← Slovenija

Zakon o varni hrani in krmi (ZVHK), stran 11398.

Na podlagi druge alineje prvega odstavka

  1. člena in prvega odstavka
  2. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o varni hrani in krmi (ZVHK) Razglašam Zakon o varni hrani in krmi (ZVHK), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne
  3. novembra
  4. Št. 003-02-1/2025-392 Ljubljana, dne
  5. novembra 2025 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O VARNI HRANI IN KRMI (ZVHK) I. TEMELJNE DOLOČBE
  6. člen (vsebina zakona)

(1)Ta zakon ureja varnost živil, krmo ter materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, v vseh fazah pridelave, proizvodnje, predelave in distribucije, da se varuje zdravje ljudi ter zaščitijo interesi potrošnikov, obveznosti izvajalcev dejavnosti, postopke in pristojne organe za izvajanje tega zakona, inšpekcijski nadzor ter sankcije za prekrške.
(2)S tem zakonom se izvajajo naslednje uredbe:
  1. Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93 z dne
  2. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za onesnaževala v hrani (UL L št. 37 z dne
  4. 1993, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 187 z dne
  6. 2022, str. 59), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 315/93/EGS);
  7. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne
  8. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L št. 147 z dne
  10. 2001, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/328 z dne
  11. februarja 2025 o spremembi Priloge VIII k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 glede odobritve statusa zanemarljivega tveganja za klasični praskavec v Sloveniji (UL L št. 2025/328 z dne
  13. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 999/2001/ES), v delu, ki se nanaša na obveznosti nosilcev živilske dejavnosti in nosilcev dejavnosti poslovanja s krmo;
  14. Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  15. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne
  17. 2002, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/908 z dne
  18. januarja 2024 o spremembi Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede števila in poimenovanja stalnih znanstvenih svetov evropske agencije za varnost hrane (UL L št. 2024/908 z dne
  20. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 178/2002/ES);
  21. Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L št. 268 z dne
  24. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  25. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne
  27. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1829/2003/ES);
  28. Uredbe (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  29. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (UL L št. 268 z dne
  31. 2003, str. 24), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1243 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  32. junija 2019 o prilagoditvi več zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 198 z dne
  34. 2019, str. 241), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1830/2003/ES);
  35. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne
  36. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L št. 268 z dne
  38. 2003, str. 29), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  39. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne
  41. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1831/2003/ES);
  42. Uredbe (ES) št. 2065/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  43. novembra 2003 o aromah dima, ki se uporabljajo ali so namenjene uporabi v ali na živilih (UL L št. 309 z dne
  45. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  46. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne
  48. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2065/2003/ES);
  49. Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  50. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili (UL L št. 325 z dne
  52. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  53. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali (»Pravila o zdravju živali«) (UL L št. 84 z dne
  55. 2016, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2160/2003/ES);
  56. Uredbe (ES) 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  57. aprila 2004 o higieni živil (UL L št. 139 z dne
  59. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2021/382 z dne
  60. marca 2021 o spremembi prilog k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 o higieni živil v zvezi z upravljanjem na področju živilskih alergenov, prerazporejanjem hrane in kulturo varnosti hrane (UL L št. 74 z dne
  62. 2021, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 852/2004/ES);
  63. Uredbe (ES) 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  64. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L št. 139 z dne
  66. 2004, str. 55), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/1141 z dne
  67. decembra 2023 o spremembi prilog II in III k Uredbi (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta glede posebnih higienskih zahtev za nekatere vrste mesa, ribiške proizvode, mlečne proizvode in jajca (UL L št. 2024/1141 z dne
  69. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 853/2004/ES);
  70. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne
  71. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS (UL L št. 338 z dne
  73. 2004, str. 4), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  74. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne
  76. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1935/2004/ES);
  77. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 z dne
  78. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L št. 35 z dne
  80. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1243 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  81. junija 2019 o prilagoditvi več zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 198 z dne
  83. 2019, str. 241), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 183/2005/ES);
  84. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne
  85. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L št. 70 z dne
  87. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2025/195 z dne
  88. februarja 2025 o spremembi Priloge II k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za fenbukonazol in penkonazol v ali na nekaterih proizvodih (UL L št. 2025/195 z dne
  90. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 396/2005/ES);
  91. Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  92. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (UL L št. 404 z dne
  94. 2006, str. 9), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2019/343 z dne
  95. februarja 2019 o odstopanjih od člena 1
(3)Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih glede uporabe nekaterih generičnih deskriptorjev (UL L št. 62 z dne
  2. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1924/2006/ES);
  3. Uredbe (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom (UL L št. 404 z dne
  6. 2006, str. 26), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2024/1821 z dne
  7. junija 2024 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter Priloge II k Direktivi 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede železovega kazeinata iz mleka, ki se dodaja živilom in uporablja pri proizvodnji prehranskih dopolnil (UL L št. 2024/1821 z dne
  9. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1925/2006/ES);
  10. Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  11. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (UL L št. 354 z dne
  13. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  14. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne
  16. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1331/2008/ES);
  17. Uredbe (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  18. decembra 2008 o encimih za živila in spremembi Direktive Sveta 83/417/EGS, Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, Direktive 2000/13/ES, Direktive Sveta 2001/112/ES in Uredbe (ES) št. 258/97 (UL L št. 354 z dne
  20. 2008, str. 7), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  21. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L št. 327 z dne
  23. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1332/2008/ES);
  24. Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  25. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L št. 354 z dne
  27. 2008, str. 16), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2024/2608 z dne
  28. oktobra 2024 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe celuloze v prahu (E 460(ii)) in glukonodelta laktona (E 575) v nezorjenih mehkih mazavih sirnih proizvodih (UL L št. 2024/2608 z dne
  30. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1333/2008/ES);
  31. Uredbe (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  32. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES (UL L št. 354 z dne
  34. 2008, str. 34), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2025/147 z dne
  35. januarja 2025 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede črtanja aromatične snovi 4-metil-2-fenilpent-2-enal (št. FL 05.100) s seznama EU (UL L št. 2025/147 z dne
  37. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1334/2008/ES);
  38. Uredbe (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  39. maja 2009 o določitvi postopkov Skupnosti za določitev mejnih vrednosti ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora in razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 2377/90 in spremembi Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 152 z dne
  41. 2009, str. 11), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 470/2009/ES);
  42. Uredbe (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  43. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (UL L št. 229 z dne
  45. 2009, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 35 z dne
  47. 2019, str. 44), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 767/2009/ES);
  48. Uredbe (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  49. oktobra 2009 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1774/2002 (Uredba o živalskih stranskih proizvodih) (UL L št. 300 z dne
  51. 2009, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  52. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (UL L št. 170 z dne
  54. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1069/2009/ES), v delu, ki se nanaša na obveznosti nosilcev živilske dejavnosti, nosilec dejavnosti poslovanja s krmo in nosilcev dejavnosti poslovanja z živalskimi stranskimi proizvodi, v delu, ki se nanaša na krmo in krmljenje živali;
  55. Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  56. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L št. 304 z dne
  58. 2011, str. 18), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/2512 z dne
  59. aprila 2024 o spremembi Priloge II k Uredbi (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom v zvezi z behensko kislino iz gorčičnih semen za uporabo pri proizvodnji nekaterih emulgatorjev (UL L št. 2024/2512 z dne
  61. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1169/2011/EU);
  62. Uredbe (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne
  63. junija 2013 o živilih, namenjenih dojenčkom in majhnim otrokom, živilih za posebne zdravstvene namene in popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo ter razveljavitvi Direktive Sveta 92/52/EGS, direktiv Komisije 96/8/ES, 1999/21/ES, 2006/125/ES in 2006/141/ES, Direktive 2009/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter uredb Komisije (ES) št. 41/2009 in (ES) št. 953/2009 (UL L št. 181 z dne
  65. 2013, str. 35), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/2791 z dne
  66. januarja 2024 o spremembi Priloge k Uredbi (EU) št. 609/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, da se dovoli uporaba železovega kazeinata iz mleka kot vira železa v popolnih prehranskih nadomestkih za nadzor nad telesno težo in v živilih za posebne zdravstvene namene, razen živil za dojenčke in majhne otroke (UL L št. 2024/2791 z dne
  68. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 609/2013/EU);
  69. Uredbe (EU) št. 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  70. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L št. 327 z dne
  72. 2015, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  73. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne
  75. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2015/2283/EU);
  76. Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru), (UL L št. 95 z dne
  78. 2017, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/3115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  79. novembra 2024 o spremembi Uredbe (EU) 2016/2031 v zvezi z večletnimi programi preiskav, uradnimi obvestili o navzočnosti nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov, začasnimi odstopanji od prepovedi uvoza in posebnih uvoznih zahtev ter določitvijo postopkov za njihovo odobritev, začasnimi uvoznimi zahtevami za zelo tvegane rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, določitvijo postopkov za uvrščanje zelo tveganih rastlin na seznam, vsebino fitosanitarnih spričeval in uporabo rastlinskih potnih listov ter v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja za razmejena območja in preiskave v zvezi s škodljivimi organizmi ter o spremembi Uredbe (EU) 2017/625 v zvezi z nekaterimi uradnimi obvestili o neskladnosti (UL L št. 2024/3115 z dne
  81. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/625/EU);
  82. Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  83. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L št. 150 z dne
  85. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/2867 z dne
  86. septembra 2024 o spremembi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta glede predstavitve logotipa ekološke pridelave Evropske EU (UL L št. 2024/2867 z dne
  88. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/848/EU) v delu, ki se nanaša na krmo;
  89. Uredbe (EU) 2019/4 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  90. decembra 2018 o proizvodnji, dajanju v promet in uporabi medicirane krme, spremembi Uredbe (ES) št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/167/EGS (UL L št. 4 z dne
  92. 2019, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/1229 z dne
  93. februarja 2024 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2019/4 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo posebnih najvišjih mejnih vrednosti navzkrižne kontaminacije neciljne krme s protimikrobnimi učinkovinami in analiznih metod za te učinkovine v krmi (UL L št. 2024/1229 z dne
  95. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/4/EU).
(3)S tem zakonom se prenašajo:
  1. Direktiva Sveta 96/22/ES z dne
  2. aprila 1996 o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in 88/299/EGS (UL L št. 125 z dne
  4. 1996, str. 3), zadnjič spremenjena z Direktivo 2008/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  5. novembra 2008 o spremembi Direktive Sveta 96/22/ES o prepovedi uporabe v živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in beta-agonistov (UL L št. 318 z dne
  7. 2008, str. 9), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 96/22/ES);
  8. Direktiva 1999/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  9. februarja 1999 o približevanju zakonodaje držav članic o živilih in živilskih sestavinah, obsevanih z ionizirajočim sevanjem (UL L št. 66 z dne
  11. 1999, str. 16), zadnjič spremenjena z Direktiva (EU) 2024/2839 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  12. oktobra 2024 o spremembah direktiv 1999/2/ES, 2000/14/ES, 2011/24/EU in 2014/53/EU glede nekaterih zahtev glede poročanja na področju živil in živilskih sestavin, hrupa na prostem, pravic pacientov in radijske opreme (UL L št. 2024/2839 z dne
  14. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/2/ES);
  15. Direktiva 1999/3/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  16. februarja 1999 o izdelavi seznama Skupnosti za živila in živilske sestavine, obsevane z ionizirajočim sevanjem (UL L št. 66 z dne
  18. 1999, str. 24), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 1999/3/ES);
  19. Direktiva 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  20. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi (UL L št. 140 z dne
  22. 2002, str. 10), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2019/1869 z dne
  23. novembra 2019 o spremembi in popravku Priloge I k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti nekaterih nezaželenih snovi v krmi (UL L št. 289 z dne
  25. 2019, str. 32), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2002/32/ES);
  26. Direktiva 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  27. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih (UL L št. 183 z dne
  29. 2002, str. 51), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2025/352 z dne
  30. februarja 2025 o spremembi Direktive 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kalcidiol monohidratom, ki se uporablja pri proizvodnji prehranskih dopolnil (UL L št. 2025/352 z dne
  32. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2002/46/ES);
  33. Direktiva 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  34. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS (UL L št. 325 z dne
  36. 2003, str. 31), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta 2013/20/EU z dne
  37. maja 2013 o prilagoditvi določenih direktiv na področju varnosti živil, veterinarske in fitosanitarne politike zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne
  39. 2013, str. 234); Direktiva Komisije 2006/125/ES z dne
  40. decembra 2006 o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke (UL L št. 339 z dne
  42. 2006, str. 16; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/125/ES);
  43. Direktiva 2009/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  44. aprila 2009 o približevanju zakonodaj držav članic na področju ekstrakcijskih topil, ki se uporabljajo pri proizvodnji živil in njihovih sestavin (UL L št. 141 z dne
  46. 2009, str. 3), zadnjič spremenjena z Direktivo Komisije (EU) 2023/175 z dne
  47. januarja 2023 o spremembi Direktive 2009/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede 2-metiloksolana (UL L št. 25 z dne
  49. 2023, str. 67), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/32/ES);
  50. Direktiva 2009/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  51. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod (UL L št. 164 z dne
  53. 2009, str. 45), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 272 z dne
  55. 2012, str. 20), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/54/ES);
  56. Direktiva (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  57. decembra 2020 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (prenovitev), (UL L št. 435 z dne
  59. 2020, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/371 z dne
  60. januarja 2024 o dopolnitvi Direktive (EU) 2020/2184 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo harmoniziranih specifikacij za označevanje proizvodov, ki prihajajo v stik z vodo, namenjeno za prehrano ljudi (UL L št. 2024/371 z dne
  62. 2024).
  63. člen (pomen izrazov) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
  64. dajanje na trg je dajanje v promet iz
  65. člena Uredbe 178/2002/ES in
  66. člena Uredbe 1935/2004/ES;
  67. divjad je divjad iz točke 1.5 Priloge I Uredbe 853/2004/ES;
  68. ekstrakcijsko topilo je topilo, ki se uporablja v procesu ekstrakcije pri predelavi surovin, proizvodnji živil ali njihovih sestavin oziroma primesi in ki se odstrani iz proizvoda, vendar utegne imeti za posledico nenamerno, vendar tehnološko neizogibno prisotnost ostankov te snovi ali njenih derivatov v živilu ali na živilu;
  69. dude in tolažilne dude so materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, ki so izdelani iz elastomera ali gume in lahko sproščajo N-nitrozamine in snovi, ki se lahko pretvorijo v N-nitrozamine (N-nitrozabilne snovi);
  70. hrana ali živilo je hrana ali živilo iz
  71. člena Uredbe 178/2002/ES;
  72. izvajalec oziroma izvajalka dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalec dejavnosti) je nosilec živilske dejavnosti iz
  73. točke
  74. člena Uredbe 178/2002/ES, nosilec dejavnosti poslovanja s krmo iz
  75. točke
  76. člena Uredbe 178/2002/ES, nosilec dejavnosti poslovanja z živalskimi stranskimi proizvodi, ki niso namenjeni prehrani ljudi (v nadaljnjem besedilu: živalski stranski proizvodi), ter nosilec dejavnosti poslovanja z materiali in izdelki, namenjenimi za stik z živili;
  77. keramični izdelki so izdelki, namenjeni za stik z živili, ki so narejeni iz mešanice anorganskih materialov z običajno visoko vsebnostjo gline in silikatov, ki ji je lahko dodana majhna količina organskih snovi. Ti izdelki se najprej oblikujejo, tako nastala oblika pa se trajno utrdi z žganjem. Lahko so glazirani, emajlirani ali okrašeni;
  78. krma ali krmilo je krma ali krmilo iz
  79. člena Uredbe 178/2002/ES, vključno s proizvodi za prehrano živali;
  80. lovska družina je lovska družina v skladu z zakonom, ki ureja divjad in lovstvo;
  81. lovski pomočnik oziroma pomočnica (v nadaljnjem besedilu: lovski pomočnik) je lovski pomočnik v skladu z zakonom, ki ureja divjad in lovstvo;
  82. lovišče s posebnim namenom je lovišče s posebnim namenom v skladu z zakonom, ki ureja divjad in lovstvo;
  83. materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, so materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, iz Uredbe 1935/2004/ES;
  84. monitoring zoonoz in povzročiteljev zoonoz je spremljanje pod (e)
  85. točke
  86. člena Direktive 2003/99/ES;
  87. naravna in druga nesreča je naravna in druga nesreča v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
  88. neželena snov je katerakoli snov ali proizvod, razen povzročiteljev bolezni, ki je prisotna v oziroma na proizvodu za prehrano živali in predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi ali živali ali za okolje ali bi lahko škodljivo vplivala na proizvodnjo rejnih živali;
  89. nosilec dejavnosti poslovanja z materiali in izdelki, namenjenimi za stik z živili, je nosilec dejavnosti iz točke (d) drugega odstavka
  90. člena Uredbe 1935/2004/ES;
  91. nosilec dejavnosti poslovanja z živalskimi stranskimi proizvodi je nosilec dejavnosti iz
  92. točke
  93. člena Uredbe 1069/2009/ES;
  94. prodaja na daljavo je prodaja na podlagi pogodbe, ki je sklenjena med izvajalcem dejavnosti in potrošnikom brez istočasne fizične prisotnosti pogodbenih strank, kot npr. preko spleta ali telefona;
  95. proizvodi za prehrano živali so posamična krmila, krmne mešanice, krmni dodatki, premiksi in ostale snovi, namenjene za uporabo ali uporabljene za prehrano živali;
  96. regenerirane celulozne folije so materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, ki so v obliki tankih listov izdelani iz prečiščene celuloze, ki izvira iz nerecikliranega lesa ali bombaža, ki so mu z namenom, da bi zadostili posebnim tehničnim zahtevam, dodane ustrezne snovi v maso ali na površino;
  97. rejec oziroma rejka živali (v nadaljnjem besedilu: rejec živali) je fizična ali pravna oseba, ki se ukvarja z rejo rejnih živali;
  98. rejne živali so rejne živali v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali;
  99. sorodnik je oseba, ki je v: – sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega drugega kolena; – zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena;
  100. vstop v Evropsko unijo (v nadaljnjem besedilu: EU) je tranzit iz
  101. točke
  102. člena Uredbe 2017/625/EU in uvoz v EU;
  103. uvoz v EU je vnos živil, krme, materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, in živalskih stranskih proizvodov v EU z namenom dajanja na trg EU;
  104. začasno ali trajno odvzete rejne živali so rejne živali, ki jih pristojni inšpektor začasno ali trajno odvzame v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali;
  105. zapuščene živali so zapuščene živali v skladu z zakonom, ki ureja zaščito živali;
  106. zbiralnica uplenjene divjadi je zbirni center iz Priloge III Uredbe 853/2004/ES ali drug zaprt prostor, ki poleg pogojev za zbirni center izpolnjuje dodatne higiensko tehnične pogoje iz tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi;
  107. živila za posebne skupine so začetne formule za dojenčke, nadaljevalne formule, živila na osnovi predelanih žit, otroška hrana, živila za posebne zdravstvene namene in popolni prehranski nadomestki za nadzor nad telesno težo iz drugega odstavka
  108. člena Uredbe 609/2013/EU.
  109. člen (organi, pristojni za izvajanje)
(1)Za izvajanje tega zakona in pravnih aktov EU, ki urejajo varnost hrane in krmo v vseh fazah pridelave, proizvodnje, predelave in distribucije, vstopa v EU ter izvoza iz EU, je pristojna Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: Uprava).
(2)Ne glede na prejšnji odstavek je glede varnosti živil za posebne skupine, prehranskih dopolnil ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, v postopkih njihove pridelave, proizvodnje, predelave in distribucije, pristojno ministrstvo, pristojno za zdravje.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena je glede varnosti pri pridelavi, proizvodnji, predelavi in distribuciji grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja, mošta in vina, pristojno ministrstvo, pristojno za hrano in krmo. 4. člen (organi, pristojni za nadzor)
(1)Za izvajanje nadzora nad izvajanjem tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in pravnih aktov EU, ki urejajo varnost hrane, vključno z vstopom prehranskih dopolnil in živil za posebne skupine, ki vsebujejo sestavine živalskega izvora, za katere je obvezen veterinarski pregled ob vstopu v EU, in krme v vseh fazah pridelave, proizvodnje, predelave in distribucije, vstopa v EU ter izvoza iz EU, je pristojna Uprava.
(2)Ne glede na prejšnji odstavek je glede varnosti živil za posebne skupine, prehranskih dopolnil, ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, pristojen Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZIRS).
(3)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena je za izvajanje sistematičnih dokumentacijskih pregledov in naključnih identifikacijskih pregledov pošiljk živil in krme iz
  1. člena Uredbe 2017/625/EU, razen živil za posebne skupine, prehranskih dopolnil ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, pri vstopu v EU pristojna Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS). V primeru suma, da pošiljka ni v skladu s predpisi, ali potrebe po izvedbi fizičnega pregleda iz prvega odstavka
  2. člena Uredbe 2017/625/EU, FURS pošiljko zadrži in odstopi v obravnavo pristojnemu inšpektorju oziroma inšpektorici (v nadaljnjem besedilu: pristojni inšpektor) ali uradnemu veterinarju oziroma veterinarki (v nadaljnjem besedilu: uradni veterinar).
(4)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena je glede varnosti grozdja, mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja, mošta in vina pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (v nadaljnjem besedilu: IRSKGLR).
  1. člen (podzakonski predpisi) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), ministrica ali minister, pristojen za hrano in krmo (v nadaljnjem besedilu: minister), ter ministrica ali minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za zdravje), izdajajo podzakonske predpise, predvidene v določbah tega zakona, ter druge predpise, potrebne za izvrševanje tega zakona in izvajanje pravnih aktov EU, ki se nanašajo na vsebino tega zakona.
  2. člen (svet za varno hrano in krmo)
(1)Minister lahko ustanovi svet za varno hrano in krmo, ki je strokovno svetovalno telo ministra na področju varne hrane in krme. Naloge sveta glede varne hrane in krme so zlasti, da na zahtevo ministra: – daje mnenja, predloge in opredelitve glede posameznih strokovnih vprašanj s področja varne hrane in krme; – daje mnenja k ukrepom izvajanja kmetijske politike, ki vplivajo na varno hrano in krmo; – daje mnenja k predlogom predpisov s področja varne hrane in krme; – predlaga znanstvene in izobraževalne dejavnosti s področja varne hrane in krme; – daje strokovna mnenja k drugim pomembnejšim odločitvam na področju varne hrane in krme; – pripravi predlog programa ukrepov za izboljšanje varnosti in kakovosti živil ter varstva interesov potrošnikov.
(2)Svet sestavljajo predstavniki ministrstva, pristojnega za zdravje, ministrstva, pristojnega za hrano in krmo, ministrstva, pristojnega za okolje, Uprave, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ), Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtne zbornice, Trgovinske zbornice, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in Zveze potrošnikov Slovenije ter drugih vladnih in nevladnih organizacij in šteje največ 15 članov.
(3)Minister imenuje člane sveta za varno hrano in krmo ter določi njegove podrobnejše naloge in obveznosti.
(4)Minister skliče ustanovno sejo, na kateri imenovani člani izmed sebe izvolijo predsednika in njegovega namestnika.
(5)Svet za varno hrano in krmo sprejme poslovnik, ki določa način njegovega dela.
(6)Mandat svetu za varno hrano in krmo preneha z mandatom ministra.
  1. člen (nacionalni program) Na predlog vlade Državni zbor Republike Slovenije sprejme nacionalni program za izboljšanje življenjskega sloga prebivalcev, namenjen zagotavljanju varne hrane, spodbujanju zdravih prehranskih in gibalnih navad ter ustvarjanju podpornega okolja za zdrav življenjski slog (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program), ki ga pripravi in koordinira ministrstvo, pristojno za zdravje, in določa: – oceno stanja; – vizijo, cilje, ukrepe in nosilce ukrepov; – usmeritve za izvajanje in spremljanje izvajanja nacionalnega programa. II. SPLOŠNE DOLOČBE ZA PRISTOJNE ORGANE IN ORGANIZACIJE
  2. člen (izdelava ocene tveganja na zahtevo pristojnih organov)
(1)Za ugotavljanje, ali živila ter materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, NIJZ ali Nacionalni veterinarski inštitut pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: NVI) na zahtevo Uprave, ZIRS oziroma IRSKGLR, vsakega v okviru svojih pristojnosti, izdela oceno tveganja. Pri tem po potrebi sodeluje z organizacijami iz tretjega odstavka tega člena.
(2)Za ugotavljanje, ali krma predstavlja tveganje za zdravje živali, oceno tveganja na zahtevo Uprave, izdela NVI. Pri tem po potrebi sodeluje z organizacijami iz tretjega odstavka tega člena.
(3)Pri izdelavi ocene tveganja iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko sodelujejo organizacije s seznama, določenega v skladu s 36. členom Uredbe 178/2002/ES.
(4)Če NIJZ ali NVI obvesti Upravo, ZIRS oziroma IRSKGLR, da posamezne ocene tveganja ne more izdelati, ker ni ustrezno strokovno ali tehnično usposobljen, lahko pristojni organ sam ali NIJZ ali NVI s soglasjem pristojnega organa zaprosi za pripravo ocene tveganja organizacijo v drugi državi članici, ki tam izvaja ocene tveganja, drugo organizacijo v Republiki Sloveniji, ki je ustrezno strokovno in tehnično usposobljena ter ima izkušnje z izdelavo ocen tveganj na področju iz prvega in drugega odstavka tega člena, ali Evropsko agencijo za varnost hrane (v nadaljnjem besedilu: EFSA).
(5)Pri izvajanju laboratorijskih preskušanj vzorcev živil, krme ali materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, odvzetih v okviru uradnega nadzora, oceno varnosti ali oceno tveganja za analiziran uradni vzorec izdelajo uradni laboratoriji, določeni v skladu s 37. členom Uredbe 2017/625/EU. 9. člen (previdnostno načelo)
(1)Če je na podlagi razpoložljivih informacij ugotovljena možnost škodljivih učinkov na zdravje ljudi ali živali, obenem pa obstaja znanstvena negotovost, Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, oziroma ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, vsak v okviru svojih pristojnosti, sprejmejo začasne ukrepe za obvladovanje tveganj v skladu s 7. členom Uredbe 178/2002/ES, ki jih upoštevajo izvajalci živilske dejavnosti in izvajalci dejavnosti poslovanja s krmo.
(2)Šteje se, da so pogoji iz prvega odstavka 7. člena Uredbe 178/2002/ES izpolnjeni zlasti, kadar se izkaže, da zaradi nezadostnih ali neprepričljivih rezultatov opravljenih študij ni mogoče z gotovostjo ugotoviti ali izključiti obstoja morebitnega tveganja ali njegovega obsega, pri čemer obstaja verjetnost dejanske škode za zdravje ljudi ali živali, če bi se tveganje izkazalo za utemeljeno.
(3)Začasne ukrepe iz prejšnjega odstavka določijo s sklepom predstojniki organov iz prejšnjega odstavka, vsak v okviru svojih pristojnosti.
(4)Do objave v Uradnem listu Republike Slovenije se začasni ukrepi iz prvega odstavka tega člena objavijo na osrednjem spletnem mestu državne uprave in veljajo takoj po objavi na tem spletnem mestu.
(5)Začasni ukrepi veljajo do preklica, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
  1. člen (obveščanje o tveganjih) Za obveščanje o tveganju v skladu z 8a, 8b in 8c členom Uredbe 178/2002/ES so pristojni Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, ZIRS, IRSKGLR oziroma organizacije iz prvega, drugega in tretjega odstavka
  2. člena tega zakona, vsak v okviru svojih pristojnosti.
  3. člen (sistem hitrega obveščanja – RASFF)
(1)Za izvajanje 50. člena Uredbe 178/2002/ES je glede živil, krme ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, nacionalna kontaktna točka sistema hitrega obveščanja za živila in krmo (v nadaljnjem besedilu: RASFF) Uprava.
(2)Naloga nacionalne kontaktne točke iz prejšnjega odstavka je vzpostaviti in upravljati sistem hitrega obveščanja med državami članicami, Evropsko komisijo, EFSA in člani nacionalne – SI RASFF mreže.
(3)V SI RASFF mreži sodelujejo Uprava, ZIRS in IRSKGLR, vsak v okviru svojih pristojnosti, ki so za učinkovito delovanje te mreže dolžni zagotavljati neprekinjeno dežurstvo ali stalno pripravljenost. 12. člen (upravna pomoč in sodelovanje – AAC)
(1)Za izvajanje 103. člena Uredbe 2017/625/EU je glede živil, krme ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, nacionalna kontaktna točka sistema upravne pomoči in sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: AAC) Uprava.
(2)Naloga nacionalne kontaktne točke iz prejšnjega odstavka je vzpostaviti ter upravljati sistem upravne pomoči in sodelovanja med državami članicami, Evropsko komisijo, EFSA in člani nacionalne – SI AAC mreže.
(3)V SI AAC mreži sodelujejo Uprava, ZIRS in IRSKGLR, vsak v okviru svojih pristojnosti. 13. člen (boljše usposabljanje za varnejšo hrano – BTSF)
(1)Uprava, ZIRS, FURS, IRSKGLR in organizacije iz prvega, drugega, tretjega in petega odstavka
  1. člena tega zakona se vključujejo oziroma predlagajo vključitev drugih udeležencev v programe “Boljše usposabljanje za varnejšo hrano” (v nadaljnjem besedilu: BTSF) v skladu s
  2. členom Uredbe 2017/625/EU.
(2)Za izvajanje
  1. člena Uredbe 2017/625/EU je nacionalna kontaktna točka BTSF, ki izvaja koordinacijo pristojnih organov in organizacij pri dejavnostih iz prejšnjega odstavka, Uprava.
  2. člen (sodelovanje z EFSA)
(1)Imenovanje organizacij na podlagi
  1. člena Uredbe 178/2002/ES ter koordinacijo med EFSA, Upravo, ZIRS, FURS, IRSKGLR in organizacijami iz prvega, drugega in tretjega odstavka
  2. člena tega zakona v zvezi s komunikacijo in sodelovanjem pri izmenjavi strokovnih in znanstvenih informacij o varnosti živil, krme ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, izvaja nacionalna informacijska točka, ki deluje pri Upravi.
(2)Za izvajanje 25. člena Uredbe 178/2002/ES člana in nadomestnega člana za predstavnika v upravnem odboru EFSA predlaga minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.
(3)Za izvajanje
  1. člena Uredbe 178/2002/ES v posvetovalnem forumu EFSA sodeluje predstavnik organizacije iz prvega in drugega odstavka
  2. člena tega zakona.
  3. člen (sistem za nadzor goljufivih praks)
(1)Za izvajanje četrtega odstavka
  1. in
  2. člena Uredbe 2017/625/EU je nacionalna kontaktna točka za izmenjavo informacij o goljufivih praksah v agroživilski verigi med državami članicami in Evropsko komisijo Uprava.
(2)Za izvajanje četrtega odstavka 102. člena Uredbe 2017/625/EU se za boj proti goljufivim praksam v agroživilski verigi vzpostavi nacionalna skupina, ki sodeluje s policijo, državnim tožilstvom in Evropskim javnim tožilstvom.
(3)Nacionalno skupino iz prejšnjega odstavka sestavljajo zlasti predstavniki Uprave, ZIRS, IRSKGLR, FURS in Tržnega inšpektorata Republike Slovenije.
(4)Nacionalno skupino iz drugega odstavka tega člena ustanovi vlada. 16. člen (začasni zaščitni ukrepi)
(1)Za izvajanje prvega odstavka 54. člena Uredbe 178/2002/ES vlada sprejme začasne zaščitne ukrepe za izvajalce živilske dejavnosti in izvajalce dejavnosti poslovanja s krmo.
(2)Za izvajanje 18. člena Uredbe 1935/2004/ES vlada sprejme začasne zaščitne ukrepe za izvajalce dejavnosti materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili.
(3)Za izvajanje prvega odstavka
  1. člena Uredbe 178/2002/ES Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, oziroma ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, vsak v okviru svojih pristojnosti, obveščajo Evropsko komisijo o potrebi sprejetja ukrepov iz prvega in drugega odstavka tega člena ter Evropsko komisijo in države članice o sprejetju ukrepov iz prvega in drugega odstavka tega člena.
  2. člen (obvladovanje kriznih razmer)
(1)Za izvajanje splošnega načrta za obvladovanje kriznih razmer iz 55. člena Uredbe 178/2002/ES na področju varnosti živil in krme so pristojni Uprava, ZIRS oziroma IRSKGLR, vsak v okviru svojih pristojnosti.
(2)Za izvajanje
  1. člena Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2019/300 z dne
  2. februarja 2019 o določitvi splošnega načrta za obvladovanje kriznih razmer na področju varnosti živil in krme (UL L št. 50 z dne
  4. 2019, str. 55) zaradi zagotavljanja učinkovite izmenjave informacij med državami članicami EU, Evropsko komisijo in EFSA ter zaradi zagotavljanja učinkovitega odločanja in izvajanja ukrepov, določenih v splošnem načrtu iz prejšnjega odstavka, Uprava imenuje kriznega koordinatorja in njegovega namestnika.
  5. člen (obveščanje javnosti o tveganju za zdravje ljudi, zdravje živali ali okolje ter goljufivih praksah)
(1)Za izvajanje 10. člena Uredbe 178/2002/ES Uprava, ZIRS oziroma IRSKGLR, vsak v okviru svoje pristojnosti, na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani organa objavijo obvestilo o tveganjih in ukrepih v zvezi z živili ali materiali in izdelki, namenjenimi za stik z živili, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi.
(2)Za izvajanje 10. člena Uredbe 178/2002/ES Uprava na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani Uprave objavi obvestilo o krmi, vključno s krmo za živali, ki ni namenjena za proizvodnjo hrane, ki lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali zdravje živali, ugotovljenih tveganjih in sprejetih ukrepih.
(3)Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata za obveščanje o goljufivih praksah iz 22. člena tega zakona.
(4)Uprava, ZIRS oziroma IRSKGLR, vsak v okviru svoje pristojnosti, obveščajo javnost tudi o prepovedi opravljanja dejavnosti zaradi ugotovljenih nepravilnosti, ki predstavljajo nevarnost za življenje ali zdravje ljudi, za zdravje živali ali predstavljajo goljufivo prakso.
(5)Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke o imenu in priimku, nazivu, naslovu oziroma sedežu samostojnega podjetnika posameznika, fizične oziroma pravne osebe, datum odvzema registracije oziroma odobritve obrata in izrek odločbe ali povzetek bistvenih razlogov za odvzem.
(6)Uprava, ZIRS oziroma IRSKGLR, vsak v okviru svoje pristojnosti, na osrednjem spletnem mestu državne uprave in svoji spletni strani objavi obvestilo iz četrtega odstavka tega člena v sedmih dneh po izvršljivosti odločbe, ki je objavljeno najmanj 60 dni od objave.
(7)Uprava, ZIRS oziroma IRSKGLR, vsak v okviru svoje pristojnosti, na osrednjem spletnem mestu državne uprave obveščajo javnost tudi o neskladnih rezultatih laboratorijskih preiskav vzorcev živil, odvzetih v okviru uradnega nadzora.
(8)Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše način in vsebino objave iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena. III. POGOJI ZA DAJANJE NA TRG ŽIVIL IN KRME
  1. člen (odgovornost nosilcev živilske dejavnosti, dejavnosti poslovanja s krmo ter dejavnosti poslovanja z materiali in izdelki, namenjenimi za stik z živili) Nosilec živilske dejavnosti, nosilec dejavnosti poslovanja s krmo ter nosilec dejavnosti poslovanja z materiali in izdelki, namenjenimi za stik z živili, zagotavljajo izpolnjevanje zahtev iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter uredb EU, ki urejajo živilsko dejavnost, dejavnost poslovanja s krmo ter dejavnost poslovanja z materiali in izdelki, namenjenimi za stik z živili.
  2. člen (obveznost nosilcev živilske dejavnosti in dejavnosti poslovanja s krmo v zvezi z obveščanjem o umiku in odpoklicu)
(1)Nosilec živilske dejavnosti oziroma nosilec dejavnosti poslovanja s krmo v primerih iz
  1. in
  2. člena Uredbe 178/2002/ES obvesti Upravo, ZIRS oziroma IRSKGLR, vsakega v okviru njegovih pristojnosti.
(2)Nosilec živilske dejavnosti oziroma nosilec dejavnosti poslovanja s krmo v primerih iz
  1. in
  2. člena Uredbe 178/2002/ES obvesti tudi dobavitelje in prejemnike živila in krme ter potrošnike in uporabnike krme.
(3)Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše način in vsebino obveščanja iz tega člena.
  1. člen (splošni pogoji za dajanje na trg) Hrana in krma se lahko dajeta na trg, če sta varna in skladna z zahtevami tega zakona, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in uredbami EU, ki urejajo higieno in varnost hrane in krme.
  2. člen (goljufiva praksa)
(1)Goljufive prakse izvajalcev dejavnosti pri dajanju na trg živil, krme ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, so prepovedane.
(2)Goljufiva praksa pomeni kršitev zahteve ali pogoja iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in uredb EU, ki urejajo dajanje na trg živil, krme ter materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, s strani izvajalca dejavnosti z namenom zavajanja potrošnika ali drugega izvajalca dejavnosti ter pridobitve premoženjske koristi.
(3)Za zavajanje iz prejšnjega odstavka gre, če kršitev zahteve ali pogoja iz prejšnjega odstavka zavaja potrošnika ali izvajalca dejavnosti ali bi ga utegnila zavajati in bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivala na ekonomsko obnašanje potrošnika ali izvajalca dejavnosti.
(4)Zavajanje iz prejšnjega odstavka je storjeno namenoma, če se je izvajalec dejavnosti zavedal, da bo imelo njegovo ravnanje za posledico kršitev zahteve ali pogoja iz drugega odstavka tega člena, vendar je vseeno hotel nastanek te posledice ali je vsaj privolil v nastanek te posledice.
(5)Šteje se tudi, da je zavajanje storjeno namenoma, če je izvajalec dejavnosti ponovil kršitev iste zahteve ali pogoja iz drugega odstavka tega člena v treh letih od pravnomočno izrečenega inšpekcijskega ukrepa ali prekrškovne sankcije za kršitev iste zahteve ali pogoja iz drugega odstavka tega člena. 23. člen (sledljivost živil in krme)
(1)Nosilec živilske dejavnosti in nosilec dejavnosti poslovanja s krmo zagotovita sledljivost v vseh fazah pridelave, proizvodnje, predelave in distribucije živil in krme ter uporabe krme v skladu z Uredbo 178/2002/ES.
(2)Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, predpiše podrobnejši način označevanja in spremljajočo dokumentacijo za zagotavljanje sledljivosti iz prejšnjega odstavka, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače. 24. člen (obrat, registracija in odobritev)
(1)Obrat za pridelavo, proizvodnjo, predelavo in distribucijo živil in krme mora izpolnjevati pogoje glede osebja, higiene, prostorov, opreme, notranjih kontrol in dokumentacije, ki so določeni z uredbami EU, ki urejajo higieno živil in krme, oziroma jih določita minister in minister, pristojen za zdravje, vsak v okviru svojih pristojnosti, če ni s pravnimi akti EU drugače določeno.
(2)Obrat za proizvodnjo posamičnih krmil živalskega izvora, hrane za hišne živali, ki je živalskega izvora, in obrat, ki ima dovoljenje za posebne namene krmljenja, mora izpolnjevati pogoje glede osebja, higiene, prostorov, opreme, notranjih kontrol in dokumentacije, ki so določeni z uredbami EU, ki urejajo živalske stranske proizvode, oziroma jih določi minister, če ni s pravnimi akti EU drugače določeno.
(3)Za izvajanje drugega in tretjega odstavka
  1. člena Uredbe 852/2004/ES,
  2. člena Uredbe 853/2004/ES,
  3. člena Uredbe 210/2013/ES,
  4. in
  5. člena Uredbe 183/2005/ES,
  6. člena Uredbe Komisije (ES) št. 141/2007 z dne
  7. februarja 2007 o zahtevi za odobritev v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 obratov za proizvodnjo krme, ki proizvajajo ali dajejo v promet krmne dodatke vrste kokcidiostatiki in histomonostatiki (UL L št. 43 z dne
  9. 2007, str. 9), drugega odstavka
  10. člena Uredbe 767/2009/ES,
  11. in
  12. člena Uredbe 1069/2009/ES,
  13. člena Uredbe Komisije (EU) 2015/786 z dne
  14. maja 2015 o določitvi meril sprejemljivosti za postopke razstrupljanja, ki se uporabljajo za proizvode, namenjene živalski krmi, kot je opredeljeno v Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 125 z dne
  16. 2015, str. 10) in
  17. člena Uredbe 2019/4/EU izvajalec dejavnosti priglasi obrat, za katerega se zahteva registracija v 15 dneh pred začetkom obratovanja ali začne postopek odobritve obrata.
(4)Za izvajanje določb iz prejšnjega odstavka minister oziroma minister, pristojen za zdravje, vsak v okviru svojih pristojnosti, določita dodatne dejavnosti, za katere je obvezna odobritev obratov.
(5)Vloga za registracijo obrata se vloži pri Upravi, ZIRS oziroma IRSKGLR, v okviru njihovih pristojnosti, vloga za odobritev obrata pa pri Upravi oziroma ZIRS, v okviru njunih pristojnosti. Vsebino vlog iz prejšnjega stavka in zahtevane podatke določita minister in minister, pristojen za zdravje, vsak v okviru svojih pristojnosti.
(6)Izvajalec dejavnosti v vlogi iz prejšnjega odstavka poleg zahtevanih podatkov navede tudi: – enotno matično številko občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) ali matično številko pravne osebe; – kontaktne podatke (telefonsko številko mobilnega telefona oziroma naslov elektronske pošte).
(7)Ne glede na zakon, ki ureja splošni upravni postopek, Uprava, ZIRS oziroma IRSKGLR, vsak v okviru svojih pristojnosti, po prejemu vloge za registracijo iz petega odstavka tega člena vpiše obrat v register obratov iz 94. člena tega zakona in izvajalcu dejavnosti izda izpis iz tega registra.
(8)O vlogi za odobritev obrata iz petega odstavka tega člena Uprava oziroma ZIRS, vsak okviru svojih pristojnosti, po pregledu izpolnjevanja pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena odloči z odločbo o odobritvi, pogojni odobritvi ali neodobritvi obrata. Odobreni in pogojno odobreni obrat Uprava oziroma ZIRS, vsak okviru svojih pristojnosti, vpiše v register obratov iz 94. člena tega zakona.
(9)Ne glede na tretji odstavek tega člena minister določi, kateri obrati nosilcev živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo se štejejo za registrirane, če so vpisani v obstoječe uradne evidence, in način ter rok za sporočanje podatkov.
(10)Ne glede na tretji odstavek tega člena ni treba registrirati oziroma odobriti obrata, ki izvaja svojo dejavnost v skladu z omejitvami, ki veljajo za majhne količine, določene v 26. in 27. členu tega zakona.
(11)Ne glede na tretji odstavek tega člena ni treba registrirati obrata: – če gre za fizične osebe, ki največ enkrat letno izvajajo živilsko dejavnost (vaški sejmi, gasilske veselice in podobno); – če gre za društva, ki največ enkrat letno izvajajo živilsko dejavnost (vaški sejmi, gasilske veselice in podobno); – če zbira oziroma prevaža donirano krmo iz primarne pridelave za neposredno oskrbo kmetij v primeru naravne in druge nesreče; ali – če priložnostno prevaža predpakirano hrano in krmo, za katero se ne zahteva posebni temperaturni režim.
(12)Izvajalec dejavnosti Upravi, ZIRS oziroma IRSKGLR, vsakemu v okviru njegovih pristojnosti, sporoči vse spremembe, ki so nastale v zvezi z dejavnostmi, ki se izvajajo v registriranem oziroma odobrenem obratu. Spremembe sporoči v 15 dneh po nastali spremembi.
(13)Ne glede na zakon, ki ureja splošni upravni postopek, Uprava oziroma ZIRS, vsak okviru svojih pristojnosti, že izdano odločbo za odobritev posameznega obrata po uradni dolžnosti razveljavi in jo nadomesti z novo odločbo, če se spremenijo podatki o obratu iz odločbe o odobritvi ali pogojni odobritvi obrata iz osmega odstavka tega člena.
(14)V primerih iz
  1. in
  2. člena Uredbe 183/2005/ES Uprava z odločbo začasno ali trajno odvzame registracijo ali odobritev obrata na področju krme.
(15)V primerih iz 16. člena Uredbe 183/2005/ES Uprava spremeni registracijo ali odobritev obrata ob smiselni uporabi petega, sedmega in osmega odstavka tega člena.
(16)Ne glede na zakon, ki ureja splošni upravni postopek, se obvestilo nosilca živilske dejavnosti, nosilca dejavnosti poslovanja s krmo in nosilca dejavnosti poslovanja z živalskimi stranskimi proizvodi o prenehanju dejavnosti šteje kot vloga za izpis obrata iz registra. Uprava, ZIRS oziroma IRSKGLR po prejemu obvestila iz prejšnjega stavka izpiše obrat iz registra obratov iz 94. člena tega zakona in izvajalcu dejavnosti izda potrdilo o izpisu iz tega registra.
(17)Odobrenemu obratu, ki več ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz prvega ali drugega odstavka tega člena ali prekine z dejavnostjo in o tem ne obvesti Uprave oziroma ZIRS, v okviru njunih pristojnosti, Uprava oziroma ZIRS, vsak okviru svojih pristojnosti, odobritev obrata z odločbo začasno ali trajno odvzame v skladu s pogoji in po postopku, določenem v pravnih aktih EU iz prvega in drugega odstavka tega člena, oziroma pod podrobnejšimi pogoji in po podrobnejšem postopku, določenem v tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi.
(18)Nosilec živilske dejavnosti, ki je registriran ali odobren v drugi državi v skladu s pravnimi akti EU oziroma nacionalnimi predpisi te države in dobavlja živila neposredno končnemu potrošniku v Republiki Sloveniji, razen v primeru prodaje na daljavo, mora pri Upravi, ZIRS oziroma IRSKGLR, vsakemu v okviru njegovih pristojnosti, za to dejavnost registrirati obrat v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
(19)Minister in minister, pristojen za zdravje, vsak v okviru svojih pristojnosti, predpišeta podrobnejši postopek registracije in odobritve obrata ter vpisa v register obratov, postopek sporočanja sprememb ter podrobnejše pogoje in podrobnejši postopek odvzema registracije in odobritve iz tretjega, petega, sedmega, osmega, dvanajstega in sedemnajstega odstavka tega člena. 25. člen (dovoljenja in posebna dovoljenja za živalske stranske proizvode, snovi s specifičnim tveganjem in nedovoljene krmne dodatke)
(1)Registrirani ali odobreni obrat iz prejšnjega člena potrebuje dovoljenje oziroma posebno dovoljenje Uprave za opravljanje naslednjih dejavnosti: – odstranjevanje ali uporabo snovi s specifičnim tveganjem v živilskem obratu za izvajanje Priloge V Uredbe 999/2001/ES; – uporabo živalskih stranskih proizvodov za izvajanje točke (g)
  1. člena in
  2. člena Uredbe 1069/2009/ES; – uporabo določenih posamičnih krmil živalskega izvora na kmetijskih gospodarstvih ter proizvodnjo in dajanje na trg za izvajanje Priloge IV Uredbe 999/2001/ES; – izjemno uporabo snovi kot krmnega dodatka, ki še nima dovoljenja EU, za namen znanstvenega poskusa za izvajanje drugega odstavka
  3. člena Uredbe 1831/2003/ES; – dodatne dejavnosti iz devetega odstavka tega člena.
(2)Ne glede na prejšnji odstavek se dovoljenje za izjemno uporabo snovi iz četrte alineje prejšnjega odstavka izda tudi obratu, ki ni registriran ali odobren v skladu s prejšnjim členom.
(3)Nosilec živilske dejavnosti, nosilec dejavnosti poslovanja s krmo in nosilec dejavnosti poslovanja z živalskimi stranskimi proizvodi vloži vlogo za izdajo dovoljenja oziroma posebnega dovoljenja za registrirani ali odobreni obrat pri Upravi.
(4)Uprava izda dovoljenje oziroma posebno dovoljenje iz tega člena, če so izpolnjeni pogoji iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter uredb EU iz prvega odstavka tega člena. Izdana dovoljenja in posebna dovoljenja Uprava vpiše v register obratov iz 94. člena tega zakona.
(5)O izdaji posebnega dovoljenja iz tretjega odstavka tega člena Uprava odloči po pregledu izpolnjevanja pogojev na kraju samem.
(6)Dejavnosti, ki so predmet dovoljenja oziroma posebnega dovoljenja iz tega člena, Uprava vpiše v register obratov iz 94. člena tega zakona.
(7)Za sporočanje vseh sprememb se smiselno uporablja dvanajsti odstavek prejšnjega člena.
(8)Obratu, ki več ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz četrtega odstavka tega člena, Uprava dovoljenje oziroma posebno dovoljenje iz tega člena z odločbo začasno ali trajno odvzame v skladu s pogoji in po postopku, določenem v pravnih aktih EU iz prvega odstavka tega člena, oziroma pod podrobnejšimi pogoji in po podrobnejšem postopku, določenem v tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi.
(9)Poleg dejavnosti iz prvega odstavka tega člena dodatne dejavnosti, za katere registrirani in odobreni obrati potrebujejo dovoljenje oziroma posebno dovoljenje in dodatne higiensko tehnične pogoje za izvajanje teh dejavnosti, določi minister.
(10)Podrobnejše pogoje in podrobnejši postopek izdaje dovoljenja oziroma posebnega dovoljenja iz tega člena, podrobnejši postopek začasnega in trajnega odvzema dovoljenja oziroma posebnega dovoljenja iz osmega odstavka tega člena, vpisa v register obratov iz
  1. člena tega zakona in sporočanja sprememb dejavnosti iz šestega in sedmega odstavka tega člena ter vsebino vlog iz tretjega odstavka tega člena določi minister.
  2. člen (izjeme od obveznosti registracije ali odobritve obratov v primeru majhnih količin živil ter prilagoditve)
(1)Za izvajanje tretjega odstavka 1. člena Uredbe 852/2004/ES minister predpiše zahteve glede higiene in varnosti primarnih proizvodov rastlinskega izvora in največji dovoljeni obseg njihove pridelave, ki se šteje za majhne količine, ki jih sme proizvajalec neposredno dobavljati končnemu potrošniku ali lokalnim maloprodajnim obratom, ki jih neposredno dobavljajo končnemu potrošniku. Lokalni maloprodajni obrati iz tega odstavka so maloprodajni obrati na območju Republike Slovenije.
(2)Za neposredno dobavo živil iz prejšnjega odstavka se šteje prodaja na mestu pridelave, prodaja na tržnicah, prodaja na premičnih prodajnih objektih, kot so premična stojnica, potujoča prodajalna, prodajni avtomat, prodaja od vrat do vrat ter prodaja na sejmih in prireditvah in ne vključuje prodaje na daljavo.
(3)Za izvajanje četrtega odstavka
  1. člena Uredbe 853/2004/ES minister predpiše zahteve glede higiene in varnosti živil živalskega izvora in največji dovoljeni obseg njihove pridelave oziroma predelave, ki se šteje za majhne količine, ki jih sme proizvajalec ali lovska družina ali lovišče s posebnim namenom neposredno dobavljati končnemu potrošniku ali lokalnim maloprodajnim obratom, ki neposredno dobavljajo končnemu potrošniku. Dobava majhnih količin iz tega odstavka je dovoljena le neposredno na mestu pridelave oziroma neposredno iz zbiralnice uplenjene divjadi iz drugega odstavka
  2. člena tega zakona. Lokalni maloprodajni obrati iz tega odstavka so maloprodajni obrati na območju Republike Slovenije.
(4)Majhnih količin iz prvega in tretjega odstavka tega člena ni dovoljeno oddajati oziroma dobavljati institucionalnim obratom javne prehrane (npr. šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele). Majhne količine primarnih proizvodov rastlinskega ali živalskega izvora, ki jih pridela oziroma proizvede institucionalni obrat javne prehrane (npr. sadje in zelenjava na šolskih vrtovih in v sadovnjakih, jajca, surovo mleko), se lahko v tem obratu uporabi za lastno uporabo.
(5)Za izvajanje petega odstavka 1. člena Uredbe 853/2004/ES minister predpiše zahteve glede obsega dobave živil živalskega izvora med registriranimi lokalnimi maloprodajnimi obrati. Lokalni maloprodajni obrati iz tega odstavka so prodajalne na drobno in gostinski obrati na območju Republike Slovenije.
(6)Za izvajanje tretjega odstavka
  1. člena Uredbe 852/2004/ES ter tretjega in osmega odstavka
  2. člena Uredbe 853/2004/ES minister predpiše prilagoditve pogojev iz Priloge II Uredbe 852/2004/ES in Priloge III Uredbe 853/2004/ES.
  3. člen (odstopanje za majhne količine krme)
(1)Za izvajanje tretjega odstavka 2. člena Uredbe 183/2005/ES glede neposredne oskrbe kmetij z majhnimi količinami krme iz primarne pridelave na lokalni ravni proizvajalca za uporabo na teh kmetijah minister predpiše zahteve glede higiene in varnosti pri pridelavi krme in največji dovoljeni obseg njene pridelave. Lokalna raven proizvajalca je celotno območje Republike Slovenije.
(2)Krma iz primarne pridelave iz prejšnjega odstavka vključuje primarne rastlinske proizvode, ki so na kmetijskem gospodarstvu podvrženi preprosti fizični obdelavi, kot je čiščenje, pakiranje, shranjevanje, naravno sušenje ali siliranje. 28. člen (opravljanje dejavnosti proizvodnje živil v stanovanjskih prostorih)
(1)Če nosilec živilske dejavnosti izvaja proizvodnjo živil v stanovanjskih prostorih, ki se uporabljajo predvsem za pripravo živil za lastno domačo porabo, mora poleg izpolnjevanja zahtev iz Uredbe 852/2004/ES zagotoviti vsaj en ločen prostor, namenjen izključno proizvodnji živil. Če so poleg ločenih prostorov iz prejšnjega stavka potrebni dodatni prostori, se lahko uporabijo isti prostori kot za pripravo živil za lastno domačo porabo, če so postopki časovno ločeni od postopkov priprave živil za lastno domačo porabo in je prostor pred začetkom proizvodnje živil očiščen oziroma razkužen.
(2)Nosilec živilske dejavnosti pristojnemu inšpektorju, uradnemu veterinarju, izvajalcu prenesenih nalog in pooblaščenemu izvajalcu drugih nalog, povezanih z uradnim nadzorom, omogoči nenapovedan vstop v stanovanjske prostore iz prejšnjega odstavka in pregled oziroma odvzem vzorcev.
(3)Če nosilec živilske dejavnosti vstopa v stanovanjske prostore iz prvega odstavka tega člena ne omogoči ali ne omogoči pregleda oziroma odvzema vzorcev, mu Uprava oziroma ZIRS, vsak v okviru svojih pristojnosti, z odločbo prepove opravljanje dejavnosti in ga izbriše iz registra obratov iz 94. člena tega zakona. Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega stavka ne zadrži njene izvršitve. IV. POSEBNI POGOJI ZA DAJANJE NA TRG ŽIVIL IN KRME 29. člen (ostanki pesticidov)
(1)Nosilec živilske dejavnosti in nosilec dejavnosti poslovanja s krmo zagotovi, da živilo in krma, dana na trg, ne presegata mejnih vrednosti ostankov pesticidov iz Uredbe 396/2005/ES.
(2)Živilo in krma presegata mejno vrednost ostankov pesticidov, če je iz analitskega poročila razvidna prisotnost ostankov pesticidov nad mejno vrednostjo ostankov iz Uredbe 396/2005/ES z upoštevanjem merilne negotovosti.
(3)Ne glede na prejšnji odstavek se merilna negotovost ne upošteva, če je iz analitskega poročila razvidna prisotnost ostankov pesticidov nad mejno vrednostjo ostankov iz Uredbe 396/2005/ES in se ti uvrščajo v kategorijo spojin, za katere ni mogoče postaviti spodnje varne meje izpostavljenosti.
(4)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena morajo živila in krma, proizvedena na ozemlju Republike Slovenije, izpolnjevati tudi pogoje glede registracij in dovoljenj za uporabo fitofarmacevtskih sredstev in njihove pravilne uporabe v skladu z zakonom, ki ureja registracijo in uporabo fitofarmacevtskih sredstev.
(5)Minister določi metode vzorčenja za uradni nadzor nad ostanki pesticidov, če pravni akti EU ne določajo drugače. 30. člen (postopek določanja mejnih vrednosti ostankov pesticidov)
(1)Za izvajanje prvega odstavka 6. člena Uredbe 396/2005/ES se za določanje mejnih vrednosti ostankov pesticidov šteje vključitev novih ali spremenjenih mejnih vrednosti ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora v Prilogo II ali III Uredbe 396/2005/ES, vključitev aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih v Prilogo IV Uredbe 396/2005/ES, črtanje mejnih vrednosti ostankov iz Priloge II ali III Uredbe 396/2005/ES in določanje uvoznih toleranc.
(2)Vlagatelj vloži vlogo za določanje mejnih vrednosti ostankov pesticidov v skladu s 6. in 7. členom Uredbe 396/2005/ES pri Upravi.
(3)Uprava oceni vlogo iz prejšnjega odstavka v skladu z
  1. členom Uredbe 396/2005/ES, posreduje poročilo o oceni vloge Evropski komisiji in EFSA ter sodeluje v nadaljnjem postopku EU glede določanja mejnih vrednosti ostankov pesticidov.
  2. člen (izjemne okoliščine)
(1)Za izvajanje četrtega odstavka
  1. člena Uredbe 396/2005/ES lahko vlada v izjemnih okoliščinah določi, da se lahko dajejo na trg živila oziroma krma, ki glede mejnih vrednosti ostankov pesticidov niso v skladu s prvim odstavkom
  2. člena Uredbe 396/2005/ES, če ne predstavljajo nesprejemljivega tveganja za zdravje potrošnikov. Vlada za posamezno vrsto živila oziroma krme iz prejšnjega stavka določi tudi časovno obdobje dajanja na trg, količino živila oziroma krme, ki se lahko daje na trg in način označevanja.
(2)Šteje se, da gre za izjemne okoliščine iz prejšnjega odstavka zlasti v primeru dogodkov ali stanj, ki zaradi nepredvidljivih, neodvrnljivih in izrednih zunanjih vzrokov povzročijo nenadne in obsežne motnje v osnovni preskrbi z osnovnimi živili oziroma krmo. Takšne okoliščine vključujejo zlasti naravne nesreče, pandemije, pomanjkanje ključnih surovin, vojne ali geopolitične krize ter druge krizne razmere, ki zahtevajo uporabo posebnih ukrepov za zagotavljanje redne oskrbe z osnovnimi živili ali krmo.
(3)Nosilec živilske dejavnosti ali nosilec dejavnosti poslovanja s krmo lahko daje živilo ali krmo iz prvega odstavka tega člena na trg samo na podlagi dovoljenja Uprave za dajanje na trg.
(4)Vlagatelj vloži vlogo za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka pri Upravi. V vlogi se navedejo vrsta in količina živila oziroma krme ter njegov namen uporabe. Vlogi je treba priložiti dokazilo o dovoljeni mejni vrednosti ostankov pesticidov v državi izvora oziroma porekla živila oziroma krme ter analizni izvid živila oziroma krme.
(5)Na podlagi vloge iz prejšnjega odstavka Uprava izdela oceno tveganja za zdravje ljudi.
(6)Če Uprava na podlagi ocene tveganja ugotovi, da ostanki pesticidov v živilu ali krmi iz vloge iz četrtega odstavka tega člena predstavljajo sprejemljivo tveganje za zdravje potrošnikov, izda vlagatelju dovoljenje za dajanje na trg živila oziroma krme, in sicer za časovno obdobje in do količine, ki ne presegata predpisanega časovnega obdobja in količine.
(7)Za stroške, povezane z oceno tveganja za zdravje ljudi iz petega odstavka tega člena in izdajo dovoljenja iz tega člena, se ne zaračunavajo pristojbine. 32. člen (nacionalni nadzorni program nad ostanki pesticidov)
(1)Za izvajanje
  1. člena Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/1355 z dne
  2. avgusta 2021 o večletnih nacionalnih programih nadzora za ostanke pesticidov, ki jih morajo vzpostaviti države članice (UL L št. 291 z dne
  4. 2021, str. 120) Uprava pripravi večletni nacionalni nadzorni program nad ostanki pesticidov. Pri pripravi programa v delu, ki se nanaša na živila za posebne skupine in prehranska dopolnila, sodelujeta ministrstvo, pristojno za zdravje, in ZIRS, v delu, ki se nanaša na vino, pa IRSKGLR.
(2)Za izvedbo programa iz prejšnjega odstavka ter poročanje v skladu z 31. členom Uredbe 396/2005/ES je pristojna Uprava, razen za živila za posebne skupine in prehranska dopolnila, za kar je pristojen ZIRS, ter za vino, za kar je pristojen IRSKGLR.
(3)Koordinacijo pri pripravi poročila iz prejšnjega odstavka izvaja Uprava.
(4)Uprava letno objavi rezultate nacionalnega nadzornega programa na osrednjem spletnem mestu državne uprave in svoji spletni strani. 33. člen (pristojbine za določanje mejnih vrednosti ostankov pesticidov)
(1)Za izvajanje 42. člena Uredbe 396/2005/ES Uprava za stroške, povezane z oceno dokumentacije za mejne vrednosti ostankov, nastale v Republiki Sloveniji, zaračuna pristojbine, ki jih določi vlada.
(2)Pristojbine, pridobljene v skladu s tem členom, so prihodek proračuna Republike Slovenije in se vplačajo na podračun javnofinančnih prihodkov v skladu s predpisom, ki ureja podračune ter način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov.
(3)Uprava po prejemu vloge iz drugega odstavka 30. člena tega zakona vlagatelju sporoči vrsto postopka in višino pristojbine glede na njegov zahtevek in določi rok za plačilo pristojbine.
(4)Če vlagatelj iz prejšnjega odstavka ne plača pristojbine v določenem roku, ga Uprava pozove, da pristojbino plača v 15 dneh od vročitve poziva.
(5)Če vlagatelj niti v roku iz prejšnjega odstavka ne plača pristojbine, Uprava izda sklep o ustavitvi postopkov.
(6)Za vračilo preveč plačane pristojbine zavezancu se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja vračilo preveč plačanih upravnih taks. 34. člen (gensko spremenjena živila in krma)
(1)Gensko spremenjeno živilo se lahko daje na trg samo, če izpolnjuje pogoje iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, Uredbe 1829/2003/ES in Uredbe 1830/2003/ES.
(2)Gensko spremenjena krma se lahko daje na trg, uporablja in predeluje samo, če izpolnjuje pogoje iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, Uredbe 1829/2003/ES in Uredbe 1830/2003/ES. 35. člen (nacionalne smernice za dobro higiensko prakso)
(1)Za izvajanje
  1. člena Uredbe 852/2004/ES in
  2. člena Uredbe 183/2005/ES Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, oziroma ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, vsak v okviru svojih pristojnosti, spodbuja pripravo in posodabljanje nacionalnih smernic za dobro higiensko prakso in uporabo načel analize tveganja in kritičnih nadzornih točk (v nadaljnjem besedilu: načela HACCP).
(2)Nacionalne smernice iz prejšnjega odstavka pripravijo panožna ali branžna združenja iz sektorja živilske dejavnosti oziroma sektorja krme (v nadaljnjem besedilu: pripravljavci smernic).
(3)Predlog nacionalnih smernic iz prejšnjega odstavka pripravljavci smernic predložijo Upravi, ministrstvu, pristojnemu za zdravje, oziroma ministrstvu, pristojnemu za hrano in krmo, vsakemu v okviru njegovih pristojnosti, ki odloči o njihovi odobritvi.
(4)Odobrene nacionalne smernice iz prejšnjega odstavka morajo pripravljavci smernic redno posodabljati in usklajevati z veljavnimi predpisi, s pojavom novih tveganj v krmi, živilih, okolju in podobno.
(5)Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, oziroma ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, lahko iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva od pripravljavcev smernic posodobitev odobrenih nacionalnih smernic. Posodobljene smernice se odobrijo v skladu s tretjim odstavkom tega člena. Do odobritve posodobljenih smernic nosilec živilske dejavnosti oziroma dejavnosti poslovanja s krmo uporablja samo tiste dele odobrenih smernic, ki niso v nasprotju s predpisi.
(6)Če pripravljavci smernic ne predložijo predloga posodobljenih nacionalnih smernic iz prejšnjega odstavka v dveh letih od zahteve iz prejšnjega odstavka, Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, oziroma ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, vsak v okviru svojih pristojnosti, z odločbo prekliče odobritev smernic in smernice umakne z osrednjega spletnega mesta državne uprave in s svoje spletne strani.
(7)Uprava, ministrstvo, pristojno za zdravje, oziroma ministrstvo, pristojno za hrano in krmo, vsak v okviru svojih pristojnosti, z odobrenimi in posodobljenimi nacionalnimi smernicami ter preklicem odobritve nacionalnih smernic seznani Evropsko komisijo, seznam odobrenih in posodobljenih nacionalnih smernic pa objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave in svoji spletni strani. 36. člen (odgovornost nosilcev živilske dejavnosti in dejavnosti poslovanja s krmo)
(1)Nosilec živilske dejavnosti in nosilec dejavnosti poslovanja s krmo sta odgovorna za varnost živila ali krme, ki jo uvozita, pridelata, proizvedeta, predelata ali distribuirata. Pri tem ravnata v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in pravnimi akti EU, ki urejajo varnost in higieno živil in krme.
(2)Nosilec živilske dejavnosti upošteva splošne in posebne higienske zahteve iz Uredbe 852/2004/ES, Uredbe 853/2004/ES in Uredbe 999/2001/ES, nosilec dejavnosti poslovanja s krmo pa splošne in posebne higienske zahteve iz Uredbe 183/2005/ES in Uredbe 999/2001/ES.
(3)Nosilec živilske dejavnosti in nosilec dejavnosti poslovanja s krmo, ki izvajata katerokoli stopnjo proizvodnje, predelave ali distribucije živil ali krme po primarni pridelavi in v dejavnostih, povezanih s primarno pridelavo, vzpostavita, izvajata in vzdržujeta stalne postopke, ki temeljijo na načelih HACCP. 37. člen (uporaba živil, ki niso več namenjena prehrani ljudi, za krmo)
(1)Živila, ki niso več namenjena prehrani ljudi, so živila, ki so bila proizvedena za prehrano ljudi v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter uredbami EU, ki urejajo higieno in varnost hrane, vendar niso več namenjena prehrani ljudi iz razlogov, ki ne vplivajo na njihovo varnost, in so bila iz prehranske verige umaknjena na ravni proizvajalca ali trgovca in je mogoča njihova uporaba za krmo ali predelavo v krmo.
(2)Živilo iz prejšnjega odstavka je: – živilo, ki ni iz sestavin živalskega izvora, jih ne vsebuje ali z njimi ni kontaminirano; – živilo, ki je iz sestavin živalskega izvora, jih vsebuje ali je z njimi kontaminirano.
(3)Nosilec živilske dejavnosti živilo iz prejšnjega odstavka umakne s trga, če to zahtevajo predpisi ali če se za to sam odloči. Odločitve o umiku živila, ki je namenjeno prehrani ljudi, iz verige preskrbe s hrano ni mogoče preklicati.
(4)Živilo iz prve alineje drugega odstavka tega člena se lahko, neposredno ali po predelavi, uporabi za krmo, če gre za stranski proizvod, ki izhaja iz postopka proizvodnje živil, ali za končna živila na ravni proizvodnje ter na ravni trgovine na debelo in trgovine na drobno ter ob tem registriran ali odobren nosilec dejavnosti poslovanja s krmo z analizo tveganja in kritičnih kontrolnih točk dokaže, da je proizvod krma v skladu z Uredbo 178/2002/ES. Nosilec dejavnosti poslovanja s krmo zagotovi, da so izpolnjene vse zahteve iz predpisov, ki urejajo krmo.
(5)Živilo iz druge alineje drugega odstavka tega člena v skladu z Uredbo 1069/2009/ES najprej postane živalski stranski proizvod in lahko postane posamično krmilo živalskega izvora ali hrana za hišne živali živalskega izvora ali se uporabi za druge namene v skladu s predpisi, ki urejajo živalske stranske proizvode.
(6)Nosilci živilske dejavnosti in nosilci dejavnosti poslovanja s krmo lahko pripravijo smernice za uporabo živil iz drugega odstavka tega člena kot krmo. Za te smernice se smiselno uporablja drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek 35. člena tega zakona. V. NARAVNA MINERALNA VODA, IZVIRSKA VODA IN NAMIZNA VODA 38. člen (pitna in predpakirana voda)
(1)Pitna voda je voda v svojem prvotnem stanju ali po pripravi, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo kakovost vode, namenjene prehrani ljudi, in je namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene v javnih in zasebnih prostorih ter izvajanju živilske dejavnosti, ne glede na njeno poreklo in ne glede na to, ali se zagotavlja iz vodovodnega omrežja ali cisterne ali je na trgu kot predpakirana pitna voda, vključno z izvirsko in namizno vodo.
(2)Predpakirana voda se lahko daje na trg kot naravna mineralna voda, izvirska voda ali namizna voda. 39. člen (naravna mineralna voda)
(1)Z označbo »naravna mineralna voda« se lahko poimenuje in daje na trg voda, ki ima svoj izvor v podzemnem vodnem viru in se izteka ali se črpa na izviru iz enega ali več naravnih iztokov ali vrtin, in izpolnjuje pogoje glede fizikalnih, kemijskih, senzoričnih in mikrobioloških lastnosti, pogoje obdelave in označevanja iz tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter na podlagi odločbe o priznanju, ki jo izda Uprava. Za naravne mineralne vode, ki ne izvirajo v Republiki Sloveniji, se za odločbo o priznanju upošteva odločba pristojnega organa druge države članice EU.
(2)Naravna mineralna voda, ki izvira iz istega izvira, se lahko daje na trg le pod eno blagovno znamko.
(3)Naravna mineralna voda, ki izvira iz istega izvira, je naravna mineralna voda, ki izteka ali se črpa iz enega ali več naravnih iztokov ali vrtin in ima izvor v istem podzemnem vodnem viru, če ima ta voda v vseh teh naravnih iztokih ali vrtinah enake lastnosti, ki so stalne v okviru naravnih nihanj. Enake lastnosti, ki so stalne in okvir naravnih nihanj iz prejšnjega stavka, določi minister, če ni s pravnimi akti EU drugače določeno.
(4)Označba »naravna mineralna voda« se ne podeli za naravno mineralno vodo, ki se na izviru uporablja v zdravilne namene v naravnih zdraviliščih in termah ter za naravne mineralne vode, ki so namenjene za izvoz iz EU.
(5)Podrobnejše pogoje iz tega člena določi minister, če ni s pravnimi akti EU drugače določeno. 40. člen (pristojni organ za priznavanje naravne mineralne vode)
(1)O priznavanju naravne mineralne vode za dajanje na trg EU odloča Uprava.
(2)Na področju priznavanja označb naravnih mineralnih vod ima Uprava naslednje naloge: – vodi postopke priznavanja označb naravnih mineralnih vod; – sodeluje z Evropsko komisijo; – opravlja druge naloge s področja priznavanja označb naravnih mineralnih vod v skladu s predpisi, ki urejajo izkoriščanje in trženje naravnih mineralnih vod. 41. člen (postopek priznavanja naravne mineralne vode)
(1)Uprava vodi postopek priznavanja naravne mineralne vode na vlogo stranke, ki ima pravico do zajema vode v skladu z zakonom, ki ureja vode.
(2)Predstojnik Uprave imenuje strokovno komisijo za pripravo mnenj o izpolnjevanju pogojev za priznanje označbe »naravna mineralna voda«. Naloga strokovne komisije iz prejšnjega stavka je preučitev vlog strank in priprava mnenj o izpolnjevanju pogojev za priznanje označbe »naravna mineralna voda«.
(3)Izvedba analiz, raziskav in stroški komisije iz prejšnjega odstavka so posebni stroški upravnega postopka, ki jih plača stranka.
(4)Vsebino vloge in zahtevane podatke iz prvega odstavka tega člena, sestavo, pogoje za imenovanje in druga podrobnejša vprašanja glede strokovne komisije iz drugega odstavka tega člena predpiše minister. 42. člen (odločba)
(1)O priznanju označbe »naravna mineralna voda« odloči Uprava v štirih mesecih od vložitve popolne vloge.
(2)Če vloga iz prejšnjega odstavka izpolnjuje predpisane pogoje iz tega zakona in predpisov, ki urejajo priznanje označbe »naravna mineralna voda«, Uprava izda odločbo o priznanju označbe »naravna mineralna voda«.
(3)Uprava na vlogo stranke izda odločbo o spremembi označbe »naravna mineralna voda«, če so izpolnjeni pogoji iz tega zakona in predpisov, ki urejajo priznanje označbe »naravna mineralna voda«.
(4)Če se po izdaji odločbe iz drugega odstavka tega člena ugotovi, da se neskladnosti s pogoji za priznanje označbe »naravna mineralna voda« ne da odpraviti ali se neskladnosti ne odpravijo v roku, ki se določi pri inšpekcijskem nadzoru, Uprava izda odločbo o prenehanju priznanja označbe »naravna mineralna voda«.
(5)Na vlogo stranke za prenehanje priznanja označbe »naravna mineralna voda« izda Uprava odločbo o prenehanju priznanja označbe »naravna mineralna voda«.
(6)Uprava na osrednjem spletnem mestu državne uprave in svoji spletni strani objavi izrek odločbe o priznanju, spremembi ali prenehanju priznanja označbe »naravna mineralna voda«. Uprava o odločitvah iz prejšnjega stavka obvesti Evropsko komisijo. 43. člen (posebne navedbe za naravno mineralno vodo)
(1)Naravna mineralna voda mora imeti na označbi navedene omejitve za njeno uporabo, če so presežene mejne vrednosti snovi v skladu s predpisi, ki urejajo izkoriščanje in trženje naravnih mineralnih vod.
(2)Naravna mineralna voda je lahko označena s posebnimi navedbami glede prehranskih in zdravstvenih trditev, če vlagatelj poda vlogo in dokazila ter Uprava odloči, da izpolnjuje kriterije glede teh posebnih navedb v skladu s predpisi, ki urejajo izkoriščanje in trženje naravnih mineralnih vod ter prehranske in zdravstvene trditve na živilih.
(3)Posebne navedbe iz prejšnjega odstavka morajo temeljiti na fizikalno-kemičnih analizah in kadar je to potrebno, farmakoloških, fizioloških in kliničnih raziskavah, opravljenih v skladu z znanstveno priznanimi in preverjenimi postopki pooblaščenih strokovnjakov oziroma pooblaščenega laboratorija.
(4)Uprava odloči glede uporabe posebnih navedb iz drugega odstavka tega člena na podlagi predhodnega mnenja NIJZ ter morebitnih dodatnih analiz in raziskav. Mnenje NIJZ, dodatne analize in raziskave so posebni stroški upravnega postopka, ki jih plača stranka.
(5)Podrobnejše pogoje, vsebino vloge in zahtevane podatke iz drugega odstavka tega člena predpiše minister, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače. 44. člen (določitev organizacij za ugotavljanje skladnosti)
(1)Minister predpiše tehnične in organizacijske pogoje, ki jih mora izpolnjevati organizacija za ugotavljanje skladnosti naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode.
(2)Uprava z javnim razpisom izbere organizacije iz prejšnjega odstavka.
(3)Organizacija, ki želi opravljati prve in redne preglede naravne mineralne vode ter preglede za kontrolo naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode, mora za opravljanje te dejavnosti pri Upravi vložiti vlogo na javni razpis iz prejšnjega odstavka, skupaj z dokazili o izpolnjevanju tehničnih in organizacijskih pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(4)O vlogi iz prejšnjega odstavka odloči predstojnik Uprave z odločbo.
(5)Medsebojna razmerja med Upravo in organizacijo iz tega člena se uredijo s pogodbo.
(6)S pogodbo iz prejšnjega odstavka se pogodbeni stranki podrobneje dogovorita zlasti o: – opredelitvi nalog in obveznosti organizacije iz tega člena; – začetku veljavnosti in trajanju pogodbe; – nadzoru nad izvajanjem nalog in obveznosti organizacije ter pogodbe; – načinu in pogojih za spreminjanje pogodbe; in – reševanju sporov.
(7)Pogodba iz prejšnjega odstavka se razveže zlasti, če: – postane odločba iz osmega odstavka tega člena dokončna; ali – se pogodbeni stranki o razvezi pogodbe sporazumeta.
(8)Če organizacija iz tega člena ne izpolnjuje več predpisanih pogojev ali če huje ali ponavljajoče krši pogodbo iz petega odstavka tega člena, ji predstojnik Uprave izda odločbo o prenehanju opravljanja prvih in rednih pregledov naravne mineralne vode ter pregledov za kontrolo naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode. 45. člen (prvi in redni pregledi naravne mineralne vode)
(1)Prvi pregled naravne mineralne vode v polnilnici in na izviru opravi organizacija iz prejšnjega člena.
(2)Redne preglede naravne mineralne vode v polnilnici in na izviru opravlja organizacija iz prejšnjega člena najmanj enkrat letno.
(3)Stroški prvega pregleda bremenijo vlagatelja vloge iz 41. člena tega zakona, stroški rednih pregledov pa proizvajalca naravne mineralne vode.
(4)Podrobnejše pogoje iz tega člena določi minister, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače. 46. člen (izvirska voda)
(1)Z označbo »izvirska voda« se lahko poimenuje predpakirana pitna voda, ki ima svoj izvor v podzemnem vodnem viru in izteka ali se črpa na izviru iz enega ali več naravnih iztokov ali vrtin ter izpolnjuje kemijske in indikatorske pogoje iz tega zakona in predpisa, ki ureja kakovost vode, namenjene prehrani ljudi.
(2)Izvirska voda mora izpolnjevati tudi dodatne pogoje za izkoriščanje in dajanje na trg, mikrobiološke pogoje ter pogoje glede obdelave in označevanja, ki jih določi minister, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.
(3)Izvirska voda, ki izvira iz istega izvira, se lahko daje na trg le pod eno blagovno znamko.
(4)Za določitev izvirske vode, ki izvira iz istega izvira, se smiselno uporablja tretji odstavek 39. člena tega zakona. 47. člen (namizna voda)
(1)Namizna voda je predpakirana voda in je pripravljena iz naravne mineralne vode, izvirske vode ali pitne vode ter mora izpolnjevati fizikalne, kemijske in mikrobiološke lastnosti ter indikatorske parametre.
(2)Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše minister. 48. člen (postopki obdelave naravne mineralne in izvirske vode)
(1)Prepovedan je vsak postopek obdelave naravne mineralne vode in izvirske vode, ki bi lahko spremenil njune glavne sestavine in običajno število mikroorganizmov, kot npr. razkuževanje z različnimi sredstvi, dodajanje bakteriostatičnih sredstev in uporaba ultravijoličnega sevanja.
(2)Glavne sestavine vode, običajno število mikroorganizmov v vodi, dovoljene postopke obdelave naravne mineralne vode in izvirske vode, ki ne spreminjajo njunih glavnih sestavin in običajnega števila mikroorganizmov iz prejšnjega odstavka predpiše minister, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače. 49. člen (označevanje predpakiranih vod)
(1)Predpakirana voda mora imeti informacije o poimenovanju navedene na dobro vidnem mestu.
(2)Za predpakirane vode in njihovo oglaševanje je prepovedano uporabljati označbe, blagovne znamke, zaščitne znamke, slike ali druge navedbe, ki bi navajale lastnosti drugih proizvodov ali zavajale glede lastnosti, ki jih predpakirane vode nimajo.
(3)Poimenovanje predpakirane naravne mineralne vode, izvirske ali namizne vode ne sme biti enako ali zavajajoče, vključno glede blagovne znamke, slike, risbe, simbolične in druge označbe, ki bi lahko povzročile medsebojno zamenjavo.
(4)Za predpakirane vode se ne sme predhodno že uporabljeno ime za predpakirane naravne mineralne vode, izvirske ali namizne vode znova uporabiti za predpakirane vode iz drugega naravnega iztoka ali vrtine dvajset let od zadnjega trženja.
(5)Podrobnejše pogoje glede informacij o poimenovanju in navedb označevanja za predpakirane vode iz tega člena določi minister, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače. 50. člen (dodajanje mineralov, vitaminov in arom naravni mineralni, izvirski in namizni vodi)
(1)Predpakirani vodi, ki se daje na trg kot naravna mineralna, izvirska ali namizna voda, ni dovoljeno dodajati vitaminov, mineralov in drugih sestavin, razen ogljikovega dioksida.
(2)Ne glede na prejšnji odstavek je namizni vodi dovoljeno dodajati snovi, ki jih določi minister.
(3)Če je naravni mineralni vodi, izvirski vodi ali namizni vodi dodana aroma, ta pijača na trgu ne sme biti označena kot naravna mineralna voda, izvirska voda ali namizna voda, ampak mora biti označena kot aromatizirana pijača.
(4)Če je namizni vodi dodana snov iz drugega odstavka tega člena, določi pogoje označevanja na trgu minister.
(5)Podrobnejše pogoje iz tega člena določi minister, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače. VI. POSEBNE DOLOČBE ZA ŽIVILA 51. člen (informiranje potrošnikov o živilih in označevanje)
(1)Informiranje potrošnikov o živilih in označevanje živil se izvaja v skladu s pogoji iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in Uredbe 1169/2011/EU.
(2)Živila se s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami označujejo v skladu s pogoji iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in Uredbe 1924/2006/ES.
(3)Pri oglaševanju, vabilu k nakupu, predstavljanju, trženju in prodaji na daljavo živil se upoštevajo vse zahteve iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4)Označevanje, oglaševanje ali trženje živil ne sme besedno, slikovno ali kako drugače zavajati potrošnika glede resničnosti navedb.
(5)Za skladnost s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, Uredbo 1169/2011/EU in Uredbo 1924/2006/ES so za oglaševanje in predstavljanje živila na spletnih straneh, v tiskanih medijih, v okviru avdiovizualnih medijskih storitev, na družbenih omrežjih in spletnih platformah, na spremnih gradivih ali katerih koli drugih sredstvih javnega obveščanja odgovorni nosilci živilske dejavnosti, preostale fizične in pravne osebe, ki bi lahko imele ali imajo od prodaje tega živila premoženjsko korist, pa so odgovorne v skladu z določbami zakona, ki ureja medije, in zakona, ki ureja avdiovizualne medijske storitve.
(6)Če pri oglaševanju in predstavljanju živil, ki so namenjena dajanju na trg, nosilec živilske dejavnosti na spletni strani ni znan, se šteje za odgovornega za oglaševanje in predstavljanje nosilec živilske dejavnosti, ki v zvezi s prodajo izdelkov na tej spletni strani izda račun.
(7)Če oglašuje ali trži živilo fizična ali pravna oseba, ki nima prebivališča ali sedeža v Republiki Sloveniji, določi odgovorno osebo ali pooblaščenca s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji. Če oseba iz prejšnjega stavka nima določene odgovorne osebe ali pooblaščenca s prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji, se vročitev dokumentov najprej opravi na naslov prebivališča ali sedeža te osebe v tujini. Če vročitev v skladu s prejšnjim stavkom ni uspešna, se opravi z javnim naznanilom v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
(8)Informacije o živilu, namenjenemu končnemu potrošniku, ki so obvezne v skladu s predpisi, ki urejajo zahteve za označevanje živil, morajo biti napisane v slovenskem jeziku.
(9)Izdelek, ki ima lastnosti, sestavo oziroma izgled živila ter bi se lahko uporabil kot živilo, se šteje za živilo in zanj veljajo zahteve iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in uredb EU, ki urejajo varnost živil, četudi je na označbi navedeno, da ni primeren oziroma namenjen za uživanje.
(10)Podrobnejše pogoje za način označevanja živil iz tega člena in pogoje za zagotavljanje sledljivosti porekla določi minister.
(11)Za izvajanje 39., 40.,
  1. in
  2. člena Uredbe 1169/2011/EU pogoje glede nacionalnih ukrepov v zvezi z navajanjem informacij določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.
(12)Za izvajanje
  1. člena in drugega odstavka
  2. člena Uredbe 1169/2011/EU nadzor, pogoje glede nacionalnih ukrepov v zvezi z grafičnim prikazom, obveščanjem, uporabo in spremljanjem dodatnih oblik navajanja ali prikaza označbe hranilne vrednosti živil ter zbiranjem podatkov o živilih določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom.
  3. člen (zahteve glede varnosti živil)
(1)Nosilec živilske dejavnosti je odgovoren, da je živilo, ki ga daje na trg, varno.
(2)Za izvajanje
  1. člena Uredbe 178/2002/ES se šteje, da živilo ne izpolnjuje zahtev glede varnosti, zlasti če:
  2. ne izpolnjuje mikrobioloških meril varnosti živil v skladu s predpisi, ki urejajo mikrobiološka merila za živila;
  3. vsebuje druge mikroorganizme in parazite, za katere iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da so škodljivi za zdravje ljudi;
  4. obstajajo dokazi, da je živilo vir zastrupitve ali okužbe pri ljudeh;
  5. je živilo ocenjeno kot neustrezno za prehrano ljudi;
  6. vsebuje onesnaževala: – ki presegajo predpisane mejne vrednosti, določene s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti onesnaževal v živilih, in iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da so škodljiva za zdravje ljudi; – ki se uvrščajo v kategorijo spojin, za katere ni mogoče določiti spodnje varne meje izpostavljenosti; ali – za katera mejna vrednost ni določena in iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da so škodljiva za zdravje ljudi.
  7. vsebuje ostanke farmakološko aktivnih snovi in iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da je živilo škodljivo za zdravje ljudi, ali vsebuje ostanke prepovedanih farmakološko aktivnih substanc;
  8. vsebuje aditive, encime, arome ali arome dima, ki niso odobreni za uporabo ali v zadevni kategoriji živil niso dovoljeni ali so dovoljeni, vendar presegajo predpisane najvišje dovoljene vsebnosti in iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da so škodljivi za zdravje ljudi;
  9. vsebuje ostanke ekstrakcijskih topil, ki se uporabljajo v proizvodnji živil, ki presegajo predpisane mejne vrednosti ostanka, in iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da je živilo škodljivo za zdravje ljudi;
  10. vsebuje ostanke pesticidov, ki presegajo predpisane mejne vrednosti ostanka, in iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da so škodljivi za zdravje ljudi, ali se uvrščajo v kategorijo spojin, za katere ni mogoče določiti spodnje varne meje izpostavljenosti;
  11. vsebuje ostanke pomožnih tehnoloških sredstev ali drugih snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji živil, za katere iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da so škodljivi za zdravje ljudi;
  12. vsebuje, gensko spremenjen organizem, ki ni odobren v skladu z Uredbo 1829/2003/ES, je iz njega sestavljeno ali iz njega izvira;
  13. vsebuje vitamine ali minerale, za katere iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da so zaradi količine ali kemijske oblike škodljivi za zdravje ljudi;
  14. je z ionizirajočim sevanjem obsevano živilo, ki ni na seznamu živil, ki jih je dovoljeno obsevati, oziroma niso izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja obsevana živila;
  15. presega mejne vrednosti radioaktivne kontaminacije v živilih in iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da je živilo škodljivo za zdravje;
  16. vsebuje snovi ali sestavine, katerih uporaba je v živilih prepovedana ali ni skladna z omejitvami iz Uredbe 1925/2006/ES;
  17. vsebuje učinkovine zdravil ali druge sestavine s fiziološkim učinkom, ki niso navedene na označbi;
  18. vsebuje sveže meso, ki izvira od živali, pri kateri se nista opravila predpisana ante in post mortem pregleda;
  19. je presežena predpisana mejna vrednost pri živilih “brez glutena” ali živilih z “zelo nizko vsebnostjo glutena”;
  20. vsebuje alergene, ki niso označeni;
  21. mu je potekel rok uporabe z oznako »porabiti do«;
  22. so nepravilno opredeljene lastnosti živila, ki vplivajo na njegovo varnost;
  23. ni primerno za prehrano ljudi zaradi spremembe svojih lastnosti, ki so posledica fizikalnih, kemičnih, mikrobioloških ali drugih dejavnikov ali procesov (gnitje, kvarjenje, razkroj, onesnaženje s primesmi ali tujki in drugo);
  24. vsebuje neodobreno novo živilo;
  25. so bili pri izdelavi uporabljeni aditivi za živila, ki ne ustrezajo kriterijem čistosti, in iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da so škodljivi za zdravje ljudi;
  26. je pakirano v embalažo, za katero je dokazano, da v živilo sprošča snovi v količini, ki pomeni tveganje za zdravje;
  27. ni označeno v skladu z navodili o načinu hrambe ali priprave, če je to glede na naravo živila potrebno;
  28. iz ocene tveganja ali ocene varnosti izhaja, da je živilo škodljivo za zdravje ljudi ali neustrezno za prehrano ljudi.
(3)Podrobnejše primere, v katerih se šteje, da živilo ne izpolnjuje zahtev glede varnosti iz
  1. člena Uredbe 178/2002/ES, določi minister v soglasju z ministrom za zdravje, če ni s pravnimi akti EU drugače določeno.
  2. člen (zdravstvene zahteve za osebe, ki prihajajo v stik z živili)
(1)V pridelavi, proizvodnji, predelavi in distribuciji živil ne smejo delati osebe, ki so prenašalci povzročiteljev nalezljivih bolezni, zaradi česar bi lahko neposredno ali posredno preko živil ogrožali zdravje potrošnika.
(2)Podrobnejše zahteve za osebe, ki pri delu v pridelavi, proizvodnji, predelavi in distribuciji živil prihajajo v stik z živili, določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom. 54. člen (zakol živali za lastno domačo porabo izven obrata za zakol živali)
(1)Rejec živali, ki je njen lastnik, lahko na mestu reje zakolje dve glavi velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) letno za lastno domačo porabo izven registriranega ali odobrenega obrata za zakol živali. Meso in izdelke iz tega mesa lahko porabijo samo osebe, ki prebivajo z rejcem v istem gospodinjstvu, morebitna najeta delovna sila na tej kmetiji in njegovi sorodniki.
(2)GVŽ je standardna merilna enota za primerjavo med vrstami in kategorijami rejnih živali. Koeficienti GVŽ po posameznih vrstah in kategorijah rejnih živali se izračunajo na podlagi povprečne telesne mase določene vrste in kategorije rejnih živali. Izhodišče za izračun koeficientov GVŽ je telesna masa žive živali, pri čemer se šteje, da je 500 kg telesne mase živali enako 1 GVŽ.
(3)Vrste rejnih živali, ki se lahko zakoljejo v skladu s prejšnjim odstavkom, so gojena divjad, perutnina, lagomorfi in domači parkljarji, razen goveda in kopitarjev.
(4)Pri zakolu živali iz prvega odstavka tega člena rejec zagotovi, da se pri omamljanju in usmrtitvi živali upoštevajo določbe predpisov, ki urejajo zdravje in zaščito živali, sledljivost živali in ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi.
(5)Koeficiente GVŽ na podlagi kriterijev in izhodišča iz drugega odstavka tega člena po posameznih vrstah in kategorijah živali iz tretjega odstavka tega člena, podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka ter evidenco o zakolu določi minister. 55. člen (poraba uplenjene divjadi in rjavih medvedov za lastno domačo porabo lovcev in dajanje na trg)
(1)Lovec oziroma lovka (v nadaljnjem besedilu: lovec), ki je član lovske družine, v kateri so bili uplenjeni divjad oziroma rjavi medved (Ursus arctos), uplenjen v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: rjavi medved), lovec, zaposlen v lovišču s posebnim namenom, ali lovski pomočnik sme v zbiralnici uplenjene divjadi za lastno domačo porabo prevzeti do 500 kg divjadi oziroma rjavega medveda v koži, vendar ne več kot 300 kg mesa divjadi oziroma rjavega medveda letno. Meso in izdelke iz mesa te divjadi oziroma rjavega medveda lahko porabijo samo osebe, ki prebivajo z njim v istem gospodinjstvu.
(2)Upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom zagotovi, da se vsa uplenjena divjad oziroma rjavi medvedi, namenjeni za lastno domačo porabo lovcev ali za dajanje na trg v okviru majhnih količin v skladu s tretjim odstavkom 26. člena tega zakona ali za odpremo v odobreni obrat za obdelavo divjačine, dostavijo v zbiralnico uplenjene divjadi.
(3)Upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom zagotovi, da usposobljena oseba za prvi pregled divjadi iz I. poglavja IV. oddelka Priloge III Uredbe 853/2004/ES v zbiralnici uplenjene divjadi opravi pregled trupa in pripadajočih organov uplenjene divjadi oziroma rjavih medvedov iz prejšnjega odstavka.
(4)Za izvajanje I. poglavja IV. oddelka Priloge III Uredbe 853/2004/ES je usposobljena oseba lovec, če opravi usposabljanje po programu in izpit za pridobitev statusa usposobljene osebe za prvi pregled uplenjene divjadi pri Lovski zvezi Slovenije. Ne glede na prejšnji stavek se šteje, da imajo status usposobljene osebe lovci, ki so doktorji oziroma doktorice veterinarske medicine.
(5)Vlogo za odobritev programa usposabljanja iz prejšnjega odstavka Lovska zveza Slovenije vloži pri Upravi.
(6)O vlogi za odobritev programa usposabljanja iz prejšnjega odstavka Uprava odloči z odločbo.
(7)Po opravljenem izpitu iz četrtega odstavka tega člena Lovska zveza Slovenije posreduje Upravi seznam oseb, ki so opravile izpit. Uprava osebe iz prejšnjega stavka vpiše v evidenco iz 96. člena tega zakona.
(8)Usposobljene osebe iz četrtega odstavka tega člena morajo redno obnavljati znanje na obnovitvenih usposabljanjih, ki jih organizira Lovska zveza Slovenije. Lovska zveza Slovenije Upravi posreduje seznam oseb, ki opravijo obnovitveno usposabljanje. Uprava pripiše datum opravljanja obnovitvenega usposabljanja v evidenco iz 96. člena tega zakona.
(9)Stroški usposabljanj in izpitov iz četrtega in osmega odstavka tega člena bremenijo upravljavca lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom.
(10)Če se ugotovi, da usposobljena oseba ne opravlja prvih pregledov uplenjene divjadi oziroma rjavih medvedov v skladu z II. poglavjem in s III. poglavjem IV. oddelka Priloge III Uredbe 853/2004/ES, s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali pravnimi akti EU, ki urejajo prve preglede uplenjene divjadi, ali se pravočasno ne udeleži obnovitvenega usposabljanja, Uprava izpiše osebo iz evidence iz 96. člena tega zakona in ji izda potrdilo o izpisu iz te evidence.
(11)Upravljavec lovišča ali lovišča s posebnim namenom zagotovi, da se z živalskimi stranskimi proizvodi, ki nastanejo v zbiralnici uplenjene divjadi, ravna v skladu z Uredbo 1069/2009/ES.
(12)Upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom zagotovi vodenje evidenc za zagotavljanje sledljivosti trupov uplenjene divjadi oziroma rjavih medvedov.
(13)Podrobnejša pravila glede pogojev za zbiralnice uplenjene divjadi, postopkov za zagotavljanje higiene uplenjene divjadi oziroma rjavih medvedov, podrobnejše obveznosti usposobljenih oseb iz tretjega odstavka tega člena, zagotavljanja pregledov na trihinelo ter vodenje evidenc in dostop do evidenc za zagotavljanje sledljivosti trupov uplenjene divjadi oziroma rjavih medvedov in sledljivosti preiskav na trihinelo, vsebino programa usposabljanja lovcev, način izvajanja in trajanje tega programa, vsebino in potek izpita za pridobitev statusa usposobljene osebe, podrobnejši postopek in podrobnejše pogoje za odvzem statusa usposobljene osebe ter pogostnost obnovitvenih usposabljanj iz tega člena predpiše minister. 56. člen (prodaja živil na premičnih stojnicah izven tržnic)
(1)Poleg izpolnjevanja pogojev iz 21. člena tega zakona nosilec živilske dejavnosti za prodajo živil na premični stojnici izven tržnice pred začetkom prodaje pridobi dovoljenje lastnika zemljišča.
(2)Če je premična stojnica na zemljišču, ki spada v varovalni pas državne ali lokalne (občinske) ceste, nosilec živilske dejavnosti poleg dovoljenja iz prejšnjega odstavka pridobi tudi soglasje upravljavca ceste v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo javnih cest.
(3)Za nosilca živilske dejavnosti, ki je registriran ali odobren v drugi državi članici EU ali tretji državi v skladu s pravnimi akti EU oziroma pravnimi akti tretje države in prodaja živilo na premični stojnici izven tržnice ali organizirane prireditve, se smiselno uporablja osemnajsti odstavek 24. člena tega zakona. 57. člen (aditivi, encimi, arome, arome dima in ekstrakcijska topila v živilih)
(1)Nosilci živilske dejavnosti dajejo na trg in uporabljajo le aditive, encime, arome in arome dima ali živila, nastala z njihovo uporabo, ki izpolnjujejo pogoje iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter uredb EU, ki urejajo aditive, encime, arome in arome dima.
(2)Nosilci živilske dejavnosti pri proizvodnji živil ali njihovih sestavin uporabljajo le dovoljena ekstrakcijska topila, ki ustrezajo predpisanim splošnim in posebnim kriterijem čistosti.
(3)Podrobnejše pogoje iz prvega odstavka tega člena določi vlada, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.
(4)Podrobnejše pogoje za uporabo ekstrakcijskih topil v živilih in kriterije čistosti iz drugega odstavka tega člena določi minister, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače. 58. člen (živila z dodanimi vitamini, minerali in nekaterimi drugimi snovmi)
(1)Nosilci živilske dejavnosti dajejo na trg ali uporabljajo le tisto živilo z dodanimi vitamini, minerali in nekaterimi drugimi snovmi, ki izpolnjuje pogoje iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter uredb EU, ki urejajo dodajanje vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom.
(2)Za izvajanje drugega odstavka
  1. člena Uredbe 1925/2006/ES pogoje za obvezno dodajanje vitaminov ali mineralov oziroma prepovedi ali omejitev uporabe določenih drugih snovi v proizvodnji določenih živil in način označevanja za doseganje ciljev iz nacionalnega programa iz
  2. člena tega zakona določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom.
  3. člen (nova živila)
(1)Nosilci živilske dejavnosti dajejo na trg ali uporabljajo le tisto novo živilo, ki izpolnjuje pogoje iz tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in uredbe EU, ki ureja nova živila.
(2)Za izvajanje drugega odstavka
  1. člena Uredbe 2015/2283/EU je pristojna Uprava.
  2. člen (obsevana živila)
(1)Nosilci živilske dejavnosti dajejo na trg ali uporabljajo le tisto živilo in živilsko sestavino, obsevano z ionizirajočim sevanjem, ki izpolnjuje pogoje, določene v tem zakonu, predpisih, izdanih na njegovi podlagi, in pravnih aktih EU, ki urejajo obsevanje živil in živilskih sestavin z ionizirajočim sevanjem.
(2)Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače. VII. PREHRANSKA DOPOLNILA IN ŽIVILA ZA POSEBNE SKUPINE 61. člen (sestava in proizvodnja prehranskih dopolnil in dajanje teh na trg)
(1)Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano. So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, ki se dajejo na trg v obliki kapsul, pastil, tablet in drugih podobnih oblikah, v vrečkah s praškom, v ampulah s tekočino, v kapalnih stekleničkah in drugih podobnih oblikah s tekočino in praškom, ki so oblikovane tako, da se jih lahko uživa v odmerjenih majhnih količinskih enotah.
(2)Prehranska dopolnila se dajejo na trg v predpakirani obliki, sestavi in z označenimi odmerki, ki ne škodujejo zdravju.
(3)Prehranska dopolnila lahko vsebujejo vitamine, minerale, aminokisline, maščobne kisline, vlaknine, rastline in rastlinske izvlečke, mikroorganizme in druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom.
(4)Za proizvodnjo prehranskih dopolnil se uporabijo samo vitamini in minerali in njihove oblike v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in uredbami EU, ki urejajo sezname vitaminov in mineralov ter njihovih oblik, ki lahko sestavljajo prehranska dopolnila.
(5)Oblike vitaminov, mineralov in druge snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji prehranskih dopolnil, morajo izpolnjevati pogoje čistosti v skladu s pravnimi akti EU, ki urejajo aditive za živila oziroma prehranska dopolnila.
(6)V dvomu, ali je posamezni izdelek prehransko dopolnilo ali zdravilo, se za to opredelitev uporabi zakon, ki ureja zdravila.
(7)Podrobnejše pogoje glede načina dajanja prehranskih dopolnil na trg iz prvega odstavka tega člena, sestave iz prvega in drugega odstavka tega člena in proizvodnje iz četrtega in petega odstavka tega člena določi minister, pristojen za zdravje. 62. člen (označevanje, predstavljanje in oglaševanje prehranskih dopolnil)
(1)Označevanje, predstavljanje in oglaševanje prehranskih dopolnil mora biti v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in uredbami EU, ki urejajo zagotavljanje informacij o živilih potrošniku ter prehranske in zdravstvene trditve na živilih.
(2)Pri označevanju, predstavljanju in oglaševanju se prehranskim dopolnilom ne smejo pripisovati lastnosti preprečevanja, zdravljenja ali ozdravljenja bolezni pri ljudeh.
(3)Označevanje, predstavljanje in oglaševanje prehranskih dopolnil ne sme vključevati navedb, ki bi navajale ali namigovale, da z uravnoteženo in pestro prehrano na splošno ni mogoče zagotoviti zadostnega vnosa ustreznih količin hranil.
(4)Prehranska dopolnila morajo biti označena z označbo »prehransko dopolnilo«.
(5)Označba prehranskega dopolnila mora vsebovati še naslednje podatke:
  1. imena vrste vitaminov in mineralov ali snovi, ki so značilni za prehransko dopolnilo, ali podatek o naravi hranil ali snovi;
  2. količino posameznega vitamina in minerala ali snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom. Za vitamine in minerale se uporabljajo enote iz uredb EU, ki urejajo prehranska dopolnila. Količine vitaminov in mineralov ali drugih snovi se izrazijo na priporočeno dnevno količino oziroma odmerek izdelka;
  3. pri označevanju vitaminov in mineralov je treba količino vitaminov in mineralov izraziti kot odstotek priporočenega dnevnega vnosa;
  4. priporočeno dnevno količino ali odmerek prehranskega dopolnila;
  5. opozorilo: »Priporočene dnevne količine oziroma odmerka se ne sme prekoračiti«;
  6. navedbo: »Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano«;
  7. opozorilo: »Shranjevati nedosegljivo otrokom!«.
(6)Dajanje brezplačnih prehranskih dopolnil, vzorcev prehranskih dopolnil ali prehranskih dopolnil v kateri koli drugi obliki za promocijske namene neposredno potrošniku ali preko izvajalca zdravstvene dejavnosti ni dovoljeno.
(7)Oglaševanje prehranskih dopolnil preko zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev je prepovedano. Označba prehranskega dopolnila ne sme vsebovati informacij v povezavi z zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci.
(8)Navedene količine vitaminov, mineralov, aminokislin, maščobnih kislin, vlaknin, rastlin in rastlinskih izvlečkov ter drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, ki jih vsebuje prehransko dopolnilo, pomenijo povprečne vrednosti na podlagi proizvajalčevih analiz proizvoda.
(9)Ne glede na prejšnji odstavek pri mikroorganizmih označene količine iz prejšnjega odstavka pomenijo najmanjše vrednosti ob izteku roka uporabe.
(10)Podrobnejše pogoje in zahteve glede označevanja iz prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega in sedmega odstavka tega člena, predstavljanja in oglaševanja prehranskih dopolnil iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena določi minister, pristojen za zdravje. 63. člen (oglaševalsko sporočilo za prehranska dopolnila)
(1)Za namen varovanja javnega zdravja mora biti vsako neposredno ali posredno predstavljanje in oglaševanje prehranskih dopolnil iz prejšnjega člena na spletnih straneh, v tiskanih medijih, z uporabo avdiovizualnih medijskih storitev in spletnih platform, v spremnih gradivih ali katerih koli drugih sredstvih javnega obveščanja označeno z oglaševalskim sporočilom.
(2)Vsebina oglaševalskega sporočila se oblikuje tako, da se potrošniku jasno predstavi, da gre za prehransko dopolnilo in ne zdravilo.
(3)Podrobnejšo vsebino in obliko oglaševalskega sporočila iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravje. 64. člen (živila na osnovi predelanih žit in otroška hrana, ki izpolnjujejo posebne prehranske potrebe zdravih dojenčkov in majhnih otrok)
(1)Živila na osnovi predelanih žit in otroška hrana, ki izpolnjujejo posebne prehranske potrebe zdravih dojenčkov in majhnih otrok ter so namenjena dojenčkom, ki se odstavljajo od dojenja, in majhnim otrokom kot dopolnilo k prehrani ali za njihovo postopno prilagajanje na običajno hrano, se izdelujejo, označujejo in tržijo v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in uredbami EU, ki urejajo živila na osnovi predelanih žit in otroško hrano.
(2)Podrobnejše pogoje izdelovanja, označevanja in trženja živil in otroške hrane iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravje, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače. 65. člen (živila za posebne zdravstvene namene, pripravljena za zadovoljitev prehranskih potreb dojenčkov)
(1)Sestava živil za posebne zdravstvene namene, pripravljenih za zadovoljitev prehranskih potreb dojenčkov, in informacije na takih živilih morajo biti v skladu z zahtevami iz tega zakona in Uredbe 609/2013/EU.
(2)Vlada v skladu z uredbo EU iz prejšnjega odstavka in drugimi pravnimi akti EU s tega področja podrobneje določi obseg in pogoje za oglaševanje živil za posebne zdravstvene namene, pripravljenih za zadovoljitev prehranskih potreb dojenčkov. 66. člen (začetne formule za dojenčke in nadaljevalne formule)
(1)Označevanje, predstavljanje in oglaševanje začetnih formul za dojenčke in nadaljevalnih formul morajo biti v skladu z zahtevami iz tega zakona in Uredbe 609/2013/EU.
(2)Vlada v skladu z uredbo EU iz prejšnjega odstavka in drugimi pravnimi akti EU s tega področja podrobneje določi obseg in pogoje za oglaševanje začetnih formul za dojenčke. 67. člen (prva prijava)
(1)Nosilec živilske dejavnosti, ki daje prehranska dopolnila in živila za posebne skupine, razen živil na osnovi predelanih žit in otroške hrane, prvič na trg, jih zaradi učinkovitejšega nadzora prijavi ministrstvu, pristojnemu za zdravje (v nadaljnjem besedilu: prva prijava). Nosilec živilske dejavnosti je dolžan ministrstvo, pristojno za zdravje, obveščati o spremembi sestave ali o prenehanju prodaje živila iz tega odstavka.
(2)Za prvo prijavo se plača pristojbina.
(3)Podrobnejše pogoje glede prve prijave in rokov iz prvega odstavka tega člena in višino pristojbin iz prejšnjega odstavka določi vlada. VIII. MIKROBIOLOŠKA MERILA ZA ŽIVILA, ZOONOZE, OSTANKI FARMAKOLOŠKO AKTIVNIH SNOVI IN ONESNAŽEVALA 68. člen (mikrobiološka merila za živila)
(1)Nosilec živilske dejavnosti v okviru postopkov, ki temeljijo na načelih HACCP, in z izvajanjem dobre higienske prakse zagotavlja, da je živilo skladno s predpisi, ki urejajo mikrobiološka merila za živila v vseh stopnjah pridelave, predelave in distribucije, vključno s prodajo na drobno.
(2)Vzorčenje in analize se izvajajo v skladu z uredbami EU, ki urejajo mikrobiološka merila za živila in higieno živil, in predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona, če pravni akti EU ne določajo drugače.
(3)Za izvajanje poglavja 3.2 Priloge I Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 z dne
  1. novembra 2005 o mikrobioloških merilih za živila (UL L št. 338 z dne
  3. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2024/2895 z dne
  4. novembra 2024 o spremembi Uredbe (ES) št. 2073/2005 glede bakterije Listeria monocytogenes (UL L št. 2024/2895 z dne
  6. 2024), minister določi zmanjšanje pogostosti vzorčenja in pogoje za to zmanjšanje ter pogoje za vzorčenje in analize.
(4)Za izvajanje devetega odstavka
  1. člena Uredbe 178/2002/ES dodatna mikrobiološka merila iz drugega odstavka tega člena določi minister.
  2. člen (program spremljanja zoonoz)
(1)Uprava, ZIRS in NIJZ pripravijo in izvedejo skupni letni program spremljanja zoonoz, in sicer: – Uprava v delu, ki se nanaša na živali, krmo, živila ter z njimi povezane prostore in opremo, razen živil iz druge alineje tega odstavka; – ZIRS v delu, ki se nanaša na živila za posebne skupine, prehranska dopolnila ter z njimi povezane prostore in opremo ter pitno vodo; – NIJZ v delu, ki se nanaša na ljudi.
(2)Pri pripravi programa spremljanja zoonoz sodelujejo uradni laboratoriji.
(3)Program spremljanja zoonoz obsega spremljanje zoonoz in njihovih povzročiteljev ter spremljanje z njimi povezane protimikrobne odpornosti, epidemiološko preiskavo izbruhov alimentarnih okužb in izmenjavo podatkov, povezanih z zoonozami in njihovimi povzročitelji.
(4)Koordinacijo priprave programa spremljanja zoonoz, poročanja na EFSA ter priprave letnega nacionalnega poročila o izvedbi programa spremljanja zoonoz izvaja Uprava.
(5)Kontaktna točka za sodelovanje z Evropsko komisijo in EFSA v zvezi s programom spremljanja zoonoz je Uprava.
(6)Uradni in drugi laboratoriji, ki opravljajo analize vzorcev izvajalcev dejavnosti, o nenavadnem pojavu povzročiteljev zoonoz (npr. neobičajno število, virulenca, odpornost proti protimikrobnim zdravilom), ki ima lahko škodljive posledice za javno zdravje, nemudoma obvestijo pristojni organ iz prvega odstavka tega člena ter na zahtevo tega organa pošljejo zahtevane podatke in sodelujejo v postopku preverjanja in ocenjevanja podatkov. Organi iz prvega odstavka tega člena se o primerih iz prejšnjega stavka medsebojno obveščajo.
(7)Če nosilec živilske dejavnosti ugotovi ali utemeljeno sumi, da bi lahko živilo škodljivo vplivalo na zdravje ljudi, obvesti Upravo oziroma ZIRS, vsakega v okviru njegovih pristojnosti, in zagotovi hrambo živila ali primernega vzorca tega živila do odločitve tega organa o nadaljnjih ukrepih. Če je živilo iz tega odstavka že dano na trg in je lahko vzrok za izbruh alimentarne okužbe, organ iz prejšnjega stavka obvesti tudi NIJZ.
(8)V primeru suma ali izbruha alimentarne okužbe mora nosilec živilske dejavnosti omogočiti odvzem vzorca živil.
(9)Če se pojavi izbruh ali sum izbruha alimentarne okužbe ali nenavadni pojav povzročiteljev zoonoz iz šestega odstavka tega člena, uradni ali drug laboratorij na zahtevo Uprave oziroma ZIRS pošlje uradnemu laboratoriju izolat, pridobljen iz vzorcev, ki jih odvzame nosilec živilske dejavnosti, in so v hrambi pri tem laboratoriju.
(10)Nosilec živilske dejavnosti pristojnemu organu iz prvega odstavka tega člena na njegovo zahtevo predloži rezultat sekvenciranja celotnih genomov lastnih preiskav, če je povezan z izbruhom ali sumom izbruha alimentarne okužbe.
(11)Podrobnejšo vsebino in način izvajanja programa spremljanja zoonoz, način izmenjave podatkov in poročanja ter podrobnejši postopek iz devetega odstavka tega člena določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje. 70. člen (nadzor zoonoz in povzročiteljev zoonoz)
(1)Za izvajanje 5. člena Uredbe 2160/2003/ES pravila za odkrivanje zoonoz in njihovih povzročiteljev, vključno s pravili za vzorčenje in laboratorijske preiskave, način obveščanja o ugotovitvi zoonoze ali povzročitelja zoonoze, ukrepe v primeru ugotovitve zoonoze ali povzročitelja zoonoze in v primeru izbruha okužbe z živili pri ljudeh, posebne zahteve glede cepljenja, uporabe zdravil in zaviralnih substanc, način zagotavljanja sledljivosti živali na gospodarstvu, vrsto in vsebino dokumentacije, ki jo vodi nosilec živilske dejavnosti, ter čas hrambe dokumentacije in način obveščanja o vselitvah in izselitvah živali ter o drugih podatkih, potrebnih za doseganje ciljev EU, določi minister, če ni s pravnimi akti EU določeno drugače.
(2)Nosilec živilske dejavnosti obvesti Upravo o ugotovitvi povzročitelja zoonoze, za katerega je določen cilj EU iz 4. člena Uredbe 2160/2003/ES.
(3)Za izvajanje 4. člena Uredbe 2160/2003/ES v zvezi z dopustnimi odstopanji od zahtev za sheme testiranja, potrebnih za verifikacijo doseganja ciljev iz prvega odstavka tega člena, nosilec živilske dejavnosti vlogo za odobritev odstopanj vloži pri Upravi.
(4)Za izvajanje
  1. člena in tretjega odstavka
  2. člena Uredbe 2160/2003/ES se Uprava odloči za uradno vzorčenje zaradi suma na lažni pozitivni rezultat na podlagi vloge za uradno vzorčenje zaradi takega suma, ki jo nosilec živilske dejavnosti vloži pri Upravi.
(5)Za potrditev in spremembo programa nadzora izvajalca dejavnosti iz drugega odstavka
  1. člena Uredbe 2160/2003/ES in za pridobitev dovoljenja v skladu s točko (c) drugega odstavka
  2. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1177/2006 z dne
  3. avgusta 2006 o izvajanju Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za uporabo posebnih metod nadzora v okviru nacionalnih programov za nadzor salmonele pri perutnini (UL L št. 212 z dne
  5. 2006, str. 3) nosilec živilske dejavnosti vloži vlogo pri Upravi.
(6)Za izvajanje točke (a) prvega odstavka 12. člena Uredbe 2160/2003/ES laboratorije, ki sodelujejo v programu nadzora in opravljajo laboratorijske preiskave vzorcev nosilcev živilske dejavnosti, določi Uprava. Laboratorij vloži vlogo za določitev iz tega odstavka pri Upravi.
(7)Za izvajanje 12. člena Uredbe 2160/2003/ES laboratorij, ki se nahaja v drugi državi članici EU, Uprava lahko določi za laboratorij iz prejšnjega odstavka, če ga je pristojni organ te države določil za sodelovanje v programih nadzora.
(8)Laboratorij iz šestega odstavka tega člena obvesti Upravo o ugotovitvi povzročitelja zoonoze v vzorcu izvajalca dejavnosti in o nepravilnem vzorčenju.
(9)Če laboratorij preneha izpolnjevati enega ali več pogojev za določitev iz 12. člena Uredbe 2160/2003/ES, Uprava prekliče določitev laboratorija iz šestega odstavka tega člena.
(10)Nosilec živilske dejavnosti je upravičen do nadomestila za zaklane ali usmrčene in uničene živali, če so bile zaradi predpisanih ukrepov v primeru ugotovitve posebej določenih zoonoz ali povzročiteljev zo

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.