Zakon o hrani (ZHra), stran 11353.

(1)Ta zakon ureja kakovost kmetijskih proizvodov in živil v vseh fazah proizvodnje, pridelave, predelave in distribucije, kakovost kmetijskih proizvodov in živil v obratih javne prehrane, označevanje kmetijskih proizvodov in živil, sheme kakovosti, varstvo potrošnikov, ugotavljanje skladnosti, verigo preskrbe s hrano, zbiranje podatkov v verigi preskrbe s hrano, varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, nedovoljena ravnanja, zmanjševanje izgub hrane in količin odpadne hrane, doniranje hrane, postopke in pristojne organe za izvajanje tega zakona, izvajanje uredb Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in prenašanje direktiv EU ter nadzor nad izvajanjem tega zakona.

(2)S tem zakonom se izvajajo naslednje uredbe EU:

1. Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
2. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne
4. 2002, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/908 z dne
5. januarja 2024 o spremembi Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede števila in poimenovanja stalnih znanstvenih svetov Evropske agencije za varnost hrane (UL L št. 2024/908 z dne
7. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 178/2002/ES);
8. Uredba (ES) Evropskega parlamenta in Sveta št. 852/2004 z dne
9. aprila 2004 o higieni živil (UL L št. 139 z dne
11. 2004, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2021/382 z dne
12. marca 2021 o spremembi prilog k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 o higieni živil v zvezi z upravljanjem na področju živilskih alergenov, prerazporejanjem hrane in kulturo varnosti hrane (UL L št. 74 z dne
14. 2021, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 852/2004/ES);
15. Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
16. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L št. 304 z dne
18. 2011, str. 18), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/2512 z dne
19. aprila 2024 o spremembi Priloge II k Uredbi (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom v zvezi z behensko kislino iz gorčičnih semen za uporabo pri proizvodnji nekaterih emulgatorjev (UL L št. 2024/2512 z dne
21. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1169/2011/EU);
22. Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
23. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne
25. 2013, str. 671), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2025/1269 z dne
26. maja 2025 o določitvi pravil o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede elektronskega sistema za kmetijske necarinske formalnosti (sistem ELAN) za spremljanje in upravljanje trgovine s kmetijskimi proizvodi in trga kmetijskih proizvodov (UL L št. 2025/1269 z dne
28. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1308/2013/EU);
29. Uredba (EU) št. 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
30. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) (UL L št. 95 z dne
32. 2017, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/2104 z dne
33. junija 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta glede tega, v katerih primerih in pod katerimi pogoji lahko pristojni organi od izvajalcev dejavnosti zahtevajo, da uradno obvestijo o prispetju določenega blaga, ki vstopa v Unijo (UL L št. 2024/2104 z dne
35. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/625/EU);
36. Uredba (EU) št. 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
37. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L št. 150 z dne
39. 2018, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2025/405 z dne
40. decembra 2024 o spremembi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta glede enoloških postopkov (UL L št. 2025/405 z dne
42. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/848/EU);
43. Uredba (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
44. aprila 2019 o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008 (UL L št. 130 z dne
46. 2019, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
47. aprila 2024 o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode ter zajamčenih tradicionalnih posebnostih in neobveznih navedbah kakovosti za kmetijske proizvode, spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2019/787 in (EU) 2019/1753 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 (UL L št. 2024/1143 z dne
49. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/787/EU);
50. Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/2104 z dne
51. julija 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede tržnih standardov za oljčno olje ter razveljavitvi Uredbe Komisije (EGS) št. 2568/91 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 29/2012 (UL L št. 284 z dne
53. 2022, str.1; v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022/2104/EU);
54. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/2105 z dne
55. julija 2022 o pravilih za preverjanje skladnosti tržnih standardov za oljčno olje in metodah za analizo značilnosti oljčnega olja (UL L št. 284 z dne
57. 2022, str.23), zadnjič spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2024/2707 z dne
58. oktobra 2024 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2022/2105 o pravilih za preverjanje skladnosti tržnih standardov za oljčno olje in metodah za analizo značilnosti oljčnega olja (UL L št. 2402/2707 z dne
60. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2022/2105/EU);
61. Uredba (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
62. aprila 2024 o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode ter zajamčenih tradicionalnih posebnostih in neobveznih navedbah kakovosti za kmetijske proizvode, spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2019/787 in (EU) 2019/1753 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 (UL L št. 2024/1143 z dne
64. 2024), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2025/27 z dne
65. oktobra 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o registraciji in zaščiti geografskih označb, zajamčenih tradicionalnih posebnosti in neobveznih navedb kakovosti ter razveljavitvi Delegirane uredbe (EU) št. 664/2014 (UL L št. 2025/27 z dne
67. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2024/1143/EU).

(3)S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive EU:

1. Direktiva 1999/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
2. februarja 1999 o kavnih in cikorijinih ekstraktih (UL L št. 66 z dne
4. 1999, str. 26), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) št. 1021/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
5. oktobra 2013 o spremembi direktiv 1999/4/ES in 2000/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta 2001/111/ES, 2001/113/ES in 2001/114/ES glede pooblastil, ki jih je treba prenesti na Komisijo (UL L št. 287 z dne
7. 2013, str. 1);
8. Direktiva 2000/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
9. junija 2000 o izdelkih iz kakava in čokolade, namenjenih za prehrano ljudi (UL L št. 197 z dne
11. 2000, str. 19), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) št. 1021/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
12. oktobra 2013 o spremembi direktiv 1999/4/ES in 2000/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta 2001/111/ES, 2001/113/ES in 2001/114/ES glede pooblastil, ki jih je treba prenesti na Komisijo (UL L št. 287 z dne
14. 2013, str. 1);
15. Direktiva Sveta 2001/110/ES z dne
16. decembra 2001 o medu (UL L št. 10 z dne
18. 2002, str. 47), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1438 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
19. maja 2024 o spremembi direktiv Sveta 2001/110/ES o medu, 2001/112/ES o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi, 2001/113/ES o sadnih džemih, želejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjeni za prehrano ljudi, ter 2001/114/ES o nekaterih vrstah delno ali v celoti dehidriranega konzerviranega mleka za prehrano ljudi (UL L št. 2024/1438 z dne
21. 2024);
22. Direktiva Sveta 2001/111/ES z dne
23. decembra 2001 o nekaterih sladkorjih, namenjenih za prehrano ljudi (UL L št. 10 z dne
25. 2002, str. 53), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) št. 1021/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
26. oktobra 2013 o spremembi direktiv 1999/4/ES in 2000/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Sveta 2001/111/ES, 2001/113/ES in 2001/114/ES glede pooblastil, ki jih je treba prenesti na Komisijo (UL L št. 287 z dne
28. 2013, str. 1);
29. Direktiva Sveta 2001/112/ES z dne
30. decembra 2001 o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi (UL L št. 10 z dne
32. 2002, str. 58), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1438 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
33. maja 2024 o spremembi direktiv Sveta 2001/110/ES o medu, 2001/112/ES o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi, 2001/113/ES o sadnih džemih, želejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjeni za prehrano ljudi, ter 2001/114/ES o nekaterih vrstah delno ali v celoti dehidriranega konzerviranega mleka za prehrano ljudi (UL L št. 2024/1438 z dne
35. 2024);
36. Direktiva Sveta 2001/113/ES z dne
37. decembra 2001 o sadnih džemih, želejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjeni za prehrano ljudi (UL L št. 10 z dne
39. 2002, str. 67), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1438 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
40. maja 2024 o spremembi direktiv Sveta 2001/110/ES o medu, 2001/112/ES o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi, 2001/113/ES o sadnih džemih, želejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjeni za prehrano ljudi, ter 2001/114/ES o nekaterih vrstah delno ali v celoti dehidriranega konzerviranega mleka za prehrano ljudi (UL L št. 2024/1438 z dne
42. 2024);
43. Direktiva Sveta 2001/114/ES z dne
44. decembra 2001 o nekaterih vrstah delno ali v celoti dehidriranega konzerviranega mleka za prehrano ljudi (UL L št. 15 z dne
46. 2002, str. 19), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1438 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
47. maja 2024 o spremembi direktiv Sveta 2001/110/ES o medu, 2001/112/ES o sadnih sokovih in nekaterih podobnih proizvodih, namenjenih za prehrano ljudi, 2001/113/ES o sadnih džemih, želejih, marmeladah in sladkani kostanjevi kaši, namenjeni za prehrano ljudi, ter 2001/114/ES o nekaterih vrstah delno ali v celoti dehidriranega konzerviranega mleka za prehrano ljudi (UL L št. 2024/1438 z dne
49. 2024);
50. Direktiva 2019/633/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
51. aprila 2019 o nepoštenih trgovinskih praksah med podjetji v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi (UL L št. 111 z dne
53. 2019, str. 59; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/633/EU).
54. člen (pomen izrazov) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
55. aromatizirani vinski proizvodi so proizvodi, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
56. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 (UL L št. 84 z dne
58. 2014, str. 14), zadnjič spremenjeni z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/585 z dne
59. decembra 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede posebnih pravil za navedbo in poimenovanje sestavin pri aromatiziranih vinskih proizvodih (UL L št. 2024/585 z dne
61. 2024);
62. dajanje na trg je dajanje v promet, kot je opredeljeno v
63. točki
64. člena Uredbe 178/2002/ES;
65. dobavitelj ali dobaviteljica (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) je vsak kmetijski proizvajalec ali vsaka fizična ali pravna oseba, ki prodaja kmetijske in živilske proizvode, ne glede na njegov oziroma njen kraj ustanovitve; vključuje tudi skupino takšnih kmetijskih proizvajalcev ali takšnih fizičnih in pravnih oseb, kot so organizacije proizvajalcev, organizacije dobaviteljev in združenja takšnih organizacij;
66. faze pridelave, predelave in distribucije so faze, kot so opredeljene v
67. točki
68. člena Uredbe 178/2002/ES;
69. hrana ali živilo je hrana, kot je opredeljena v
70. členu Uredbe 178/2002/ES;
71. izguba hrane je vsa hrana, ki se izgubi v verigi preskrbe s hrano;
72. javni organ je nacionalni, regionalni ali lokalni organ, oseba javnega prava ali združenje enega ali več takšnih organov oziroma ene ali več takšnih oseb javnega prava;
73. kmetijski proizvodi so vsi proizvodi iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne
75. 2016, str. 47), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2019 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
76. aprila 2024 o spremembi Protokola št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije (UL L št. 2024/2019 z dne
78. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Pogodba o delovanju EU);
79. kmetijsko gospodarstvo je kmetijsko gospodarstvo, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja kmetijstvo;
80. končni potrošnik ali končna potrošnica (v nadaljnjem besedilu: končni potrošnik) je končni potrošnik, kot je opredeljen v
81. točki
82. člena Uredbe 178/2002/ES;
83. kupec ali kupka (v nadaljnjem besedilu: kupec) je vsaka fizična ali pravna oseba, ne glede na kraj njene ustanovitve, ali vsak javni organ v EU, ki kupuje kmetijske in živilske proizvode; vključuje tudi skupino takšnih fizičnih in pravnih oseb;
84. letni promet dobavitelja in kupca je letni promet v skladu s Prilogo Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne
85. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L št. 124 z dne
87. 2003, str. 36), vključno z opredelitvami samostojnega podjetja, partnerskega podjetja in povezanega podjetja;
88. nacionalni znak je grafična podoba nacionalnih znakov, pridobljenih v shemah kakovosti, ter certifikata za manj izgub hrane in odpadne hrane v skladu s tem zakonom;
89. nosilec živilske dejavnosti ali nosilka živilske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: nosilec živilske dejavnosti) je nosilec živilske dejavnosti, kot je opredeljen v
90. točki
91. člena Uredbe 178/2002/ES;
92. obrat javne prehrane je obrat javne prehrane, kot je opredeljen v točki (d) drugega odstavka
93. člena Uredbe 1169/2011/EU;
94. odpadna hrana je vsa hrana, ki postane odpadek;
95. označba pomeni označbo, kot je opredeljena v točki (i) drugega odstavka
96. člena Uredbe 1169/2011/EU;
97. presežek hrane je hrana, ki nastane v katerikoli fazi verige preskrbe s hrano in se ne odda na trg;
98. prodaja na drobno je prodaja, kot je opredeljena v
99. točki
100. člena Uredbe 178/2002/ES;
101. poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov so vsa dejanja, opustitve, ravnanja, izjave ali tržno komuniciranje podjetij, vključno z oglaševanjem in trženjem, ki so neposredno povezani s promocijo, prodajo ali dobavo živil potrošnikom;
102. sledljivost je sledljivost, kot je opredeljena v
103. točki
104. člena Uredbe 178/2002/ES;
105. vabilo k nakupu je tržno komuniciranje, pri katerem se navajajo značilnosti živil in cena na način, ki ustreza uporabljenemu sredstvu tržnega komuniciranja, in s čimer se potrošnik spodbuja k nakupu;
106. vino so proizvodi vinske trte, razen vinskega kisa, ki so opredeljeni v II. delu Priloge VII Uredbe 1308/2013/EU;
107. živilstvo je dejavnost, ki obsega pridelavo, predelavo, skladiščenje, nadzor, distribucijo, pakiranje in ocenjevanje hrane ali živil, namenjenih za prehrano ljudi, ter raziskovanje njihove sestave, varnosti in kakovosti;
108. živilska dejavnost je dejavnost, kot je opredeljena v
109. točki
110. člena Uredbe 178/2002/ES;
111. živilski proizvodi so proizvodi iz priloge I Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (EU) št. 510/2014 z dne
112. aprila 2014 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov, in razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 1216/2009 in (ES) št. 614/2009 (UL L št. 150 z dne
114. 2014, str. 1) in drugi proizvodi, ki so predelani za uporabo v prehranske namene z uporabo proizvodov iz Priloge I Pogodbe o delovanju EU;
115. žgana pijača je žgana pijača, kot je opredeljena v
116. členu Uredbe 2019/787/EU ter spada med živila.
117. člen (podzakonski predpisi) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) ali ministrica ali minister, pristojen za prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister), izdaja podzakonske predpise, določene v tem zakonu, ter druge predpise, potrebne za izvajanje tega zakona in pravnih aktov EU, ki se nanašajo na vsebino, urejeno s tem zakonom.
118. člen (strategije in akcijski načrti)

(1)V skladu z resolucijo, ki ureja strateške usmeritve razvoja kmetijsko-prehranskega sistema (v nadaljnjem besedilu: resolucija), se pripravijo strategije s področja živilstva in preskrbe s hrano, ki določajo prednostne programske in strateške usmeritve ter razvojne cilje in analizo stanja na področju verige preskrbe s hrano.

(2)V skladu z resolucijo iz prejšnjega odstavka se pripravijo akcijski načrti s področja živilstva in preskrbe s hrano, ki določajo zlasti stanje na področju živilstva in preskrbe s hrano, cilje, operativne aktivnosti, ciljno skupino, ukrepe, trajanje ukrepov in finančna sredstva za večletni razvoj tega področja.

(3)Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), sprejme strategije iz prvega odstavka tega člena in akcijske načrte iz prejšnjega odstavka. 5. člen (veriga preskrbe s hrano in trajnostni kmetijsko-prehranski sistem)

(1)Veriga preskrbe s hrano je veriga, ki obsega pridelavo oziroma prirejo, predelavo in pakiranje, distribucijo in skladiščenje, veleprodajo ali prodajo na drobno končnemu potrošniku. Veriga preskrbe s hrano je eden izmed elementov trajnostnega kmetijsko-prehranskega sistema.

(2)Trajnostni kmetijsko-prehranski sistem je celovit in sklenjen sistem pridelave in reje, predelave, priprave kmetijskih proizvodov in živil za trg, distribucije, potrošnje hrane in ravnanja z odpadno hrano, ki v vseh delih tega sistema sočasno zagotavlja gospodarske, okoljsko-podnebne in družbene vidike trajnosti za zagotavljanje prehranske varnosti in suverenosti za sedanjo in prihodnje generacije. 6. člen (ukrepi s področja živilstva in preskrbe s hrano)

(1)V proračunu Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva za financiranje ali sofinanciranje ukrepov s področja živilstva in preskrbe s hrano.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se ukrepi s področja živilstva in preskrbe s hrano lahko financirajo ali sofinancirajo tudi iz: – občinskih proračunov, – proračuna EU, – namenskih dotacij.

(3)Za izvedbo ukrepov s področja živilstva in preskrbe s hrano, če to ni določeno s pravnimi akti EU, vlada predpiše zlasti:

1. vrste ukrepov in upravičenke ali upravičence do ukrepov (v nadaljnjem besedilu: upravičenec),
2. pogoje za dodelitev in izplačilo sredstev ter merila za ocenjevanje vlog,
3. vračilo neupravičeno prejetih sredstev v primeru neizpolnitve ali kršitve obveznosti, določenih z ukrepom,
4. način uveljavljanja sredstev in druga podrobnejša pravila postopka za uvedbo in izvajanje posameznega ukrepa,
5. vire financiranja posameznih ukrepov,
6. način nadzora nad izvajanjem ukrepov,
7. način in kraj vlaganja vlog.

(4)Vlada ob upoštevanju ciljev in posebnosti izvedbe posameznega ukrepa v predpisih iz prejšnjega odstavka določi tudi, da se za izvedbo posameznega ukrepa smiselno uporabi: – poseben upravni postopek iz zakona, ki ureja kmetijstvo, in zakona, ki ureja splošni upravni postopek, – javni razpis, ali – postopek iz zakona, ki ureja javno naročanje.

(5)Če ukrep iz

1. točke tretjega odstavka tega člena v skladu s predpisi EU pomeni državno pomoč, se ukrep izvede v skladu s pravnimi akti EU, ki urejajo področje državnih pomoči.
2. člen (spremljanje kazalcev blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam ter spremljanje rabe energije v živilski dejavnosti)

(1)Ministrstvo spremlja kazalce blaženja podnebnih sprememb in kazalce prilagajanja podnebnim spremembam ter rabo energije v živilski dejavnosti. Te naloge lahko kot javno pooblastilo prenese na nosilca javnega pooblastila, ki izpolnjuje predpisane pogoje.

(2)Nosilec javnega pooblastila je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki sam ali skupaj z drugo pravno osebo ali samostojnim podjetnikom posameznikom, s katerim ima sklenjeno pogodbo o izvajanju del, izpolnjuje naslednje pogoje:

1. ima zaposlene strokovnjake z izkazanimi znanji in izkušnjami za vsebine iz prejšnjega odstavka ter strokovnjake z izkazanimi znanji in izkušnjami na področju živilstva za potrebe odločanja v živilski dejavnosti;
2. ni v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije in izbrisa iz registra ter
3. nima neporavnanih davkov in drugih obveznih dajatev, v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini 50 eurov ali več in je predložil vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja.

(3)Naloge nosilca javnega pooblastila iz tega člena so:

1. spremljanje razvoja, interpretacija in vrednotenje spremljanja emisij toplogrednih plinov, spremljanje rabe energije v živilski dejavnosti, vključno s prilagajanjem živilske dejavnosti podnebnim spremembam;
2. strokovna podpora v zvezi s tehnološkim in podnebno–okoljskim področjem, pri izdelavi predlogov rešitev na področju spremljanja kazalcev blaženja podnebnih sprememb in kazalcev prilagajanja podnebnim spremembam, spremljanje emisij toplogrednih plinov in rabe energije v živilski dejavnosti;
3. strokovna podpora pri uveljavljanju ukrepov podnebne politike za živilsko dejavnost na področju javnega pooblastila;
4. strokovna podpora pri oceni primernosti ukrepov živilske dejavnosti na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam ter rabe energije v živilski dejavnosti;
5. priprava strokovnih mnenj v zvezi z vsebinami javnega pooblastila iz tega člena ter sodelovanje z organizacijami s tega področja, drugimi nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb v kmetijstvu;
6. priprava poročila o opravljenih aktivnostih.

(4)Nosilca javnega pooblastila izbere ministrstvo na podlagi javnega razpisa. Merila za izbor nosilca javnega pooblastila so izkazana znanja, reference in delovne izkušnje s področja živilske dejavnosti, poznavanje metodologije za potrebe svetovanja na področju živilske dejavnosti v skladu s pravnimi akti EU s področja spremljanja emisij toplogrednih plinov v živilski dejavnosti. Podrobnejša merila se določijo v javnem razpisu.

(5)Javno pooblastilo iz tega člena podeli minister z odločbo v upravnem postopku za obdobje desetih let, če so izpolnjeni vsi pogoji, določeni s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Medsebojna razmerja med nosilcem javnega pooblastila in ministrstvom se uredijo s pogodbo, ki v skladu s tem zakonom in odločbo o podelitvi javnega pooblastila podrobneje določa izvajanje javnega pooblastila.

(6)Nosilec javnega pooblastila mora vsako leto do konca januarja predložiti ministrstvu v potrditev letni program dela. Iz programa dela morajo biti razvidne podrobnejše naloge iz tretjega odstavka tega člena, ki jih bo nosilec javnega pooblastila opravil v tekočem letu.

(7)Javno pooblastilo preneha z iztekom časa ali sporazumno. Nosilcu se javno pooblastilo odvzame, če preneha izpolnjevati pogoje, ki so določeni s tem zakonom ali predpisi, ki jih izda minister na podlagi tega zakona, ali pravnimi akti EU s področja živilstva, če krši pogodbo iz petega odstavka tega člena ali če ravna v nasprotju z navedenimi predpisi, kar ugotovi minister z odločbo v upravnem postopku.

(8)Nadzor, razen inšpekcijskega nadzora, nad nosilcem javnega pooblastila izvaja ministrstvo.

(9)Minister predpiše podrobnejše pogoje iz drugega odstavka tega člena, ki jih mora izpolnjevati nosilec javnega pooblastila, podrobnejša merila za izbor nosilca javnega pooblastila in način oblikovanja cen storitev za izvajanje nalog javnega pooblastila iz tega člena.

1. člen (pomoč nevladnim in nepridobitnim organizacijam) Spodbujanje delovanja nevladnih in nepridobitnih organizacij, ki delujejo na področju kmetijstva in razvoja podeželja, v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, se izvaja tudi za področje živilstva in preskrbe s hrano. II. KAKOVOST IN OZNAČEVANJE
2. člen (kakovost kmetijskih proizvodov in živil)

(1)Kakovost kmetijskih proizvodov in živil v skladu s tem zakonom zajema celoto predpisanih lastnosti in značilnosti, ki so določene s tem zakonom in predpisi EU, ki urejajo kakovost kmetijskih proizvodov in živil.

(2)Kakovost kmetijskih proizvodov in živil obsega tudi razvrstitev, kategorizacijo, fizikalne, kemijske in senzorične lastnosti kmetijskih proizvodov in živil, sestavine oziroma surovine in njihove lastnosti, vrsto in količino sestavin oziroma surovin, dodatkov in drugih snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji in predelavi, ter dodatne zahteve glede označevanja kmetijskih proizvodov in živil zaradi novih tržnih trendov ali pričakovanj potrošnikov.

(3)Kmetijski proizvodi in živila, za katere kakovost ni predpisana, so lahko na trgu, če so skladni s predpisi, ki urejajo področje varnosti in označevanja hrane, ter z minimalnimi zahtevami tržnih standardov.

(4)Minister predpiše podrobnejše pogoje glede kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, vključno s tržnimi standardi, če to ni v nasprotju s pravnimi akti EU. 10. člen (označevanje kmetijskih proizvodov in živil)

(1)Kmetijski proizvodi in živila se označijo v skladu z zahtevami o označevanju iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in pravnih aktov EU, ki urejajo živilstvo.

(2)Minister predpiše podrobnejše pogoje za označevanje kmetijskih proizvodov in živil iz tega člena, če to ni v nasprotju s pravnimi akti EU. 11. člen (označevanje na jedilnikih obratov javne prehrane)

(1)Če obrat javne prehrane na jedilnikih označuje sestavine iz shem kakovosti v sestavljeni jedi, se sestavine označijo v skladu z zahtevami iz tega člena. Posamezna sestavina mora biti v celoti iz označene sheme kakovosti.

(2)Obrat javne prehrane zagotavlja sledljivost nad označenimi kmetijskimi proizvodi in živili tako, da vodi podatke o količinah kupljenih in porabljenih kmetijskih proizvodov in živil iz shem kakovosti.

(3)Obrat javne prehrane lahko uporabi nacionalni znak ali simbol EU pripadajoče sheme kakovosti v skladu s tem členom, za namen informiranja potrošnikov, vključno z oglaševanjem, le če imajo vsi uporabljeni kmetijski proizvodi in živila certifikate za shemo kakovosti.

(4)Minister predpiše podrobnejše pogoje za označevanje kmetijskih proizvodov in živil iz shem kakovosti na jedilnikih obratov javne prehrane. 12. člen (prepoved zavajanja)

(1)Označevanje, oglaševanje oziroma trženje kmetijskih proizvodov in živil ter storitev, ki so povezani s pridelavo, predelavo oziroma distribucijo kmetijskih proizvodov in živil, ne sme besedno, slikovno ali kako drugače zavajati potrošnika glede resničnosti navedb o kakovosti kmetijskih proizvodov in živil.

(2)Označevanje, oglaševanje oziroma trženje kmetijskih proizvodov in živil se šteje za zavajajoče glede kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, če je v nasprotju s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in pravnimi akti EU, ki urejajo živilstvo.

(3)Označevanje, oglaševanje oziroma trženje storitev, ki so povezani s pridelavo, predelavo oziroma distribucijo kmetijskih proizvodov in živil se šteje za zavajajoče, če kakor koli zavaja potrošnika glede kakovosti kmetijskih proizvodov in živil ali bi ga utegnilo zavajati in bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivalo na njegove odločitve glede uporabe storitev. Kot zavajajoča se šteje tudi uporaba besed oziroma besednih zvez, ki se nanašajo na pridelavo, predelavo oziroma distribucijo kmetijskih proizvodov in živil in se uporabljajo pri označevanju, oglaševanju oziroma trženju storitev, ki niso povezane s pridelavo, predelavo oziroma distribucijo kmetijskih proizvodov in živil.

(4)Pri oglaševanju, označevanju oziroma trženju in prodaji na daljavo kmetijskih proizvodov in živil je treba upoštevati vse zahteve iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter pravnih aktov EU, ki urejajo živilstvo.

(5)Če kmetijske proizvode ali živila oglašuje, označuje oziroma trži fizična ali pravna oseba, ki nima stalnega ali začasnega prebivališča ali sedeža v Republiki Sloveniji, mora določiti pooblaščenca za vročitve s stalnim ali začasnim prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji. Če nima določenega pooblaščenca za vročitve s stalnim ali začasnim prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji, se vročitev dokumentov opravi z javnim naznanilom v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(6)Za skladnost s predpisi, ki urejajo zagotavljanje informacij o živilih za potrošnike, je pri oglaševanju, označevanju oziroma trženju kmetijskih proizvodov in živil na spletnih mestih, v tiskanih medijih, avdio-vizualnih medijih in na družbenih omrežjih odgovoren nosilec živilske dejavnosti oziroma druga fizična oseba, ki ima od prodaje kmetijskega proizvoda ali živila premoženjsko korist. 13. člen (promet s kmetijskimi proizvodi in živili)

(1)Kmetijski proizvodi in živila so lahko v prometu, če so v skladu z zahtevami, določenimi s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali pravnimi akti EU, ki urejajo kakovost, in so označeni na način, določen v prvem odstavku 10. člena tega zakona.

(2)Če je kmetijski proizvod ali živilo namenjeno izključno izvozu, je lahko proizvedeno in označeno v skladu z naročilom kupca, vendar ne sme zavajati glede označb kmetijskih proizvodov in živil.

(3)Pri ugotavljanju skladnosti kmetijskih proizvodov in živil, proizvedenih na območju EU, se upoštevajo listine o skladnosti, ki jih izdajo organizacije za ugotavljanje skladnosti iz držav članic EU. 14. člen (prepustitev uvoženih kmetijskih proizvodov ali živil v carinski postopek sprostitve blaga v prost promet in veljavnost listin o skladnosti, izdanih v tretjih državah)

(1)Kmetijski proizvodi in živila iz držav, ki niso članice EU (v nadaljnjem besedilu: tretje države), se lahko prepustijo v carinski postopek sprostitve blaga v prost promet, če so skladni z zahtevami, določenimi s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali pravnimi akti EU, ki urejajo kakovost, in so označeni na način, določen v prvem odstavku 10. člena tega zakona.

(2)Če je pred sprostitvijo posameznih kmetijskih proizvodov in živil v prost promet s tem zakonom, podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali pravnimi akti EU predpisan pregled njihove kakovosti, mora uvoznik oziroma njegov zakoniti zastopnik predhodno pridobiti potrdilo o kakovosti inšpektorja za hrano, fitosanitarnega inšpektorja, uradnega veterinarja oziroma pooblaščene organizacije za kontrolo in certificiranje.

(3)Če pooblaščena organizacija za kontrolo in certificiranje ugotovi, da kmetijski proizvodi in živila niso skladni z zahtevami, določenimi s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali pravnimi akti EU, ki urejajo kakovost, oziroma niso označeni na način, določen v prvem odstavku 10. člena tega zakona, o tem obvesti inšpektorja za hrano, fitosanitarnega inšpektorja oziroma uradnega veterinarja, v okviru njihovih pristojnosti.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek za kmetijske proizvode in živila iz shem kakovosti skladnost s certifikatom o kontrolnem pregledu, dokumenti, ki spremljajo kmetijske proizvode ali živila iz shem kakovosti (v nadaljnjem besedilu: spremni dokumenti) ali potrdilom, ki dokazujejo skladnost kmetijskih proizvodov in živil z zahtevami za vstop v EU, preveri in potrdi Finančna uprava Republike Slovenije kot carinski organ (v nadaljnjem besedilu: FURS). Če FURS pri opravljanju nadzora ugotovi, da kmetijskih proizvodov in živil iz shem kakovosti ne spremlja certifikat o kontrolnem pregledu, spremni dokumenti ali potrdilo o skladnosti za vstop v EU, na označbi ali v spremnih dokumentih pa so označeni kot kmetijski proizvod in živilo iz shem kakovosti, jim FURS ne dovoli vstopa v EU in o tem obvesti inšpektorja za hrano, vinarskega inšpektorja oziroma uradnega veterinarja, v okviru njihovih pristojnosti.

(5)V Republiki Sloveniji veljajo listine o skladnosti, izdane v tretjih državah, če so izdane v skladu z mednarodnimi pogodbami oziroma pravnimi akti EU. 15. člen (pristojbine)

(1)Za opravljanje uradnega nadzora kakovosti kmetijskih proizvodov in živil ob vstopu v EU in izvozu kmetijskih proizvodov in živil iz EU v tretje države, izdajo potrdila o kakovosti in pregled kakovosti vlagatelj plača pristojbino.

(2)Pristojbina iz prejšnjega odstavka je prihodek proračuna Republike Slovenije in se vplačuje na posebni vplačilni račun v skladu s predpisi, ki urejajo način plačevanja in razpolaganja z javnofinančnimi prihodki.

(3)Minister predpiše višino pristojbin glede na vrsto in količino kmetijskih proizvodov in živil. III. SHEME KAKOVOSTI 1. Splošne določbe 16. člen (pomen izrazov za namene tega poglavja)

(1)Ne glede na

1. točko
2. člena tega zakona za namen tega poglavja za geografske označbe kmetijski proizvodi pomenijo kmetijske proizvode iz
3. člena Uredbe 2024/1143/EU.

(2)Ne glede na

1. točko
2. člena tega zakona za namen tega poglavja za zajamčene tradicionalne posebnosti in neobvezne navedbe kakovosti kmetijski proizvodi pomenijo kmetijske proizvode, vključno z živili, iz
3. člena Uredbe 2024/1143/EU.
4. člen (sheme kakovosti)

(1)Proizvajalci kmetijskih proizvodov, živil, vin in žganih pijač, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane s pravnimi akti EU, ki urejajo sheme kakovosti, oziroma s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, lahko kmetijske proizvode, živila, vina in žgane pijače dodatno označijo z označbami, besedami ali simboli shem kakovosti, in s tem vplivajo na pospeševanje proizvodnje, ki je tržno zanimiva in prepoznavna za potrošnika.

(2)Sheme kakovosti so prostovoljne in dostopne vsem zainteresiranim proizvajalcem, označene so s posebnimi označbami, besedami ali simboli ter pomenijo opredelitev posebnih meril in zahtev, ki se lahko nanašajo na značilnosti postopkov reje in prireje, pridelave oziroma predelave, ki presegajo predpisano kakovost ali pogoje glede varstva zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrega počutja živali ali zaščite okolja, trajnostnega pristopa in so pomembne za pospeševanje proizvodnje višje ali posebne kakovosti.

(3)S pravnimi akti EU, ki urejajo sheme kakovosti, so opredeljene naslednje sheme kakovosti (v nadaljnjem besedilu: evropske sheme kakovosti): – geografske označbe – zaščitena označba porekla in zaščitena geografska označba za vina ter kmetijske proizvode in živila ter geografska označba za žgane pijače; – zajamčena tradicionalna posebnost za kmetijske proizvode in živila; – ekološka pridelava in predelava ekoloških proizvodov in živil ter – neobvezne navedbe kakovosti za kmetijske proizvode in živila (npr. gorski proizvod).

(4)S tem zakonom so opredeljene naslednje sheme kakovosti (v nadaljnjem besedilu: nacionalne sheme kakovosti): – višja kakovost; – izbrana kakovost; – zlati standard dobrobiti in – integrirana pridelava. 2. Evropske sheme kakovosti s prehodno nacionalno zaščito 18. člen (geografske označbe)

(1)Ministrstvo je pristojni organ za odločanje o prehodni nacionalni zaščiti kmetijskih proizvodov, živil, vin in žganih pijač za naslednje geografske označbe (v nadaljnjem besedilu: postopek prehodne nacionalne zaščite): – za »označbo porekla« in »geografsko označbo« iz Uredbe 2024/1143/EU; – za »geografsko označbo« za žgane pijače iz Uredbe 2019/787/EU; – za »označbo porekla« in »geografsko označbo« za vino iz Uredbe 1308/2013/EU.

(2)Postopek prehodne nacionalne zaščite iz prejšnjega odstavka se začne z vlogo, ki jo na ministrstvo vloži skupina proizvajalcev iz

1. člena Uredbe 2024/1143/EU za posamezno geografsko označbo (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj vloge).
2. člen (vloga)

(1)Vloga iz drugega odstavka prejšnjega člena poleg dokumentov iz 10. člena Uredbe 2024/1143/EU vsebuje tudi:

1. a)identifikacijske podatke vlagatelja vloge iz drugega odstavka prejšnjega člena (naziv, naslov oziroma sedež, pravno organizacijsko obliko, davčno številko);
2. b)navedbo sheme kakovosti, s katero se zaščiti kmetijski proizvod, živilo, vino ali žgana pijača.

(2)Minister predpiše podrobnejšo vsebino vloge iz prejšnjega odstavka. 20. člen (nacionalni ugovor)

(1)Ministrstvo na osrednjem spletnem mestu državne uprave objavi vlogo iz

1. člena Uredbe 2024/1143/EU oziroma drugega odstavka
2. člena tega zakona in izvede postopek nacionalnega ugovora.

(2)Pravne in fizične osebe s pravnim interesom lahko v enem mesecu od datuma objave vloge iz prejšnjega odstavka podajo utemeljen ugovor (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj ugovora). Ta čas se šteje za čas nacionalnega ugovora iz 10. člena 2024/1143/EU.

(3)Ugovor iz prejšnjega odstavka je utemeljen, če izpolnjuje zahteve iz 19. člena Uredbe 2024/1143/EU.

(4)Ministrstvo prouči dopustnost ugovora ter vlagatelja ugovora iz drugega odstavka tega člena in vlagatelja vloge iz drugega odstavka 18. člena tega zakona pozove, da v treh mesecih od poziva poskusita doseči dogovor, in o tem obvesti ministrstvo.

(5)Minister predpiše podrobnejše pogoje postopka nacionalnega ugovora. 21. člen (strokovni pregled specifikacije)

(1)Pred odločitvijo o prehodni nacionalni zaščiti ministrstvo specifikacijo iz

1. člena Uredbe 2024/1143/EU,
2. člena Uredbe 2019/787/EU ali
3. člena Uredbe 1308/2013/EU pošlje v strokovno mnenje strokovni komisiji, imenovani v skladu s
4. členom tega zakona.

(2)Ministrstvo lahko v zvezi s specifikacijo iz prejšnjega odstavka pridobi tudi mnenja drugih ministrstev, organov ali deležnikov, ki jih vloga posredno ali neposredno zadeva. 22. člen (prehodna nacionalna zaščita)

(1)Če so za geografske označbe iz prvega odstavka 18. člena tega zakona izpolnjeni pogoji za zaščito imena iz Uredbe 2024/1143/EU, ministrstvo prehodno nacionalno zaščiti ime kmetijskega proizvoda, živila, vina ali žgane pijače v Republiki Sloveniji.

(2)Ministrstvo potrdi specifikacijo in jo skupaj z izrekom odločbe o prehodni nacionalni zaščiti objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(3)Za izvajanje 15. člena Uredbe 2024/1143/EU ministrstvo na zahtevo Komisije EU spremeni potrjeno specifikacijo iz prejšnjega odstavka.

(4)Ministrstvo prehodno nacionalno zaščiteno ime kmetijskega proizvoda, živila, vina ali žgane pijače vpiše v evidenco shem kakovosti iz 91. člena tega zakona in vloži vlogo za registracijo na Evropsko komisijo.

(5)Z dnem vložitve vloge iz prejšnjega odstavka in po objavi izreka odločbe o prehodni nacionalni zaščiti imena na osrednjem spletnem mestu državne uprave pridobijo pravico do uporabe zaščitenega imena vse fizične in pravne osebe, ki so od organizacije za kontrolo in certificiranje pridobile certifikat o izpolnjevanju zahtev iz potrjene specifikacije in so vpisane v evidenco shem kakovosti iz 91. člena tega zakona. 23. člen (sprememba potrjene specifikacije)

(1)Za izvajanje 24. člena Uredbe 2024/1143/EU vloži skupina proizvajalcev zaščitenega kmetijskega proizvoda, živila, vina ali žgane pijače vlogo za spremembo potrjene specifikacije na ministrstvo.

(2)Vlogo za spremembo potrjene specifikacije ministrstvo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave in ga pošlje v strokovno mnenje strokovni komisiji, imenovani v skladu z 86. členom tega zakona.

(3)Pravne in fizične osebe s pravnim interesom lahko v enem mesecu od objave vloge za spremembo potrjene specifikacije iz prejšnjega odstavka podajo nanjo utemeljene pripombe. Ta čas se šteje za čas nacionalnega ugovora iz 10. člena Uredbe 2024/1143/EU.

(4)Določba drugega odstavka tega člena se ne uporablja v primeru standardnih sprememb specifikacije iz 24. člena Uredbe 2024/1143/EU, ki se ne štejejo za začasne spremembe.

(5)Ministrstvo potrdi spremembo potrjene specifikacije in jo skupaj z izrekom odločbe o potrjeni spremembi specifikacije objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave. 24. člen (zajamčene tradicionalne posebnosti za kmetijske proizvode in živila)

(1)Ministrstvo je pristojni organ za odločanje o prehodni nacionalni zaščiti za zajamčene tradicionalne posebnosti iz

1. člena Uredbe 2024/1143/EU za kmetijske proizvode in živila iz
2. člena Uredbe 2024/1143/EU.

(2)Postopek prehodne nacionalne zaščite iz prejšnjega odstavka se začne z vlogo, ki jo na ministrstvo vloži skupina proizvajalcev iz 56. člena Uredbe 2024/1143/EU.

(3)Vloga iz prejšnjega odstavka poleg dokumentov iz 56. člena Uredbe 2024/1143/EU vsebuje tudi identifikacijske podatke vlagatelja iz prejšnjega odstavka (naziv, naslov oziroma sedež, pravno organizacijsko obliko, davčno številko).

(4)Pri obravnavi vloge iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe

1. in
2. člena tega zakona, ki se nanašajo na nacionalni ugovor in strokovni pregled specifikacije.

(5)Za zaščito zajamčenih tradicionalnih posebnosti se smiselno uporablja postopek prehodne nacionalne zaščite iz 22. člena tega zakona, če s tem zakonom in Uredbo 2024/1143/EU ni drugače določeno.

(6)Pripombe, prejete v času nacionalnega ugovora, se štejejo za utemeljene, če so izpolnjeni pogoji za dopustnost ugovora iz 62. člena Uredbe 2024/1143/EU.

(7)Pravico do uporabe imena, zaščitenega kot zajamčena tradicionalna posebnost, imajo vse fizične in pravne osebe, ki so od organizacije za kontrolo in certificiranje pridobile certifikat o izpolnjevanju zahtev iz potrjene specifikacije in so vpisane v evidenco shem kakovosti iz 91. člena tega zakona.

(8)Minister podrobneje predpiše vsebino vloge za prehodno nacionalno zaščito, postopek nacionalnega ugovora in spremembe potrjenih specifikacij. 25. člen (neobvezne navedbe kakovosti za kmetijske proizvode in živila, brez prehodne nacionalne zaščite)

(1)Za izvajanje

1. oziroma
2. člena Uredbe 2024/1143/EU lahko fizične in pravne osebe za opis proizvodov, ki so v skladu s pogoji uporabe, uporabljajo neobvezne navedbe kakovosti (npr. gorski proizvod). Pred pričetkom uporabe neobveznih navedb kakovosti obvestijo ministrstvo.

(2)V obvestilu iz prejšnjega odstavka se poleg opisa proizvoda in pogojev uporabe navedejo tudi identifikacijski podatki (osebno ime in naslov oziroma firmo in sedež, pravno – organizacijska oblika, KMG-MID oziroma davčna številka), kontaktni podatki, vrsta neobvezne navedbe kakovosti ter vrsta kmetijskih proizvodov in živil, za katere se uporablja neobvezna navedba kakovosti.

(3)Fizične in pravne osebe, ki uporabljajo neobvezne navedbe kakovosti, se vpišejo v evidenco shem kakovosti iz 91. člena tega zakona.

(4)Pravico do uporabe neobvezne navedbe kakovosti pridobijo fizične in pravne osebe z dnem vpisa v evidenco shem kakovosti iz prejšnjega odstavka.

(5)Minister predpiše podrobnejše pogoje iz tega člena, če ni s pravnimi akti EU drugače določeno.

1. Evropska shema kakovosti, ki je podrobneje urejena z nacionalnimi predpisi
2. člen (ekološki kmetijski proizvod ali živilo, kmetijsko gospodarstvo in obrat javne prehrane)

(1)Kmetijski proizvod ali živilo ali kmetijsko gospodarstvo, ki je v celoti vključeno v kontrolo ekološke pridelave in predelave kmetijskih proizvodov in živil, je lahko označeno z označbo »ekološki«, če je zanj izdan certifikat, da izpolnjuje pogoje pridelave in predelave, določene z Uredbo 848/2018/EU, s tem zakonom ali predpisi izdanimi, na njegovi podlagi, in če je pridelovalka ali pridelovalec (v nadaljnjem besedilu: pridelovalec) oziroma predelovalka ali predelovalec (v nadaljnjem besedilu: predelovalec) ali kmetijsko gospodarstvo vpisano v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih proizvodov ali živil, kmetijskih gospodarstev in obratov javne prehrane iz 92. člena tega zakona.

(2)Ekološki kmetijski proizvodi ali živila se označijo s simbolom EU iz 32. člena tega zakona, dodatno pa lahko tudi z nacionalnim znakom.

(3)Obrat javne prehrane lahko označi delež ekoloških kmetijskih proizvodov ali živil, ki jih ponuja, če je zanje izdan certifikat, da izpolnjujejo predpisane pogoje ekološke pridelave in predelave, in če je obrat javne prehrane vpisan v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških kmetijskih proizvodov ali živil, kmetijskih gospodarstev in obratov javne prehrane iz 92. člena tega zakona.

(4)V obratih javne prehrane se za označevanje deleža ekoloških proizvodov ali živil uporabi nacionalni znak v treh različnih kategorijah.

(5)Obrat javne prehrane zagotavlja sledljivost glede označevanja deleža ekoloških kmetijskih proizvodov ali živil tako, da vodi podatke o količinah nabavljenih ekoloških kmetijskih proizvodov in živil ter o količinah uporabljenih ekoloških kmetijskih proizvodov in živil.

(6)Kontrolo pridelave in predelave ekoloških kmetijskih proizvodov in živil, kmetijskih gospodarstev in obratov javne prehrane ter izdajanje in razveljavitev certifikatov opravljajo organizacije za kontrolo in certificiranje.

(7)Vlada predpiše podrobnejše pogoje glede ekološke pridelave in predelave, način kontrole glede na vrsto kmetijskega proizvoda ali živila, označevanje ekoloških kmetijskih proizvodov in živil, kmetijskih gospodarstev in obratov javne prehrane, način vodenja evidenc v obratih javne prehrane, višino deleža ekoloških proizvodov ali živil za posamezno kategorijo nacionalnega znaka ter določbe, ki se nanašajo na nadzor, ki ga izvajajo organizacije za kontrolo in certificiranje in način uporabe označb. Vlada predpiše tudi način podelitve, grafično podobo za nacionalni znak iz drugega in četrtega odstavka tega člena, način označevanja ter uporabo nacionalnih znakov. 4. Sheme kakovosti, ki so vzpostavljene z nacionalno zakonodajo in za katere se zahteva specifikacija 27. člen (izbrana kakovost)

(1)Kmetijski proizvodi ali živila iz posameznih sektorjev pridelave in predelave se lahko označijo z označbo »izbrana kakovost«, če imajo posebne lastnosti ali kakovost zaradi načina pridelave, predelave ali kakovosti osnovnih surovin, ki temeljijo zlasti na sestavi kmetijskega proizvoda ali živila, načinu pridelave, kakovosti surovin, dobrobiti živali, zdravstvenem varstvu živali, prehrani živali, dolžini prevozne poti, hitrosti predelave surovin, obdelavi pri skladiščenju in prevozu ter poreklu osnovne surovine.

(2)Za namene tega člena poreklo osnovne surovine pomeni, da je jasno določeno: – za kmetijske proizvode ali živila rastlinskega izvora: kje se izvajata pridelava in predelava; – za proizvode in živila živalskega porekla: kje je bila žival rojena, rejena, zaklana, razsekana oziroma predelana.

(3)Vlagatelj za priznanje označbe »izbrana kakovost« je lahko združenje ali skupina pridelovalcev oziroma predelovalcev iz posameznih sektorjev pridelave in predelave kmetijskih proizvodov in živil, ne glede na pravno organizacijsko obliko ali sestavo.

(4)Vloga za priznanje označbe »izbrana kakovost« se vloži na ministrstvo.

(5)Če vloga vsebuje tudi zahteve, ki se nanašajo na pripravo za trg, skladiščenje, prodajo oziroma druge zahteve pri trženju, morajo pravne in fizične osebe, ki opravljajo te dejavnosti, od organizacij za kontrolo in certificiranje pridobiti certifikat o izpolnjevanju zahtev iz potrjene specifikacije.

(6)Pri obravnavi vloge iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe

1. in
2. člena tega zakona, ki se nanašajo na nacionalni ugovor in strokovni pregled specifikacije.

(7)Ministrstvo odloči o priznanju označbe »izbrana kakovost« za določen sektor in potrdi specifikacijo (v nadaljnjem besedilu: potrjena specifikacija) ob upoštevanju postopka iz predpisa, ki ureja postopek za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe, ter sektor vpiše v evidenco shem kakovosti iz 91. člena tega zakona.

(8)Pravico do uporabe označbe in nacionalnega znaka »izbrana kakovost« imajo vse fizične in pravne osebe, ki od organizacije za kontrolo in certificiranje pridobijo certifikat o izpolnjevanju zahtev iz potrjene specifikacije iz prejšnjega odstavka in so vpisane v evidenco shem kakovosti iz 91. člena tega zakona.

(9)Če se lastnost kmetijskega proizvoda ali živila iz prvega odstavka tega člena v skladu s pravnimi akti EU ali nacionalnimi predpisi ne šteje več za posebno lastnost ali kakovost, ministrstvo vlagatelja iz tega člena pozove, da v treh mesecih od prejema poziva na ministrstvo vloži vlogo za spremembo specifikacije.

(10)Če ministrstvo v predpisanem roku vloge iz prejšnjega odstavka za spremembo specifikacije ne prejme, po uradni dolžnosti potrdi spremembo potrjene specifikacije.

(11)Kontrolo kmetijskih proizvodov ali živil iz sheme »izbrana kakovost«, izdajanje certifikatov in razveljavitev ali odvzem izdanih certifikatov opravljajo organizacije za kontrolo in certificiranje.

(12)Minister izda odločbo o preklicu priznanja označbe »izbrana kakovost« na vlogo vlagatelja iz tega člena ali po uradni dolžnosti, če ni več mogoče izpolnjevati zahtev iz potrjene specifikacije.

(13)Minister predpiše podrobnejši način priznanja označbe »izbrana kakovost«, sektorje, vlagatelje, vsebino vloge in specifikacije, spremembe specifikacije ter grafično podobo nacionalnega znaka »izbrana kakovost«. 28. člen (višja kakovost)

(1)Kmetijski proizvod ali živilo se lahko označi z označbo »višja kakovost«, če po značilnih lastnostih pozitivno odstopa od drugih podobnih kmetijskih proizvodov in živil ali od njihove kakovosti, če je ta predpisana.

(2)Značilne lastnosti kmetijskega proizvoda ali živila se določajo glede na sestavo, senzorične lastnosti, fizikalno kemične značilnosti, način reje, pridelave, predelave ali trajnostnih meril.

(3)Vlagatelj za priznanje označbe »višja kakovost« za kmetijski proizvod ali živilo (v nadaljnjem besedilu: označba »višja kakovost«) je lahko pridelovalec ali predelovalec ali njihova združenja, ne glede na pravno organizacijsko obliko ali sestavo.

(4)Vloga za priznanje označbe »višja kakovost« se vloži na ministrstvo.

(5)Pri obravnavi vloge iz tega člena se smiselno uporabljajo določbe

1. in
2. člena tega zakona, ki se nanašajo na nacionalni ugovor in strokovni pregled specifikacije.

(6)Ministrstvo odloči o priznanju označbe »višja kakovost« in potrdi specifikacijo ob upoštevanju postopka iz predpisa, ki ureja postopek za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe, ter priznano označbo vpiše v evidenco shem kakovosti iz 91. člena tega zakona.

(7)Pravico do uporabe označbe in nacionalnega znaka »višja kakovost« imajo vse fizične in pravne osebe, ki so od organizacije za kontrolo in certificiranje pridobile certifikat o izpolnjevanju zahtev iz potrjene specifikacije in so vpisane v evidenco shem kakovosti iz 91. člena tega zakona.

(8)Če se lastnost kmetijskega proizvoda ali živila iz prvega odstavka tega člena v skladu s pravnimi akti EU ali nacionalnimi predpisi ne šteje več za posebno lastnost ali kakovost, ministrstvo vlagatelja iz tega člena pozove, da v treh mesecih od prejetja poziva na ministrstvo vloži vlogo za spremembo specifikacije.

(9)Če ministrstvo v predpisanem roku ne prejme vloge za spremembo specifikacije, po uradni dolžnosti potrdi spremembo potrjene specifikacije.

(10)Kontrolo kmetijskih proizvodov ali živil iz sheme »višja kakovost«, izdajanje certifikatov in razveljavitev ali odvzem izdanih certifikatov opravljajo organizacije za kontrolo in certificiranje.

(11)Minister izda odločbo o preklicu priznanja označbe »višja kakovost« na vlogo vlagatelja iz tega člena ali po uradni dolžnosti, če ni več mogoče zagotoviti izpolnjevanja zahtev iz potrjene specifikacije.

(12)Minister predpiše podrobnejši način priznanja označbe »višja kakovost«, vlagatelje, vsebino vloge in specifikacije, spremembe specifikacije ter grafično podobo nacionalnega znaka »višja kakovost«.

1. Sheme kakovosti, ki so vzpostavljene z nacionalno zakonodajo, za katere se ne zahteva specifikacija in so podrobneje urejene z nacionalnimi predpisi
2. člen (integrirani kmetijski proizvod ali živilo)

(1)Kmetijski proizvod ali živilo je lahko označeno z označbo »integrirani«, če je za kmetijski proizvod ali živilo izdan certifikat, da izpolnjuje predpisane pogoje pridelave in če je pridelovalec vpisan v evidenco pridelovalcev integriranih kmetijskih proizvodov ali živil iz 95. člena tega zakona.

(2)Integrirani kmetijski proizvod ali živilo je pridelano v skladu s tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo poljščin, zelenjave, hmelja, sadja in oljk ter grozdja.

(3)Šteje se, da je integrirana pridelava način trajnostnega kmetovanja, ki z uporabo naravnih virov in mehanizmov zmanjšuje negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi, ter zagotavlja učinkovito, okoljsko sprejemljivo in kakovostno pridelavo rastlin v skladu s tehnološkimi navodili iz prejšnjega odstavka. Vključuje ukrepe za ohranjanje rodovitnosti tal, optimizacijo oskrbe z vodo, varovanje biotske raznovrstnosti ter racionalno uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.

(4)Ministrstvo objavi tehnološka navodila iz drugega odstavka tega člena na osrednjem spletnem mestu državne uprave. Podatki se posodabljajo do meseca aprila in veljajo za tekoče koledarsko leto.

(5)Kontrolo pridelave integriranih kmetijskih proizvodov in živil, izdajanje certifikatov in razveljavitev ali odvzem izdanih certifikatov opravljajo organizacije za kontrolo in certificiranje.

(6)Podrobnejše pogoje glede integrirane pridelave, opis zahtev, prepovedi, postopkov ter metode, ki se štejejo za integrirano pridelavo, način kontrole glede na vrsto kmetijskega proizvoda ali živila, označevanje integriranih kmetijskih proizvodov in živil, vodenje evidence opravil ter določbe, ki se nanašajo na nadzor, ki ga izvajajo organizacije za kontrolo in certificiranje, način uporabe označb ter določbe razveljavitve certifikatov in obdobje veljavnosti izdanih certifikatov iz tega člena predpiše minister. 30. člen (zlati standard dobrobiti)

(1)Kmetijski proizvod ali živilo živalskega izvora se lahko označi z označbo »zlati standard dobrobiti«, če je kmetijski proizvod ali živilo pridelano v skladu z zahtevami, ki presegajo minimalne standarde in priporočila, določena s predpisi, ki urejajo zaščito in rejo živali, in pravnimi akti EU, ki urejajo dobrobit in zaščito rejnih živali, vključno z zahtevami za prehrano, transport in zakol, ki zmanjšujejo stres, trpljenje in zagotavljajo ustrezno ravnanje z živalmi v vseh fazah njihovega življenja.

(2)Reja v skladu z zlatim standardom dobrobiti je posamezni živalski vrsti in kategoriji prilagojen način reje, ki živalim omogoča, da izražajo svoje naravno vedenje. Živali morajo imeti zagotovljeno nadstandardno oskrbo, prehrano, bivalne pogoje in zdravstveno varstvo.

(3)Kmetijski proizvod ali živilo živalskega izvora je lahko označeno z označbo »zlati standard dobrobiti«, če je za kmetijski proizvod ali živilo izdan certifikat, da izpolnjuje predpisane pogoje reje, in če je rejec vpisan v evidenco pridelovalcev in predelovalcev kmetijskih proizvodov in živil iz sheme zlati standard dobrobiti iz 96. člena tega zakona.

(4)Kontrolo pridelave in predelave kmetijskih proizvodov ali živil iz reje v skladu z zlatim standardom dobrobiti, izdajanje certifikatov in razveljavitev ali odvzem izdanih certifikatov opravljajo organizacije za kontrolo in certificiranje.

(5)Minister predpiše podrobnejše pogoje glede načina reje, prehrane, bivalnih pogojev in zdravstvenega varstva rejnih živali za pridobitev označbe »zlati standard dobrobiti«, način kontrole glede na vrsto in kategorijo rejnih živali, upravičence do uporabe označbe, označevanje kmetijskih proizvodov ali živil z označbo, grafično podobo označbe »zlati standard dobrobiti« in veljavnost izdanih certifikatov. 6. Nacionalni znaki in simboli EU za kmetijske proizvode, živila in žgane pijače iz shem kakovosti 31. člen (nacionalni znak)

(1)Proizvajalci, njihova združenja ali kmetijska gospodarstva, ki od organizacije za kontrolo in certificiranje prejmejo certifikat o izpolnjevanju pogojev, predpisanih za posamezno shemo kakovosti, ali za poimenovanje »naravna mineralna voda«, lahko uporabljajo predpisan nacionalni znak.

(2)Uporaba nacionalnega znaka je obvezna za kmetijske proizvode in živila iz nacionalnih shem kakovosti iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona.

(3)Nacionalni znaki se lahko uporabljajo tudi v informativne in izobraževalne namene, če taka uporaba ne zavaja potrošnika.

(4)Minister predpiše način podelitve in grafično podobo za vsak nacionalni znak iz prvega odstavka tega člena, način označevanja ter uporabo nacionalnih znakov.

1. člen (simboli EU) Uporaba simbolov EU za evropske sheme kakovosti iz tretjega odstavka
2. člena tega zakona je obvezna, če tako določajo pravni akti EU.
3. člen (priznane skupine proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti)

(1)Za izvajanje 33. člena Uredbe 2024/1143/EU se kot skupina proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti prizna skupina proizvajalcev, ki je pravna oseba in kot svoje člane združuje več kot 50 % proizvajalcev enakega kmetijskega proizvoda, živila ali žgane pijače z geografsko označbo, za katerega ima certifikat skupina oziroma proizvajalci, ki so njeni člani.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se kot skupina proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti prizna tudi skupina proizvajalcev, ki proizvaja kmetijske proizvode ali živila iz drugih evropskih ali nacionalnih shem kakovosti iz tretjega ali četrtega odstavka 17. člena tega zakona, če kot svoje člane združuje najmanj deset proizvajalcev enakega kmetijskega proizvoda ali živila iz shem kakovosti, za katerega ima certifikat skupina oziroma proizvajalci, ki so njeni člani. Če je vseh proizvajalcev enakega kmetijskega proizvoda ali živila, ki imajo certifikat, manj kot deset, mora skupina proizvajalcev za priznanje združevati najmanj 60 % proizvajalcev.

(3)Kot skupina proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti se prizna tudi skupina proizvajalcev kmetijskih proizvodov in živil z neobvezno navedbo kakovosti, če kot svoje člane združuje najmanj pet proizvajalcev, ki so kot proizvajalec kmetijskega proizvoda ali živila z neobvezno navedbo kakovosti, vpisani v evidenco shem kakovosti iz 91. člena tega zakona.

(4)Ne glede na prvi, drugi ali tretji odstavek tega člena se kot skupina proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti prizna tudi skupina, ki združuje proizvajalce več različnih kmetijskih proizvodov, živil ali žganih pijač iz shem kakovosti, če so za vsak posamezni kmetijski proizvod, živilo ali žgano pijačo izpolnjeni pogoji iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena.

(5)O priznanju skupine proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti na vlogo skupine proizvajalcev odloči minister in priznano skupino proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti vpiše v evidenco organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev in medpanožnih organizacij, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(6)Minister odvzame priznanje skupini proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti po uradni dolžnosti ali na vlogo priznane skupine proizvajalcev, če skupina proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti ne izpolnjuje več pogojev za priznanje.

(7)Minister predpiše podrobnejše pogoje za priznavanje skupin proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti, če to ni določeno s pravnimi akti EU.

1. člen (domenska imena) Za izvajanje
2. člena Uredbe 2024/1143/EU se v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje uredbe (EU) o enotnem trgu digitalnih storitev, onemogoči dostop do domenskih imen, ki so v nasprotju s
3. členom Uredbe 2024/1143/EU.
4. Uporaba oznake z grafično podobo zastave Republike Slovenije pri označevanju kmetijskih proizvodov in živil iz shem kakovosti
5. člen (uporaba oznake z grafično podobo zastave Republike Slovenije)

(1)Ne glede na določbe prvega odstavka

1. člena Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Uradni list RS, št. 67/94) se pod pogoji, določenimi v tem zakonu, lahko na embalaži kmetijskih proizvodov in živil uporabi oznaka z grafično podobo zastave Republike Slovenije, in sicer na tistih kmetijskih proizvodih in živilih, za katere vse faze proizvodnje, pridelave, predelave in pakiranja potekajo v Republiki Sloveniji, in so označeni z naslednjimi nacionalnimi znaki oziroma simboli EU sheme kakovosti:
2. izbrana kakovost z navedbo države pridelave in predelave (izbrana kakovost – Slovenija),
3. integrirani kmetijski proizvod ali živilo,
4. ekološki kmetijski proizvod oziroma živilo,
5. zaščitena označba porekla,
6. višja kakovost,
7. zlati standard dobrobiti ali
8. neobvezne navedbe kakovosti (npr. gorski proizvod).

(2)Uporaba oznake z grafično podobo zastave Republike Slovenije na embalaži kmetijskih proizvodov in živil iz prejšnjega odstavka je prostovoljna, upravičenec pa pred začetkom uporabe o tem obvesti organizacijo za kontrolo in certificiranje. 36. člen (pogoji za uporabo oznake z grafično podobo zastave Republike Slovenije)

(1)Oznaka z grafično podobo zastave Republike Slovenije se na embalaži kmetijskih proizvodov in živil iz prejšnjega člena uporablja le v obliki, ki je določena v ustavi, ter na način, ki je določen z zakonom, ki ureja zastavo Republike Slovenije, in s tem zakonom.

(2)Oznaka z grafično podobo zastave Republike Slovenije je na embalaži kmetijskih proizvodov in živil iz prejšnjega člena v istem vidnem polju in v neposredni bližini nacionalnega znaka oziroma simbola EU iz prejšnjega člena.

(3)Minister podrobneje predpiše upravičence, oznake z grafično podobo zastave Republike Slovenije, način uporabe oziroma način označevanja z oznako z grafično podobo zastave Republike Slovenije, način obveščanja organizacij za kontrolo in certificiranje ter razmerja med nacionalnimi znaki ali simboli EU in oznako z grafično podobo zastave Republike Slovenije. IV. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI 1. Splošne določbe 37. člen (ugotavljanje skladnosti)

(1)Ugotavljanje skladnosti kmetijskih proizvodov, živil, vin, žganih pijač, obratov javne prehrane in kmetijskih gospodarstev obsega:

1. preverjanje skladnosti s predpisi in standardi;
2. izdajanje listin o skladnosti (izjav o skladnosti, preizkusnih poročil, certifikatov ali drugih listin o skladnosti, ki so opredeljene v pravnih aktih EU oziroma podzakonskih predpisih);
3. izdajanje dovoljenj za uporabo semen ali vegetativnega razmnoževalnega materiala, ki ni pridelan po postopku ekološke pridelave, v skladu s predpisom EU, ki ureja ekološko pridelavo in označevanje ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora;
4. preverjanje označevanja ekoloških proizvodov glede upoštevanja pravil ekološke pridelave, označevanja in trženja;
5. preverjanje skladnosti in označevanja glede geografskih označb in zajamčenih tradicionalnih posebnosti;
6. preverjanje skladnosti in označevanja z nacionalnimi shemami;
7. preverjanje skladnosti in označevanja s certifikatom za manj izgub hrane in odpadne hrane.

(2)Podrobnejše metode in postopke za ugotavljanje skladnosti kmetijskih proizvodov, vin, žganih pijač ali živil ter vsebino listin o skladnosti predpiše minister, če niso določeni s pravnimi akti EU.

(3)Podrobnejše metode in postopke za ugotavljanje skladnosti ekoloških kmetijskih proizvodov, živil, obratov javne prehrane in kmetijskih gospodarstev ter vsebino listin o skladnosti predpiše vlada. 38. člen (ugotavljanje skladnosti kmetijskih proizvodov, živil, žganih pijač, kmetijskih gospodarstev in obratov javne prehrane)

(1)Za ugotavljanje skladnosti kmetijskih proizvodov, živil, žganih pijač in v zvezi z njimi kmetijskih gospodarstev ter obratov javne prehrane je pristojni organ Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: Uprava).

(2)Za ugotavljanje skladnosti iz prejšnjega odstavka, razen za naloge inšpekcijskega nadzora, predstojnik Uprave imenuje naslednje organizacije za ugotavljanje skladnosti: – organizacije za kontrolo in certificiranje kmetijskih proizvodov, živil, žganih pijač, obratov javne prehrane in kmetijskih gospodarstev; – organizacije za senzorično ocenjevanje; – uradne laboratorije; – nacionalne referenčne laboratorije.

(3)Organizacije za ugotavljanje skladnosti iz prejšnjega odstavka opravljajo naloge iz prejšnjega člena kot javno pooblastilo.

(4)Uradni nadzor nad organizacijami za ugotavljanje skladnosti iz tega člena izvaja Uprava. 39. člen (ugotavljanje skladnosti vina iz shem kakovosti)

(1)Za ugotavljanje skladnosti vina iz shem kakovosti je pristojni organ ministrstvo.

(2)Za ugotavljanje skladnosti iz prejšnjega odstavka, razen za naloge inšpekcijskega nadzora, minister imenuje organizacije za kontrolo in certificiranje vin iz shem kakovosti.

(3)Organizacija za kontrolo in certificiranje iz prejšnjega odstavka opravlja naloge iz 37. člena tega zakona kot javno pooblastilo.

(4)Uradni nadzor nad organizacijo za kontrolo in certificiranje iz tega člena izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: IRSKGLR). 2. Vzorčenje, analize in drugo strokovno mnenje 40. člen (uradno vzorčenje in analize)

(1)Za izvajanje uradnega nadzora se vzorčenje izvaja z odvzemom uradnih vzorcev skladno s pravnimi akti EU, nacionalnimi predpisi oziroma navodili pristojnega organa, ki predpisujejo način in namen vzorčenja. Vzorce lahko odvzamejo Uprava, IRSKGLR ali z njihove strani imenovane organizacije za ugotavljanje skladnosti.

(2)Uradni vzorci se za namen drugega strokovnega mnenja, kadar količina vzorčenega materiala to omogoča, odvzamejo v količini za izvedbo najmanj dvakratnega analitičnega postopka, razen če gre za preiskave vzorcev na parametre, katerih vrednost se v času hrambe vzorca lahko spremeni.

(3)Podrobnejše postopke in metode vzorčenja, analiz, podrobnejše postopke glede vročanja analiznih izvidov, odvzema vzorcev z nakupom na daljavo in drugega strokovnega mnenja za ugotavljanje skladnosti predpiše minister.

1. člen (neskladni analizni izvid živil) V primeru neskladnega analiznega izvida živil, iz katerega je razvidna drugačna lastnost, kot jo navaja nosilec živilske dejavnosti in ki bi lahko vplivala na odločitev potrošnika glede nakupa, nosilec živilske dejavnosti umakne živilo s trga, kar objavi na svoji spletni strani ter o tem obvesti Upravo oziroma IRSKGLR, vsakega v okviru njegovih pristojnosti.
2. člen (odvzem vzorcev z nakupom na daljavo)

(1)Uprava oziroma IRSKGLR lahko za namene kontrole naroči ali izvede nakup vzorcev na daljavo, pri čemer lahko uporablja skrito ali lažno identiteto.

(2)Po prejemu naročenih vzorcev Uprava oziroma IRSKGLR, vsak v okviru svojih pristojnosti, nosilca živilske dejavnosti, pri katerem so bili vzorci naročeni, obvesti, da so bili ti vzorci odvzeti v okviru uradnega nadzora in da se bodo po potrebi analizirali ali preizkušali za namene uradnega nadzora. Ne glede na navedeno, se nosilca živilske dejavnosti ne obvešča v primeru, če bi to lahko ogrozilo preiskavo suma zavajanja potrošnikov.

(3)Šteje se, da je nosilec živilske dejavnosti obveščen o odvzemu vzorca v okviru uradnega nadzora, ko Uprava oziroma IRSKGLR, vsak v okviru svojih pristojnosti, pošlje obvestilo iz prejšnjega odstavka na naslov za vročanje nosilca živilske dejavnosti. Za naslov za vročanje nosilca živilske dejavnosti se štejejo kontaktni podatki, ki so navedeni na spletnem mestu nosilca živilske dejavnosti, ali spletni naslov, na katerem je bil naročen vzorec.

(4)Vzorec, ki je naročen prek sredstev za komuniciranje na daljavo, je reprezentativni vzorec serije, ki je navedena na blagu.

(5)V primeru neskladnega analiznega izvida živil nosilec živilske dejavnosti ukrepa v skladu z

1. členom tega zakona. Uprava in IRSKGLR, vsak v okviru svojih pristojnosti, na osrednjem spletnem mestu državne uprave obveščata javnost o rezultatih uradnega nadzora in ugotovljenih neskladnostih, kar velja tudi, če vročitev iz tretjega odstavka tega člena ni uspešna.
2. Organizacije za kontrolo in certificiranje
3. člen (organizacije za kontrolo in certificiranje)

(1)Organizacije za kontrolo in certificiranje se izberejo na podlagi javnega razpisa. Pri izbiri se upoštevajo predvsem naslednja merila: cena, zadostna ali ustrezna kadrovska zasedba, reference in odzivni čas glede na zahtevo, upoštevajo se tudi dodatna merila, ustrezna za posamezno področje dela. Merila se podrobneje določijo v javnem razpisu.

(2)Uprava oziroma ministrstvo za področje, ki je v njegovi pristojnosti, pooblasti organizacijo za kontrolo in certificiranje za obdobje desetih let z odločbo v upravnem postopku, ki vsebuje opis prenesenih nalog, če izpolnjuje pogoje glede ustrezne opreme, primernih prostorov, števila in usposobljenosti kadrov, neodvisnosti in nepristranskosti ter druge pogoje.

(3)Medsebojne pravice in obveznosti med Upravo oziroma ministrstvom in organizacijo za kontrolo in certificiranje se uredijo s pogodbo, ki vsebuje opis pogojev za izvajanje nalog ter način usklajevanja in sodelovanja.

(4)Organizacija za kontrolo in certificiranje mora v 15 dneh od dneva nastanka spremembe ali odkar je zanjo izvedela, Upravi oziroma ministrstvu, vsakemu v okviru njegovih pristojnosti, sporočiti vsako spremembo podatkov, ki bi utegnila vplivati na izpolnjevanje pogojev.

(5)Če organizacija za kontrolo in certificiranje iz tega člena ne izpolnjuje več predpisanih pogojev ali če ravna v nasprotju s predpisi, Uprava oziroma ministrstvo, vsak v okviru svojih pristojnosti, po uradni dolžnosti izda odločbo o odvzemu javnega pooblastila.

(6)Organizacija za kontrolo in certificiranje lahko izvaja tudi naloge preverjanja skladnosti s tržnimi standardi v skladu z Uredbo 1308/2013/EU, pri čemer ne sme izvajati ugotavljanja skladnosti iz prvega odstavka 38. člena tega zakona za isti subjekt.

(7)Minister predpiše pogoje glede ustrezne opreme, primernih prostorov, števila in usposobljenosti kadrov, zahteve glede neodvisnosti in nepristranskosti ter druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati organizacija za kontrolo in certificiranje kmetijskih proizvodov, živil, vin, žganih pijač in kmetijskih gospodarstev, če niso določeni s pravnimi akti EU. 44. člen (javno pooblastilo in javne listine)

(1)Javno pooblastilo, ki ga organizacije za kontrolo in certificiranje, pridobijo v skladu s prejšnjim členom, obsega tudi posredovanje podatkov, ki jih te organizacije pridobijo pri izvajanju pregledov na kraju samem, ministrstvu ali Upravi.

(2)Listine, ki jih izdajajo organizacije, pooblaščene za ugotavljanje skladnosti, pri izvajanju javnega pooblastila, so javne listine. 45. člen (prenehanje javnega pooblastila)

(1)Uprava oziroma ministrstvo, vsak v okviru svojih pristojnosti, in organizacija za kontrolo in certificiranje se lahko sporazumno dogovorita, da javno pooblastilo preneha pred potekom časa.

(2)Uprava oziroma ministrstvo, vsak v okviru svojih pristojnosti, organizaciji za kontrolo in certificiranje odvzame javno pooblastilo, če organizacija:

1. prenesenih nalog ne opravlja pravilno;
2. ne sprejme ustreznih in pravočasnih ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti;
3. ne izkazuje več neodvisnosti in nepristranskosti;
4. ne začne opravljati prenesenih nalog v dogovorjenem roku;
5. ne izpolnjuje več pogojev za pridobitev pooblastila ali je v vlogi za pridobitev pooblastila navedla neresnične podatke;
6. pri delu ne upošteva predpisov, pogodbe ali dovoljenj;
7. osebje, ki je pri njej zaposleno, ravna nestrokovno ali malomarno, dejanja ali opustitve dejanj pa pomenijo zavajanje potrošnika, škodljivo vplivajo ali bi lahko škodljivo vplivali na zdravje ljudi, živali ali okolje;
8. ne vodi predpisanih evidenc, ne pošilja predpisanih poročil ali jih pošilja neredno;
9. ne spoštuje rokov za izvedbo storitev v skladu s predpisi;
10. nepravilno obračunava storitve;
11. ne soglaša s spremembami pogodbe zaradi sprememb predpisov, ki vplivajo na pooblastilo, ali spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo mogoče predvideti ob sklenitvi pogodbe.

(3)Uprava oziroma ministrstvo, vsak v okviru svojih pristojnosti, lahko pred odvzemom pooblastila določi dodatni rok za odpravo pomanjkljivosti, če ni ogroženo zdravje ljudi, zdravje in dobrobit živali, zdravje rastlin in okolje.

(4)Če Uprava oziroma ministrstvo, vsak v okviru svojih pristojnosti, odvzame pooblastila organizaciji za kontrolo ali certificiranje, sama izvajata te naloge ali brez javnega razpisa izbereta drugo organizacijo za kontrolo in certificiranje do izteka časa, za katerega je bila organizacija pooblaščena. 46. člen (kontrolor ali drug zaposleni v organizaciji za kontrolo in certificiranje)

(1)Kontrolor v organizaciji za kontrolo in certificiranje se v postopku ugotavljanja skladnosti kmetijskih proizvodov ali živil šteje za uradno osebo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in ima pooblastilo za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku.

(2)Kontrolor v postopku ugotavljanja skladnosti kmetijskih proizvodov ali živil ravna v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in o opravljeni kontroli sestavi zapisnik.

(3)Kontrolor odvzame vzorce kmetijskih proizvodov in živil ter postopa in odloča v okviru pristojnosti iz zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(4)Certifikat, drugo odločbo o skladnosti ali o zavrnitvi skladnosti mora izdati zaposleni v organizaciji za kontrolo in certificiranje, ki je za to pooblaščen. 47. člen (odločanje o skladnosti)

(1)O skladnosti kmetijskih proizvodov, živil, žganih pijač, vin, obratov javne prehrane in kmetijskih gospodarstev odloča organizacija za kontrolo in certificiranje.

(2)Organizacija za kontrolo in certificiranje za kmetijske proizvode, živila, žgane pijače, vina, obrate javne prehrane ali kmetijska gospodarstva, za katere ugotovi skladnost, izda certifikat. Za kmetijske proizvode, živila, žgane pijače, vina, obrate javne prehrane ali kmetijska gospodarstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za skladnost, izdajo certifikata z odločbo zavrne.

(3)Če kmetijski proizvod, živilo, žgana pijača, vino, obrat javne prehrane ali kmetijsko gospodarstvo po izdaji certifikata ne izpolnjuje več katerega izmed pogojev, predpisanih s tem zakonom ali pravnimi akti EU, organizacija za kontrolo in certificiranje certifikat po uradni dolžnosti delno ali v celoti razveljavi. 48. člen (ugovor)

(1)Prejemnik certifikata lahko v 15 dneh od prejetja certifikata o skladnosti kmetijskih proizvodov, živil, žganih pijač, vin in kmetijskih gospodarstev ali odločbe o zavrnitvi skladnosti iz prejšnjega člena pri organizaciji za kontrolo in certificiranje vloži pisni ugovor. Ugovor se lahko vloži, če je bil pri izdaji certifikata ali odločbe napačno uporabljen materialni predpis ali sploh ni bil uporabljen, če je bilo dejansko stanje nepopolno ali napačno ugotovljeno ali če so ugotovljene kršitve pravil postopka v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(2)Dejanja v postopku pred izdajo odločbe o ugovoru, v skladu s standardom EN ISO/IEC 17065, opravijo člani komisije za obravnavanje ugovorov, ki jih imenuje organizacija za kontrolo in certificiranje. Člani navedene komisije se štejejo za uradne osebe v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in imajo pooblastilo za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku. Odločbo o ugovoru izda predstojnik organizacije za kontrolo in certificiranje.

(3)Če ugovor ni dovoljen, je prepozen ali ga je vložila neupravičena oseba, se s sklepom zavrže.

(4)Organizacija za kontrolo in certificiranje o ugovoru odloči najpozneje v dveh mesecih od njegovega prejetja.

(5)Zoper odločbo ali sklep o ugovoru ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor. 49. člen (pogoji za kontrolorje, ki ocenjujejo in razvrščajo trupe na klavni liniji)

(1)Kontrolor v kontrolni organizaciji za razvrščanje trupov goveda na klavni liniji, ki ocenjuje in razvršča trupe na klavni liniji, mora izpolnjevati naslednje pogoje: – imeti predpisano izobrazbo; – udeleževati se usposabljanj za kontrolorje iz tega člena; – imeti dokazilo o opravljenem preizkusu znanja za kontrolorja iz tega člena.

(2)Ministrstvo na podlagi javnega razpisa izbere organizacije za usposabljanje kontrolorjev iz tega člena, ki izpolnjujejo predpisane organizacijske, tehnične in kadrovske pogoje.

(3)Ministrstvo vsako leto organizira strokovno izobraževanje ali strokovno srečanje med organizacijo za usposabljanje za delo kontrolorjev iz tega člena, kontrolno organizacijo za razvrščanje trupov goveda na klavni liniji in Upravo, da se uskladijo kriteriji za razvrstitev trupov goveda v kakovostne tržne razrede na podlagi vizualnega ocenjevanja mesnatosti in stopnje zamaščenosti.

(4)Nadzor kontrolorjev iz tega člena izvaja Uprava.

(5)Minister predpiše izobrazbo, vsebino, potek in način usposabljanja kontrolorjev iz tega člena ter organizacijske, tehnične in kadrovske pogoje za imenovanje organizacij za usposabljanje kontrolorjev iz tega člena.

1. člen (stroški) Če se pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ugotovi, da kmetijski proizvodi in živila, ki so dani na trg ali je zanje predvideno, da se bodo dali na trg, niso v skladu s predpisanimi zahtevami, plača stroške laboratorijskega preizkušanja pravna ali fizična oseba, ki je dala ali nameravala dati na trg neskladen kmetijski proizvod ali živilo.
2. člen (program spremljanja kakovosti kmetijskih proizvodov in živil)

(1)Minister vsako leto sprejme program spremljanja kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, ki obsega monitoring in ukrepe za izboljšanje kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, varnosti živil ter varstva interesov potrošnikov v skladu s tem zakonom. Program iz tega člena pripravi Uprava.

(2)Sredstva za izvajanje programa iz tega člena se zagotovijo v proračunu ministrstva.

1. Uradni laboratoriji
2. člen (določitev uradnih laboratorijev)

(1)Uprava za deset let določi uradne laboratorije, če izpolnjujejo pogoje glede strokovnega znanja in izkušenj, opreme, prostorov, kadrov, neodvisnosti in nepristranskosti ter druge pogoje.

(2)Uprava glede na potrebe pozove laboratorije z javnim pozivom, ki ga objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave, da vložijo vlogo za določitev uradnega laboratorija iz prejšnjega odstavka.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek Uprava po uradni dolžnosti za uradni laboratorij določi laboratorij, ustanovljen z zakonom ali aktom vlade, za izvajanje nalog iz tega zakona, če izpolnjuje predpisane pogoje. Izpolnjevanje predpisanih pogojev po uradni dolžnosti preveri Uprava.

(4)Če v Republiki Sloveniji ni na voljo laboratorija, ki bi izpolnjeval predpisane pogoje za uradni laboratorij lahko Uprava, ne glede na drugi odstavek tega člena, po uradni dolžnosti določi laboratorij iz druge države članice EU, ki izpolnjuje predpisane pogoje.

(5)Uprava določi uradni laboratorij z odločbo v upravnem postopku, ki vsebuje opis nalog, ki jih laboratorij izvaja kot uradni laboratorij.

(6)Uprava objavi seznam uradnih laboratorijev na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(7)Medsebojne pravice in obveznosti med laboratorijem in Upravo se uredijo s pogodbo, ki vsebuje tudi opis pogojev za izvajanje nalog ter način usklajevanja in sodelovanja.

(8)Minister za uradne laboratorije predpiše pogoje glede strokovnega znanja in izkušenj, opreme, prostorov, kadrov, neodvisnosti in nepristranskosti ter druge pogoje, če niso določeni s pravnimi akti EU. 53. člen (presoja in preklic določitve uradnega laboratorija)

(1)Za izvajanje presoje uradnih laboratorijev lahko Uprava imenuje tričlansko komisijo, ki ima pravico do vstopa v prostore in do vpogleda v dokumentacijo uradnega laboratorija. Komisija izda poročilo o presoji z morebitnimi priporočili za izboljšanje delovanja uradnega laboratorija. Ne glede na prejšnji stavek se za poročilo o presoji šteje tudi poročilo nacionalne akreditacijske službe. Uradni laboratorij v dvajsetih dneh po prejetju poročila o presoji s priporočili pošlje komisiji odgovor o izvedbi priporočil z načrtom izvedbe priporočil.

(2)V primerih ugotovljenih kršitev oziroma neskladnosti, ki jih uradni laboratorij ne odpravi v skladu s prejšnjim odstavkom, Uprava v celoti ali v zvezi z nekaterimi nalogami prekliče določitev uradnega laboratorija in za preostanek obdobja brez javnega poziva za uradni laboratorij določi drug laboratorij.

(3)Do določitve drugega laboratorija iz prejšnjega odstavka lahko Uprava začasno sodeluje z drugim uradnim laboratorijem v Republiki Sloveniji ali državi članici EU. 5. Nacionalni referenčni laboratoriji 54. člen (določitev nacionalnega referenčnega laboratorija)

(1)Uprava z odločbo v upravnem postopku določi uradni laboratorij za nacionalni referenčni laboratorij, če izpolnjuje pogoje glede strokovnega znanja in izkušenj, opreme, prostorov, kadrov, neodvisnosti in nepristranskosti.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko za nacionalni referenčni laboratorij določi konzorcij, ki ga sestavlja več uradnih laboratorijev.

(3)Uprava glede na potrebe z javnim pozivom na osrednjem spletnem mestu državne uprave uradne laboratorije pozove, da vložijo vlogo za določitev za nacionalni referenčni laboratorij.

(4)Ne glede na določbe prejšnjega odstavka Uprava po uradni dolžnosti: – za nacionalni referenčni laboratorij določi uradni laboratorij, ustanovljen z zakonom ali aktom vlade za izvajanje nalog iz tega zakona, če izpolnjuje predpisane pogoje; – glede na potrebe in če v Republiki Sloveniji ni na voljo laboratorija, ki bi izpolnjeval predpisane pogoje za nacionalni referenčni laboratorij, določi za nacionalni referenčni laboratorij iz druge države členice, ki izpolnjuje predpisane pogoje.

(5)Pogoje iz prvega odstavka tega člena preveri tričlanska komisija, ki jo imenuje predstojnik Uprave. Komisija ima pravico do vstopa v prostore laboratorija in pregleda dokumentacije. O preveritvi pogojev komisija sestavi zapisnik.

(6)Predstojnik Uprave na podlagi ugotovitev komisije iz prejšnjega odstavka določi nacionalni referenčni laboratorij za obdobje desetih let.

(7)Medsebojne pravice in obveznosti med nacionalnim referenčnim laboratorijem in Upravo se uredijo s pogodbo. 55. člen (presoja in preklic določitve nacionalnega referenčnega laboratorija)

(1)Uprava imenuje tričlansko komisijo za izvajanje presoje nacionalnih referenčnih uradnih laboratorijev. Komisija izda poročilo o presoji z morebitnimi priporočili za izboljšanje delovanja nacionalnega referenčnega laboratorija. Ne glede na prejšnji stavek se za poročilo o presoji šteje tudi poročilo nacionalne akreditacijske službe. Laboratorij v dvajsetih dneh po prejetju poročila o presoji s priporočili pošlje komisiji odgovor o izvedbi priporočil z načrtom izvedbe priporočil.

(2)V primeru ugotovljenih kršitev oziroma neskladnosti, odkritih v postopku izvajanja presoje, Uprava v celoti ali v zvezi z nekaterimi nalogami prekliče določitev nacionalnega referenčnega laboratorija in za preostanek obdobja brez javnega poziva za nacionalni referenčni laboratorij določi drug nacionalni referenčni laboratorij.

(3)Do določitve drugega laboratorija iz prejšnjega odstavka lahko Uprava začasno sodeluje z drugim referenčnim laboratorijem v Republiki Sloveniji ali državi članici EU.

1. Organizacije za senzorično ocenjevanje
2. člen (organizacije za senzorično ocenjevanje kmetijskih proizvodov in živil)

(1)Za senzorično ocenjevanje kmetijskih proizvodov in živil v postopku ugotavljanja skladnosti je pristojna Uprava.

(2)Za naloge ugotavljanja skladnosti iz prejšnjega odstavka Uprava podeli javno pooblastilo organizacijam za senzorično ocenjevanje kmetijskih proizvodov ali živil za obdobje do deset let.

(3)Uprava glede na potrebe z javnim pozivom na osrednjem spletnem mestu državne uprave pozove organizacije za senzorično ocenjevanje kmetijskih proizvodov in živil, da vložijo vlogo z dokazili o izpolnjevanju tehničnih, organizacijskih in kadrovskih pogojev.

(4)Če pravni akti EU določajo, da mora biti organizacija za senzorično ocenjevanje akreditirana, je treba vlogi priložiti akreditacijsko listino, ki jo je izdala Slovenska akreditacija ali akreditacijska služba druge države članice EU, ki ima z Evropskim združenjem za akreditacijo sklenjen sporazum o medsebojnem priznavanju akreditacij.

(5)Če pravni akti EU ne predpisujejo akreditacije, Uprava odloči, ali organizacija za senzorično ocenjevanje izvaja senzorično ocenjevanje v skladu z zahtevami iz standarda SIST EN ISO/ IEC 17025.

(6)O vlogi iz tretjega odstavka tega člena odloči predstojnik Uprave z odločbo v upravnem postopku.

(7)Medsebojna razmerja med Upravo in organizacijo za senzorično ocenjevanje se uredijo s pogodbo.

(8)Javno pooblastilo lahko pred potekom časa preneha sporazumno. Če organizacija iz tega člena ne izpolnjuje več predpisanih pogojev ali če ravna v nasprotju s predpisi oziroma pogodbo, ji predstojnik Uprave z odločbo odvzame pooblastilo.

(9)Minister predpiše tehnične, organizacijske in kadrovske pogoje, ki jih mora izpolnjevati organizacija za senzorično ocenjevanje, ter način presojanja ustreznosti izvajanja metod za senzorično ocenjevanje organizacije za senzorično ocenjevanje iz petega odstavka tega člena, razen če ni s pravnimi akti EU drugače določeno. 57. člen (preverjanje senzoričnih lastnosti deviških oljčnih olj)

(1)Za namen uradnega nadzora preverjanje senzoričnih lastnosti deviških oljčnih olj iz Priloge I Delegirane uredbe 2022/2104/EU izvaja Uprava.

(2)Za preverjanje senzoričnih lastnosti deviških olj iz prejšnjega odstavka Uprava podeli javno pooblastilo organizaciji, ki je v skladu s prejšnjim členom imenovana za organizacijo za senzorično ocenjevanje oljčnega olja (v nadaljnjem besedilu: organizacija za senzorično ocenjevanje oljčnega olja), v okviru katere deluje ocenjevalna komisija (v nadaljnjem besedilu: uradni panel), ki je lahko pravna oseba zasebnega ali javnega prava.

(3)Uradni panel iz prejšnjega odstavka na podlagi vloge organizacije za senzorično ocenjevanje oljčnega olja imenuje Uprava za deset let, če izpolnjuje pogoje, zahtevane v dokumentih Mednarodnega sveta za oljke (v nadaljnjem besedilu: IOC) za priznavanje panelov, in pogoje iz tega zakona. Uradni panel vodi seznam ocenjevalcev v panelu in koordinira njihovo delo.

(4)Organizacija za senzorično ocenjevanje oljčnega olja izvaja usposabljanje za ocenjevalce za zaznavanje in prepoznavanje osnovnih značilnosti deviških oljčnih olj in jim po končanem usposabljanju izda potrdilo o opravljenem usposabljanju, ki je javna listina.

(5)Ministrstvo za namen spremljanja in nadzora vodi seznam uradnih panelov in ocenjevalcev. Seznam vsebuje podatke o organizaciji za senzorično ocenjevanje oljčnega olja, v okviru katere deluje uradni panel, osebno ime, naslov, enotno matično številko občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) vodje uradnega panela ter ocenjevalcev.

(6)Minister predpiše podrobnejše pogoje za uradni panel in ocenjevalce, vsebino in način usposabljanja za vodje in ocenjevalce v uradnem panelu, vsebino potrdila o opravljenem usposabljanju, sestavo uradnega panela ter način predložitve podatkov o uradnem panelu ter ocenjevalcih ministrstvu. 58. člen (tehnični paneli)

(1)Na zahtevo in na stroške proizvajalcev deviškega oljčnega olja ocenjevanje senzoričnih lastnosti deviškega oljčnega olja izvajajo tehnični ocenjevalci deviškega oljčnega olja (v nadaljnjem besedilu: tehnični paneli).

(2)Organizacija za senzorično ocenjevanje oljčnega olja izvaja usposabljanje za ocenjevalce deviškega oljčnega olja za zaznavanje in prepoznavanje osnovnih značilnosti deviških oljčnih olj in po končanem usposabljanju izda potrdilo o opravljenem usposabljanju, ki je javna listina.

(4)Pravna oseba, ki deluje na področju oljkarstva in izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti vodje tehničnega panela, usposobljenosti in števila tehničnih ocenjevalcev deviškega oljčnega olja, pri organizaciji za senzorično ocenjevanje oljčnega olja priglasi vzpostavitev tehničnega panela.

(5)Organizacija za senzorično ocenjevanje oljčnega olja za namen spremljanja in nadzora vodi seznam tehničnih panelov in tehničnih ocenjevalcev deviškega oljčnega olja. Seznam vsebuje ime tehničnega panela, pravno osebo, ki je priglasila tehnični panel, osebno ime, naslov in EMŠO vodje panela ter ocenjevalcev.

(6)Minister predpiše pogoje glede usposobljenosti vodje tehničnega panela, usposobljenosti in števila tehničnih ocenjevalcev deviškega oljčnega olja, sestavo tehničnega panela, vsebino in način usposabljanja za vodjo panela in ocenjevalce v tehničnem panelu ter vsebino potrdila o opravljenem usposabljanju. V. ZMANJŠEVANJE IZGUB HRANE IN KOLIČIN ODPADNE HRANE 59. člen (doniranje hrane)

(1)Doniranje hrane je brezplačno razdeljevanje presežne hrane, ki izpolnjuje vse predpisane zahteve iz Uredbe 178/2002/ES in ne pomeni izvajanja postopkov dodelitve materialne pomoči iz sredstev EU za odpravo prikrajšanosti in socialne izključenosti.

(2)Donatorji hrane so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo, predelavo, distribucijo ali prodajo hrane v verigi preskrbe s hrano in ki v svojem poslovnem procesu hrano darujejo posrednikom pri razdeljevanju donirane hrane za humanitarne namene.

(3)Posredniki pri razdeljevanju donirane hrane so humanitarne organizacije v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, invalidske organizacije v skladu z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, nevladne organizacije v javnem interesu za opravljanje humanitarne dejavnosti na področju socialnega varstva ter javni zavodi, ki delujejo na področju socialnega varstva, ki razdeljujejo donirano hrano upravičencem iz petega odstavka tega člena.

(4)Donatorji hrane iz drugega odstavka tega člena in posredniki pri razdeljevanju donirane hrane iz prejšnjega odstavka so nosilci živilske dejavnosti v skladu z Uredbo 178/2002/ES, ki so odgovorni za varnost hrane, nadzor nad njo v skladu z Uredbo 178/2002/ES in izpolnjevanje splošnih pogojev o higieni hrane iz Uredbe 852/2004/ES ter so vpisani v register obratov, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja varno hrano in krmo.

(5)Upravičenci za prejem donirane hrane so osebe, za katere posrednik pri razdeljevanju donirane hrane iz tega člena, na podlagi notranjih pravil in dokazil upravičencev ugotovi, da so potrebne pomoči za določeno obdobje. 60. člen (sofinanciranje opreme oziroma drugih stroškov za potrebe razdeljevanja donirane hrane)

(1)Ministrstvo lahko za spodbujanje doniranja hrane posrednikom pri razdeljevanju donirane hrane sofinancira nakup opreme oziroma druge stroške, povezane z doniranjem hrane.

(2)Ministrstvo izvaja sofinanciranje iz prejšnjega odstavka z javnimi razpisi v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance. 61. člen (spremljanje količin donirane hrane)

(1)Za namen spremljanja količin donirane hrane donatorji hrane enkrat letno, najpozneje do 31. marca za prejšnje koledarsko leto, poročajo ministrstvu o količinah donirane hrane.

(2)Minister predpiše podrobnejše pogoje, način poročanja in vodenje evidence o količinah donirane hrane. 62. člen (certifikat za manj izgub hrane in odpadne hrane)

(1)Pridelovalci, predelovalci, distributerji, trgovci in obrati javne prehrane lahko pridobijo certifikat za manj izgub hrane in odpadne hrane, če izkažejo aktivnosti za manj izgub hrane in odpadne hrane, pri čemer morajo upoštevati hierarhijo ravnanja z odpadno hrano iz strategije, ki ureja manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano. Pridobitelj certifikata iz tega člena lahko uporablja predpisani znak »manj izgub hrane in odpadne hrane«.

(2)Izdajo certifikata, kontrolo aktivnosti iz prejšnjega odstavka in razveljavitev ali odvzem izdanih certifikatov opravljajo organizacije za kontrolo in certificiranje, pri čemer se uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo postopek odločanja o skladnosti za sheme kakovosti.

(3)Minister predpiše podrobnejše pogoje o pridobitvi certifikata iz tega člena, o tem, kaj se šteje za aktivnosti, ki se izvajajo za manj izgub hrane in odpadne hrane, način označevanja oziroma obveščanja o pridobljenem certifikatu, veljavnost izdanih certifikatov ter grafično podobo znaka »manj izgub hrane in odpadne hrane«. VI. ZBIRANJE PODATKOV V VERIGI PRESKRBE S HRANO 63. člen (zbiranje podatkov)

(1)Agencija za namen podpore sektorjem na podlagi izvedenih analiz pridobljenih podatkov zbira in obdeluje podatke v verigi preskrbe s hrano, in sicer spremlja gibanje cen, količine ter porekla kmetijskih in živilskih proizvodov deležnikov v verigi preskrbe s hrano.

(2)Podatki, ki se zbirajo, so odkupne in prodajne ponderirane cene na enoto, odkupljene in prodane količine ter podatki o poreklu za kmetijske in živilske proizvode.

(3)Odkupna in prodajna ponderirana cena na enoto iz prejšnjega odstavka je povprečna cena kmetijskih ali živilskih proizvodov v posamezni kategoriji. Izračuna se kot vsota zmnožkov cene in količine posameznih kmetijskih ali živilskih proizvodov, ki se deli z vsoto količin teh kmetijskih ali živilskih proizvodov.

(4)Odkupna ponderirana cena na enoto iz drugega odstavka tega člena je realizirana cena brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), po kateri predelovalec, posrednik ali trgovec kupi in plača kmetijske ali živilske proizvode.

(5)Prodajna ponderirana cena na enoto iz drugega odstavka tega člena je cena brez DDV, po kateri pridelovalec, predelovalec, posrednik ali trgovec proda in prejme plačilo za kmetijske ali živilske proizvode.

(6)Zbrani podatki se vnašajo v informacijski sistem agencije iz 65. člena tega zakona.

(7)Agencija na podlagi zbranih podatkov pripravi poročila za ministrstvo. Podatki v poročilih so v psevdoanonimizirani obliki. Ministrstvo na podlagi poročil agencije izvede analize, ki prikazujejo gibanje cen, količin in porekla ter stanje v verigi preskrbe s hrano za posamezne sektorje po skupinah deležnikov v verigi. Izsledke analiz ministrstvo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(8)Minister podrobneje določi zbiranje podatkov v verigi preskrbe s hrano, predpiše vrste kmetijskih in živilskih proizvodov, za katere se zbirajo podatki, način pošiljanja in druge podrobnejše pogoje za izvedbo zbiranja podatkov. 64. člen (zavezanci za pošiljanje podatkov)

(1)Zavezanci za pošiljanje podatkov iz prejšnjega člena so: – pridelovalec, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik in prideluje ter prodaja lastne kmetijske proizvode ter po zadnji javno dostopni bilanci spada med mikro, mala, srednja ali velika podjetja; – posrednik, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če odkupuje kmetijske ali živilske proizvode za namen prodaje naprej v predelavo ali trženje in po zadnji javno dostopni bilanci spada med mala, srednja ali velika podjetja; – predelovalec, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če opravlja dejavnost proizvodnje živil in po zadnji javno dostopni bilanci spada med mala, srednja ali velika podjetja; – trgovec, ki je pravna oseba ter opravlja trgovinsko dejavnost z živili in po zadnji javno dostopni bilanci spada med srednja ali velika podjetja.

(2)Za namene tega člena so: – mikro podjetja tista podjetja, ki imajo v zadnjem poslovnem letu, za katero so bilance javno dostopne, od 250.000 do 2.000.000 eurov letnega prometa; – mala podjetja tista podjetja, ki imajo v zadnjem poslovnem letu, za katero so bilance javno dostopne, nad 2.000.000 do 10.000.000 eurov letnega prometa; – srednja podjetja tista podjetja, ki imajo v zadnjem poslovnem letu, za katero so bilance javno dostopne, nad 10.000.000 do 50.000.000 eurov letnega prometa; – velika podjetja tista podjetja, ki imajo v zadnjem poslovnem letu, za katero so bilance javno dostopne, nad 50.000.000 eurov letnega prometa.

(3)Javno dostopne bilance iz tega člena so bilance, ki so razvidne iz javne objave letnih poročil poslovnih subjektov pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

1. člen (informacijski sistem za spremljanje podatkov v verigi preskrbe s hrano) Informacijski sistem za spremljanje podatkov v verigi preskrbe s hrano je sistem za zbiranje in obdelavo podatkov o cenah, količinah in poreklu kmetijskih in živilskih proizvodov, ki ga vodi agencija. Podatke v informacijski sistem za spremljanje podatkov v verigi preskrbe s hrano vnašajo zavezanci iz prejšnjega člena. VII. VERIGA PRESKRBE S KMETIJSKIMI IN ŽIVILSKIMI PROIZVODI
2. člen (pomen izrazov za namene tega poglavja)

(1)Ne glede na

1. in
2. točko
3. člena tega zakona za izvajanje tega poglavja kmetijski in živilski proizvodi pomenijo proizvode iz Priloge I Pogodbe o delovanju EU in druge proizvode, ki so predelani za uporabo v prehranske namene z uporabo proizvodov iz navedene priloge.

(2)Ne glede na prvi odstavek

1. člena tega zakona za izvajanje tega poglavja veriga preskrbe s hrano pomeni verigo preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi.
2. člen (področje uporabe)

(1)Določbe tega poglavja se uporabljajo za prodajo kmetijskih in živilskih proizvodov, pri kateri je dobavitelj ali kupec ali oba ustanovljena v EU.

(2)Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi za storitve, ki jih kupec opravlja za dobavitelja, če so izrecno navedene v tem poglavju.

(3)Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za pogodbe med dobavitelji in potrošniki. 68. člen (plačilni roki)

(1)Ne glede na določbe zakona, ki ureja preprečevanje zamud pri plačilih, plačilni rok za hitro pokvarljive kmetijske in živilske proizvode ne sme biti daljši od 30 dni od dneva dostave ali prejetja računa. V primeru redne dostave hitro pokvarljivih kmetijskih in živilskih proizvodov plačilni rok ne sme biti daljši od 30 dni od zadnje dostave ali od dneva prejetja računa. Obdobje redne dostave lahko obsega največ en mesec. Plačilni roki za hitro pokvarljive kmetijske in živilske proizvode začnejo teči od dneva dostave ali od dneva prejetja računa, v primeru redne dostave pa po koncu dogovorjenega roka, v katerem je bila opravljena dostava, ali od dneva prejetja računa, pri čemer se upošteva poznejši datum.

(2)Ne glede na določbe zakona, ki ureja preprečevanje zamud pri plačilih, plačilni rok za druge kmetijske in živilske proizvode ne sme biti daljši od 60 dni od dneva dostave ali prejetja računa. V primeru redne dostave drugih kmetijskih in živilskih proizvodov plačilni rok ne sme biti daljši od 60 dni od zadnje dostave ali od dneva prejetja računa. Obdobje redne dostave lahko obsega največ en mesec. Plačilni roki za druge kmetijske in živilske proizvode začnejo teči od dneva dostave ali od dneva prejetja računa, v primeru redne dostave pa po koncu dogovorjenega roka, v katerem je bila opravljena dostava, ali od dneva prejetja računa, pri čemer se upošteva poznejši datum.

(3)Hitro pokvarljivi kmetijski in živilski proizvodi iz prvega odstavka tega člena so proizvodi, ki bi zaradi svoje narave ali stopnje predelave lahko postali neprimerni za prodajo v 30 dneh po spravilu pridelka, proizvodnji ali predelavi, med katere štejejo:

1. sveže sadje in zelenjava iz Priloge I Uredbe 1308/2013/EU;
2. svež krompir;
3. mleko in mlečni proizvodi, ki niso sterilizirani;
4. predpakirano in nepredpakirano sveže meso, mleto meso, mesni pripravki, drobovina in notranji organi;
5. nepredpakirani presni in pasterizirani mesni proizvodi;
6. sveže ribe, raki in mehkužci;
7. jajca v lupini;
8. sveže gobe in zelišča;
9. predpakirani in nepredpakiran kruh in pekovsko pecivo;
10. nepredpakirani fini pekovski proizvodi.

(4)Drugačen dogovor o dolžini plačilnega roka iz tega člena je ničen. 69. člen (izjeme pri plačilnih rokih)

(1)Določbe prejšnjega člena se ne uporabljajo za plačila:

1. kupca dobavitelju, kadar se taka plačila izvedejo v okviru šolske sheme na podlagi
2. člena Uredbe 1308/2013/EU;
3. oseb javnega prava, ki zagotavljajo zdravstveno varstvo, iz točke (b) četrtega odstavka
4. člena Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
5. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L št. 48 z dne
7. 2011, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/7/EU);
8. po pogodbah o dobavi med dobavitelji grozdja ali grozdnega mošta za proizvodnjo vina in njihovimi neposrednimi kupci, če so: – posebni plačilni pogoji za prodajne posle, vključeni v standardne pogodbe, za katere so države članice EU na podlagi
9. člena Uredbe 1308/2013/EU pred
10. januarjem 2019 določile, da so zavezujoče, in če države članice EU to razširitev standardnih pogodb s tem datumom obnovijo brez večjih sprememb plačilnih pogojev v škodo dobaviteljev grozdja ali grozdnega mošta, in – pogodbe o dobavi med dobavitelji grozdja ali grozdnega mošta za proizvodnjo vina in njihovimi neposrednimi kupci večletne ali postanejo večletne v skladu z Uredbo 1308/2013/EU.

(2)Določbi prvega in drugega odstavka prejšnjega člena se ne uporabljata za:

1. posledice zamud pri plačilih in pravna sredstva iz Direktive 2011/7/EU in zakona, ki ureja preprečevanje zamud pri plačilih,
2. primere, v katerih se kupec in dobavitelj dogovorita o klavzuli o porazdelitvi vrednosti v skladu s 172.a členom Uredbe 1308/2013/EU.

(3)Ne glede na prvi in drugi odstavek prejšnjega člena je plačilni rok za grozdje ali grozdni mošt za proizvodnjo vina 30 dni od datuma dostave oziroma 30 dni od datuma določitve zneska za plačilo, pri čemer se upošteva poznejši datum. 70. člen (nedovoljena ravnanja v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi)

(1)Nedovoljena ravnanja v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi (v nadaljnjem besedilu: nedovoljena ravnanja) so tista, s katerimi kupec s svojo znatno tržno močjo, razvidno iz letnega prometa v skladu z 12. točko 2. člena tega zakona, še zlasti v razmerju do dobavitelja, in v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji izkorišča dobavitelja.

(2)Šteje se, da ima kupec znatno tržno moč, če letni promet, ki je ustvarjen v preteklem letu:

1. s strani dobavitelja ne presega 2.000.000 eurov, s strani kupca pa presega 2.000.000 eurov;
2. s strani dobavitelja presega 2.000.000 eurov, vendar ne presega 10.000.000 eurov, in s strani kupca pa presega 10.000.000 eurov;
3. s strani dobavitelja presega 10.000.000 eurov, vendar ne presega 50.000.000 eurov, in s strani kupca pa presega 50.000.000 eurov;
4. s strani dobavitelja presega 50.000.000 eurov, vendar ne presega 150.000.000 eurov, s strani kupca pa presega 150.000.000 eurov;
5. s strani dobavitelja presega 150.000.000 eurov, vendar ne presega 350.000.000 eurov, s strani kupca pa presega 350.000.000 eurov.

(3)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se določbe tega člena uporabljajo tudi za dobavitelje kmetijskih in živilskih proizvodov, katerih letni promet ne presega 350.000.000 eurov, vsem kupcem, ki so javni organi.

(4)Nedovoljena ravnanja so:

1. plačila, ki niso povezana s prodajo kmetijskih in živilskih proizvodov dobaviteljev;
2. povračilo za uvrstitev, ohranitev ali širjenje asortimenta oziroma posameznih proizvodov;
3. povračilo za skladiščenje, razstavljanje ali postavitev proizvodov na police na prodajnih mestih, za omogočanje dostopnosti takih proizvodov na trgu, stroške osebja za opremljanje prostorov, uporabljenih za prodajo dobaviteljevih proizvodov, razen če se dobavitelj in kupec o tem jasno, nedvoumno in vnaprej dogovorita v pogodbi o dobavi ali poznejših pisnih dogovorih, katerih realizacijo je mogoče dokazati;
4. zaračunavanje stroškov promocije, oglaševanja in trženja kmetijskih in živilskih proizvodov, razen če se dobavitelj in kupec o tem pisno, jasno, nedvoumno in vnaprej dogovorita v pogodbi o dobavi ali poznejših pisnih dogovorih, katerih realizacijo je mogoče dokazati;
5. povračilo stroškov za sklenitev pogodbe;
6. prispevek za širitev prodajne mreže trgovine, izboljšanje ali preureditve prodajnih mest, povečanje skladiščnih zmogljivosti, širitev distribucijskega omrežja in podobne aktivnosti;
7. vračilo neprodanih hitro pokvarljivih kmetijskih in živilskih proizvodov in proizvodov, katerih rok uporabe je še najmanj ena tretjina obdobja od dostave do poteka roka uporabe, ne da bi kupec plačal za te neprodane proizvode ali ne da bi plačal za odstranitev teh proizvodov ali oboje, razen če je bilo vračilo kmetijskih in živilskih proizvodov, ki niso hitro pokvarljivi, jasno, nedvoumno in vnaprej dogovorjeno v pogodbi o dobavi ali v poznejših pisnih dogovorih med dobaviteljem in kupcem, katerih realizacijo je mogoče dokazati;
8. plačilo blaga, ki ni bilo prodano v času trajanja akcije, po nabavnih akcijskih cenah;
9. redno ali nesorazmerno zaračunavanje popusta za plačilo računov pred rokom zapadlosti;
10. zaračunavanje nadomestila za zmanjšanje prometa, prodaje ali marže zaradi zmanjšane prodaje določenega blaga;
11. nespoštovanje plačilnih rokov iz tega zakona;
12. neprevzemanje dogovorjenih količin proizvodov v skladu z dogovorjeno dinamiko odkupa, če ta odstopa od dogovora za več kot 25 %;
13. pogojevanje sklenitve pogodbe oziroma poslovnega sodelovanja s protidobavo po nekonkurenčnih pogojih;
14. zahteva po ekskluzivnosti prodaje posameznega blaga, razen za blago, ki je proizvedeno za prodajo po trgovinski blagovni znamki ali na zahtevo stranke in na podlagi strankinih specifikacij proizvoda;
15. pogojevanje sklenitve ali podaljšanja pogodbe ali prevzema proizvodov z zahtevo po proizvodnji in dobavi proizvodov za trgovinsko blagovno znamko, ki se štejejo za zamenljive s proizvodi blagovnih znamk proizvajalca;
16. zahteva kupca, da dobavitelj ne prodaja proizvodov tretjim strankam po nižjih cenah od tistih, ki jih plača sam;
17. odpoved naročila hitro pokvarljivih kmetijskih in živilskih proizvodov v tako kratkem roku, da za dobavitelja ni mogoče razumno pričakovati, da bo našel nadomestni način za trženje ali uporabo teh proizvodov; odpoved v roku, krajšem od 30 dni, se vedno šteje kot kratek rok;
18. diskriminatorno ali nesorazmerno zaračunavanje nadomestila za razkladanje dobavljenega blaga;
19. zahteva po plačilu za poslabšanje ali izgubo kmetijskih in živilskih proizvodov ali za oboje, kar se zgodi v prostorih kupca ali po prenosu lastništva na kupca, če takšno poslabšanje ali izguba kmetijskih in živilskih proizvodov ni posledica malomarnosti ali krivde dobavitelja;
20. prenos poslovnega tveganja na stranko po dobavi za globe ali druge kazni, razen če je globa ali druga kazen izrečena zaradi pomanjkljivosti blaga, za katero je odgovoren dobavitelj;
21. določanje nesorazmernih pogodbenih kazni;
22. prepoved odstopa terjatev;
23. zavrnitev pisne potrditve pogojev pogodbe o dobavi med kupcem in dobaviteljem ali neizpolnjevanje obveznosti iz
24. člena tega zakona glede pisne oblike oziroma obveznih sestavin pogodbe;
25. enostranska sprememba pogojev pogodbe o dobavi kmetijskih in živilskih proizvodov, ki zadevajo pogostost, način, kraj, roke, obseg dobave ali dostave kmetijskih in živilskih proizvodov, standarde kakovosti, plačilne pogoje, cene ali opravljanje storitev;
26. kupčeva protipravna pridobitev, uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti dobavitelja v skladu z zakonom, ki ureja poslovno skrivnost;
27. grožnje kupca s povračilnimi ukrepi (npr. umik proizvodov iz ponudbe, zmanjšanje naročenih količin proizvodov ali prekinitev določenih storitev, ki jih kupec opravlja za dobavitelja, kot so trženje ali promocije proizvodov dobavitelja) oziroma izvedba takšnih ukrepov, če dobavitelj uveljavlja svoje pogodbene ali zakonske pravice, vključno z vložitvijo prijave pri organih iz
28. člena tega zakona ali s sodelovanjem s temi organi med postopkom;
29. zahteva kupca po nadomestilu za stroške, nastale pri proučevanju prijave strank v zvezi s prodajo dobaviteljevih proizvodov, čeprav ne gre za dobaviteljevo malomarnost ali krivdo;
30. prodaja kmetijskih in živilskih proizvodov pod nabavno ceno, to je pod ceno, po kateri je bil proizvod nabavljen v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, ki se ji prišteje DDV in odštejejo vsi popusti. Ne glede na prejšnji stavek je prodaja pod nabavno ceno dovoljena pri: – prodaji kmetijskih in živilskih proizvodov v obdobju tik pred iztekom roka uporabe, – popolni razprodaji zalog kmetijskih in živilskih proizvodov zaradi zaprtja obrata, stečaja ali likvidacije podjetja, – prodaji kmetijskih in živilskih proizvodov zaradi umika iz ponudbe, – prodaji kmetijskih in živilskih proizvodov iz drugih razlogov, ki ne preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo tržne konkurence.

(5)Na glede na 4. točko prejšnjega odstavka je dobaviteljevo celotno ali delno kritje stroškov popustov za kmetijske in živilske proizvode, ki jih je kupec prodal v okviru promocije, prepovedano, razen če kupec pred promocijo opredeli trajanje promocije in pričakovano količino kmetijskih in živilskih proizvodov, ki bodo naročeni po znižani ceni.

(6)Kadar kupec za primere nedovoljenih ravnanj iz

1. in
2. točke četrtega odstavka tega člena zahteva plačilo, dobavitelju zagotovi pisno oceno plačil na enoto ali skupnih plačil ter pisno oceno stroškov in podlago za to oceno, ki je lahko v obliki cenika storitev ali cenika marketinških oziroma promocijskih aktivnosti.

(7)Nedovoljena ravnanja iz četrtega odstavka tega člena so obvezne določbe, ki se uporabljajo v vseh primerih, ki spadajo na področje uporabe nedovoljenih ravnanj iz tega zakona, ne glede na morebitne drugačne določbe v pogodbi.

(8)Če pogodba vsebuje nedovoljena ravnanja iz tega člena, so takšna pogodbena določila nična.

(9)Prodaja posameznega kmetijskega ali živilskega proizvoda pod nabavno ceno iz

1. točke četrtega odstavka tega člena se šteje za nedovoljeno ravnanje le, če vlada do
2. decembra tekočega leta za naslednje koledarsko leto tako nedovoljeno ravnanje predpiše na podlagi analize iz
3. člena tega zakona, ki jo pripravi ministrstvo, in letne analize varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano iz
4. točke prvega odstavka
5. člena tega zakona.
6. člen (pogodbena razmerja v sektorju mleka in mlečnih proizvodov)

(1)Pogodbe, katerih predmet je odkup surovega mleka, namenjenega predelavi, in se sklenejo med proizvajalcem mleka in odkupovalci oziroma predelovalci mleka, morajo izpolnjevati pogoje iz pravnih aktov EU, ki urejajo skupno ureditev trgov kmetijskih proizvodov, in morajo biti sklenjene v pisni obliki.

(2)Vlada predpiše podrobnejše pogoje iz tega člena. 72. člen (pisnost pogodb)

(1)Pogodbe v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi morajo biti pred dobavo blaga sklenjene v pisni obliki in vsebovati naslednje obvezne sestavine:

1. okvirno vrednost prometa in okvirni cenik blaga;
2. okvirno količino blaga in okvirni časovni razpored dobave blaga, če gre za blago iz
3. člena tega zakona;
4. trajanje pogodbe, ki se lahko sklene za določen ali nedoločen čas z določbami o odpovedi;
5. podrobnosti o plačilnih rokih in postopkih;
6. načine dobave blaga;
7. pravila, ki se uporabljajo za spremembo cene blaga, ki vsebujejo rok, v katerem mora pogodbena stranka odgovoriti na prejeti predlog za spremembo cene blaga, ki ne sme biti daljši od 45 dni, in
8. pravila, ki se uporabijo v primeru višje sile.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek pisne pogodbe niso obvezne, če neto vrednost pogodb med dvema subjektoma v posameznem koledarskem letu ne preseže 20.000 eurov, za ta del pa morajo biti izdane dobavnice ali odkupni blok, razen če dobavitelj od kupca zahteva sklenitev pisne pogodbe.

(3)Za pogodbe iz prejšnjega člena se ta člen ne uporablja.

(4)Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljata, če pogodba o dobavi zadeva proizvode, ki jih član organizacije proizvajalcev, vključno z zadrugo, odda organizaciji proizvajalcev, katere član je dobavitelj, če statut te organizacije proizvajalcev ali pravila in odločitve, ki so v njem določeni ali iz njega izhajajo, vsebujejo določbe s podobnimi učinki, kot so o dobavi določene v pogodbi. 73. člen (dolžno nadzorstvo)

(1)Vodstveni ali nadzorni organ kupca iz

1. člena tega zakona mora redno in strokovno izvajati nadzor nad vsemi subjekti podjetja, tako da oblikuje ustrezne delovne procese ter nadzoruje in preverja ravnanje podjetja, zaposlenih in zunanjih sodelavcev podjetja, ki ravnajo v imenu podjetja, da ne pride do kršitev iz
2. člena tega zakona.

(2)Vodstveni ali nadzorni organ kupca iz

1. člena tega zakona odgovornosti za izvajanje dolžnega nadzorstva iz prejšnjega odstavka ne more prenesti na drugo odgovorno osebo.
2. člen (prijave)

(1)Dobavitelji lahko vložijo prijave nedovoljenih ravnanj v Republiki Sloveniji pri Javni agenciji Republike Slovenije za varstvo konkurence ali pri izvršilnem organu v državi članici EU, v kateri je ustanovljen dobavitelj, ali pri izvršilnem organu v državi članici EU, v kateri je ustanovljen kupec, za katerega se sumi, da je izvajal nedovoljena ravnanja.

(2)Organizacije proizvajalcev, druge organizacije dobaviteljev in združenja takšnih organizacij lahko vložijo prijavo iz prejšnjega odstavka na zahtevo enega ali več svojih članov ali, na zahtevo enega ali več članov njihovih članic organizacij, če ti člani menijo, da so prizadeti zaradi nedovoljenih ravnanj. Druge organizacije, ki zastopajo dobavitelje, lahko na zahtevo dobavitelja in v njegovem interesu vložijo prijavo, če so takšne organizacije neodvisne nepridobitne pravne osebe.

(3)Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence sprejme potrebne ukrepe za ustrezno zaščito identitete prijavitelja, članov ali dobaviteljev iz tega člena ter za ustrezno zaščito vseh drugih informacij, v zvezi s katerimi prijavitelj meni, da bi razkritje takih informacij škodovalo interesom prijavitelja, članov ali dobaviteljev. Prijavitelj opredeli morebitne informacije, v zvezi s katerimi zahteva zaupnost.

(4)Če Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence po prejemu prijave iz prvega ali drugega odstavka tega člena meni, da ni zadostne podlage za obravnavo prijave, v roku, ki ni daljši od 30 dni po obravnavi prijave, o tem obvesti prijavitelja.

(5)Če Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence ugotovi eno ali več nedovoljenih ravnanj iz

1. člena tega zakona, od kupca zahteva, da preneha izvajati nedovoljena ravnanja.
2. člen (sodelovanje med izvršilnimi organi)

(1)Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence sodeluje na področju odpravljanja nepravilnosti v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi z drugimi izvršilnimi organi držav članic EU in z Evropsko komisijo pri postopkih s čezmejno razsežnostjo.

(2)Ministrstvo in Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence skleneta letno pogodbo o financiranju izvajanja aktivnosti Javne agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence iz tega člena, v kateri se natančneje določijo medsebojne pravice, obveznosti, roki in način plačila. 76. člen (poročanje)

(1)Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence vsako leto do

1. marca na svoji spletni strani objavi letno poročilo o svojih dejavnostih s področja nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Poročilo za vsak zaključeni postopek vsebuje kratek opis zadeve, rezultat postopka in po potrebi sprejeto odločitev, pri čemer veljajo zahteve glede zaupnosti iz tretjega odstavka
2. člena tega zakona.

(2)Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence do

1. marca vsako leto Evropski komisiji pošlje poročilo o nedovoljenih ravnanjih v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Poročilo vsebuje zlasti vse ustrezne podatke o uporabi in izvrševanju določb tega poglavja v prejšnjem letu. VIII. VARUH ODNOSOV V VERIGI PRESKRBE S HRANO
2. člen (varuh)

(1)Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano (v nadaljnjem besedilu: varuh):

1. spremlja ravnanja deležnikov v verigi preskrbe s hrano;
2. na svojem spletnem mestu objavlja primere dobrih poslovnih praks in predstavlja nedovoljena ravnanja;
3. ozavešča deležnike v verigi preskrbe s hrano in obvešča javnost o svojem delovanju;
4. mesečno spremlja novo ustanovljena podjetja v verigi preskrbe s hrano in jih ozavešča o nedovoljenih ravnanjih;
5. izvaja pregled stanja odnosov v verigi po posameznih sektorjih;
6. predlaga deležnikom ukrepe za boljše delovanje verige preskrbe s hrano;
7. ministrstvu redno poroča o predlaganih ukrepih;
8. aktivno spodbuja alternativno reševanje sporov;
9. pripravi letno analizo o nabavnih in prodajnih cenah v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi za namen ugotovitve prodaje posameznega kmetijskega ali živilskega proizvoda pod nabavno ceno, ki vključuje stanje za posamezen kmetijski ali živilski proizvod pri najmanj desetih pridelovalcih, ki so mikro ali mala podjetja v skladu z drugim odstavkom
10. člena tega zakona, ter najmanj treh predelovalcih, najmanj treh posrednikih in najmanj štirih trgovcih, ki so mala, srednja ali velika podjetja v skladu z drugim odstavkom
11. člena tega zakona. Iz analize mora biti jasno razvidno, za katere kmetijske in živilske proizvode se predlaga prepoved prodaje pod nabavno ceno.

(2)Varuh prijavi Javni agenciji Republike Slovenije za varstvo konkurence morebitna nedovoljena ravnanja.

(3)Poleg obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena varuh:

1. vsak mesec obišče najmanj pet deležnikov, ki delujejo kot dobavitelji, pridelovalci, predelovalci, posredniki, ali trgovci;
2. pripravi najmanj dve novinarski konferenci na leto, na katerih predstavi vsebino svojega dela;
3. pripravi najmanj dva strokovna dogodka na leto s področja verige preskrbe s hrano;
4. do desetega delovnega dne v naslednjem mesecu pripravi vsebinsko mesečno poročilo ministru in ministru, pristojnemu za trgovino, o svojih aktivnostih in stanju v verigi preskrbe s hrano. Del poročila so podatki za obračun stroškov in izplačilo mesečne nagrade;
5. do
6. aprila za preteklo koledarsko leto pripravi letno poročilo o opravljenem delu ter predlaga sprejetje ukrepov, ki pozitivno vplivajo na verigo preskrbe s hrano. Poročilo iz te točke se predloži vladi v seznanitev.
7. člen (imenovanje, razrešitev in financiranje varuha)

(1)Varuha na predlog ministra in ministra, pristojnega za trgovino, vlada imenuje za pet let.

(2)Minister za varuha predlaga osebo, ki uživa strokovni in moralni ugled v verigi preskrbe s hrano. Predlagani kandidat za varuha ne sme imeti funkcije v državnem organu, organu politične stranke ali organu sindikata ter ne sme biti član v organu upravljanja ali nadzora pravne osebe, ki se ukvarja s pridelavo, predelavo, distribucijo ali prodajo hrane, niti ne sme biti kmet, samostojni podjetnik posameznik, ustanovitelj ali družbenik v gospodarski družbi, ki se ukvarja s pridelavo, predelavo, distribucijo ali prodajo hrane. Glede nasprotj