši starostni skupini članov od starostne skupine, ki ji član pripada, kar pa ne velja za člane v najstarejši starostni skupini.«. 115. člen V 245. členu se v prvem odstavku znesek »300 eurov« nadomesti z zneskom »404,31 eura«. 116. člen V 250.a členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »

(6)V primeru nepridobitve osebnih podatkov oziroma pridobitve nepopolnih osebnih podatkov članov lahko upravljavec pokojninskega sklada za namene opravljanja nalog obveščanja članov iz 238.,

in
člena tega zakona o članih pokojninskega sklada na podlagi elektronske izmenjave brezplačno iz Centralnega registra prebivalstva pridobi naslednje podatke: ime in priimek, enotno matično številko občana, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, stalni naslov v tujini in davčno številko. Upravljavec pokojninskega sklada lahko te podatke uporablja le za namen opravljanja nalog obveščanja članov iz 238.,
in
člena tega zakona.«.
člen V
členu se na koncu pete alineje pika nadomesti s podpičjem in doda nova, šesta alineja, ki se glasi: »– število članov posameznega pokojninskega sklada, za katere je sklenjeno mirovanje dodatnega zavarovanja in ki uveljavljajo pravico do zadržanja pravic iz dodatnega zavarovanja.«.
člen Za
členom se doda nov 255.a člen, ki se glasi: »255.a člen (obveščanje Ekonomsko-socialnega sveta) Vlada Republike Slovenije do
junija tekočega leta po stanju na dan
december prejšnjega leta pripravi poročilo o razvoju prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja v Republiki Sloveniji in ga predstavi na Ekonomsko-socialnem svetu.«.
člen V
členu se v šestem odstavku število »1« nadomesti s številom »0,80«.
člen V
členu se v prvem odstavku beseda »zakon« nadomesti z besedo »zakonom«. V drugem odstavku se za besedo »ročnost« dodata besedi »in odpoklic«.
člen
člen se spremeni tako, da se glasi: »
člen (naložbe v enote ali delnice investicijskih skladov)

(1)Ne glede na 272. člen tega zakona ima lahko pokojninski sklad največ 10 % vrednosti sredstev naloženih v enote posameznega investicijskega sklada.

(2)Naložbe pokojninskega sklada v enote investicijskih skladov, katerih poslovanje ni usklajeno z določbami Direktive UCITS, skupaj ne smejo presegati 30 % sredstev pokojninskega sklada.

(3)Investicijski skladi, katerih poslovanje ni usklajeno z določbami Direktive UCITS, so: – specialni investicijski skladi iz zakona, ki ureja oblike alternativnih investicijskih skladov, – alternativni investicijski skladi, ki jih upravljajo upravljavci z dovoljenjem pristojnega organa za upravljanje alternativnih investicijskih skladov na podlagi zakona ali drugega predpisa države članice EU, sprejetega zaradi prenosa Direktive 2011/61/EU, – evropski dolgoročni investicijski skladi (ELTIF), evropski skladi za socialno podjetništvo (EUSef) in evropski skladi tveganega kapitala (EUVeca), ter – investicijski skladi, oblikovani oziroma ustanovljeni v tretji državi, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih Agencija za trg vrednostnih papirjev določi v splošnem aktu, izdanem na podlagi dvanajstega odstavka tega člena.

(4)Ne glede na 272. člen tega zakona ima pokojninski sklad sredstva lahko naložena v enote odprtega investicijskega sklada, pod pogojem, da ima ta investicijski sklad skupno največ 10 % vrednosti sredstev naloženih v enote odprtih investicijskih skladov in ima takšno omejitev vlaganja v enote odprtih investicijskih skladov izrecno navedeno v svojih pravilih upravljanja.

(5)Pokojninski sklad ima lahko sredstva naložena v enote investicijskih skladov, ki jih upravlja neposredno ali posredno, s prenosom upravljanja na drugo osebo isti upravljavec, ali katerakoli druga pravna oseba, s katero je upravljavec povezan, kot je to določeno v zakonu, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, pod pogojem, da za takšno nalaganje upravljavec pridobi soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev ali Agencije za zavarovalni nadzor.

(6)Če upravljavec pokojninskega sklada ali oseba, ki deluje v njegovem imenu, v zvezi z nalaganjem sredstev pokojninskega sklada v enote investicijskega sklada prejme provizijo ali drug denarni znesek, ga nemudoma vplača v premoženje pokojninskega sklada. Takšno vplačilo povečuje sredstva pokojninskega sklada.

(7)Za soglasje iz petega odstavka tega člena se šteje soglasje, ki ga Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor izda k pravilom upravljanja pokojninskega sklada. Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor izda takšno soglasje, če pravila upravljanja pokojninskega sklada določajo, da pokojninski sklad, ki bo nalagal sredstva v enote investicijskih skladov, ki jih upravlja neposredno ali posredno, s prenosom upravljanja na tretje osebe, isti upravljavec ali katerakoli druga pravna oseba, s katero je upravljavec povezan, ne bo zavezan k plačilu vstopnih in izstopnih stroškov, povezanih s tovrstno naložbo.

(8)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko naložbe pokojninskega sklada v enote posameznega odprtega investicijskega sklada, katerega poslovanje je usklajeno z določbami Direktive UCITS, predstavljajo največ 50 % vrednosti sredstev pokojninskega sklada.

(9)Pravila upravljanja pokojninskega sklada iz prejšnjega odstavka morajo vsebovati navedbo o takšni naložbeni politiki ter v zvezi s tem število in lastnosti odprtih investicijskih skladov, v katere bodo naložena sredstva pokojninskega sklada v deležu, ki presega omejitev iz prvega odstavka tega člena ter višine upravljavske provizije posameznega tipa odprtega investicijskega sklada, v katerega bodo naložena sredstva pokojninskega sklada v povečanem obsegu.

(10)Letno poročilo pokojninskega sklada, ki ima v enote investicijskih skladov skupaj naloženih več kot 20 % svojih sredstev, vsebuje tudi informacijo o višini upravljavske provizije vsakega od investicijskih skladov, v enote katerega ima pokojninski sklad naloženih več kot 5 % svojih sredstev.

(11)Pokojninskemu skladu, katerega sredstva so naložena tudi v enote investicijskih skladov, katerih poslovanje je usklajeno z določbami Direktive UCITS, sredstev teh investicijskih skladov ni treba seštevati ali upoštevati pri izračunavanju omejitev izpostavljenosti iz naslova naložb pokojninskega sklada iz prejšnjega člena.

(12)Agencija za trg vrednostnih papirjev s podrobnejšimi pravili določi dodatne pogoje v zvezi z naložbami v enote oziroma deln

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O), stran 10199.