← Slovenija

Odlok o proračunu Mestne občine Kranj za leto 2026, stran 13151.

Na podlagi

  1. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 11/14 – popr., 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, 62/24 – odl. US in 102/24 – ZLV-K),
  2. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 80/16 – ZIPRS1718, 33/17 – ZIPRS1718-A, 71/17 – ZIPRS1819, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O, 76/23, 24/25 – ZFisP-1 in 39/25), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, 79/18 in 78/23 – ZORR) ter
  3. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 53/25 – UPB5) je Mestni svet Mestne občine Kranj na
  4. seji dne
  6. 2025 sprejel O D L O K o proračunu Mestne občine Kranj za leto 2026
  7. SPLOŠNA DOLOČBA
  8. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Mestno občino Kranj za leto 2026 določa proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
  9. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
  10. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: v eur KONTO OPIS 2026 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 102.366.345 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 74.819.359 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 59.604.040 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 45.655.040 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 13.164.000 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 785.000 706 DRUGI DAVKI IN PRISPEVKI 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 15.215.319 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 6.508.792 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 77.000 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 775.000 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 129.525 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 7.725.002 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 260.000 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 145.000 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV 115.000 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 154.834 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 86.200 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 68.634 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 26.469.965 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 15.431.073 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EU IN IZ DRUGIH DRŽAV 11.038.892 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV (782+786+787) 662.187 782 PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EU IZ STRUKTURNIH SKLADOV 0 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 562.000 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ IN IZ DRUGIH DRŽAV 100.187 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 121.676.612 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 33.229.879 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 7.516.160 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 1.175.700 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 19.918.769 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 1.470.000 409 REZERVE 3.149.250 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413+414) 34.034.671 410 SUBVENCIJE 263.739 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 14.535.781 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 2.027.288 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 17.207.863 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI

(420)46.793.741 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 46.793.741 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 7.618.321 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM, KI NISO PROR. UPORABNIKI 5.508.363 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 2.109.958 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) –19.310.267 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN ZMANJŠANJE FINANČNIH NALOŽB (750+751+752) 4.000 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 4.000 751 ZMANJŠANJE FINANČNIH NALOŽB 0 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE FINANČNIH NALOŽB (440+441) 0 440 DANA POSOJILA 0 441 POVEČANJE FINANČNIH NALOŽB 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 4.000 C. RAČUN FINANCIRANJA 50 VII. ZADOLŽEVANJE
(500)16.700.000 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 16.700.000 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA
(550)3.333.660 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 3.333.660 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) – (II.+V.+VIII.) –5.939.927 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 13.366.340 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 19.310.267 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 6.145.990 – OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA 0 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Mestne občine Kranj. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
  1. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
  2. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance, podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, tega odloka ter drugih aktov Mestne občine Kranj, ki urejajo izvrševanje proračuna. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. Župan je za izvrševanje proračuna odgovoren Mestnemu svetu Mestne občine Kranj (v nadaljevanju: Svet). Za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi odgovarja predstojnik neposrednega proračunskega uporabnika. Predstojnik neposrednih proračunskih uporabnikov občine, razen krajevnih skupnosti, je župan. Župan ima tudi pristojnost potrjevanja investicijske dokumentacije. Predstojniki neposrednih proračunskih uporabnikov – krajevnih skupnosti so predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Predstojnik neposrednega uporabnika lahko s pooblastilom prenese posamezna upravičenja v zvezi z izvrševanjem proračuna na druge osebe. Oseba, ki je pooblaščena za podpisovanje odredb za plačila iz proračuna je pooblaščeni odredbodajalec.
  3. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem odstavku
  4. in v prvem odstavku
  5. člena Zakona o javnih financah (v nadaljevanju ZJF), tudi:
  6. lastni prihodki krajevnih skupnosti, ki se uporabijo za financiranje izdatkov krajevnih skupnosti, predvidenih v njihovem finančnem načrtu,
  7. namenski prihodki proračunskega stanovanjskega sklada, ki jih kot namenske določa Odlok o ustanovitvi proračunskega stanovanjskega sklada Mestne občine Kranj in se lahko uporabijo za financiranje odhodkov, predvidenih v finančnem načrtu sklada,
  8. okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se lahko porabi za gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov, in za zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,
  9. požarna taksa, ki se lahko porabi za sofinanciranje delovanja in opremljanja drugih gasilskih enot, sofinanciranje raziskav na področju varstva pred požarom, izobraževanje in usposabljanje za varstvo pred požarom. Če so namenski prihodki vplačani v proračun v manjšem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih prejemkov. Če so namenski prihodki vplačani v proračun v večjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu občine. Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prihodek, ki zahteva sorazmerni odhodek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prihodkov povečata obseg prihodkov in odhodkov proračuna. Sredstva namenskih prihodkov, ki niso porabljeni v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen.
  10. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, sprememba proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja. Obseg izvedenih prerazporeditev pravic porabe se računa po neto načelu, ki je sešteta razlika med prerazporeditvami na proračunsko postavko in iz nje. O prerazporeditvah pravic porabe v finančnem načrtu krajevne skupnosti odloča predsednik sveta krajevne skupnosti brez omejitev. O prerazporeditvi pravic porabe med finančnimi načrti krajevnih skupnosti odločajo predsedniki svetov krajevnih skupnosti brez omejitev. O prerazporeditvah pravic porabe iz finančnega načrta krajevne skupnosti v finančni načrt mestne uprave odloča predsednik sveta krajevne skupnosti brez omejitev. O prerazporeditvah pravic porabe iz finančnega načrta mestne uprave v finančne načrte krajevnih skupnosti v okviru projekta iz načrta razvojnih programov odloča župan brez omejitev. O prerazporeditvah pravic porabe v, na in iz finančnih načrtov neposrednih uporabnikov: – Mestni svet Mestne občine Kranj, – Nadzorni odbor Mestne občine Kranj, – Župan, – Skupna občinska uprava občin Gorenjske (v nadaljevanju: SOU), odloča župan brez omejitev. O prerazporeditvah pravic porabe v finančnem načrtu mestne uprave na predlog vodje notranje organizacijske enote oziroma SOU na predlog njenega direktorja odloča župan. V primerih prerazporeditev med notranje organizacijskimi enotami mestne uprave ali SOU morata prerazporeditev predlagati vodji obeh notranje organizacijskih enot mestne uprave oziroma direktor SOU. Župan lahko v finančnem načrtu mestne uprave brez omejitev prerazporeja pravice porabe v okviru istega podprograma. Župan lahko v finančnem načrtu mestne uprave prerazporeja pravice porabe med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 25 % podprograma, in med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 25 % glavnega programa v sprejetem finančnem načrtu, pri tem pa mora proračun ostati uravnotežen. Župan lahko v finančnem načrtu mestne uprave prerazporeja pravice porabe med področji porabe, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja porabe ne sme presegati 25 % področja porabe v sprejetem proračunu, pri tem pa mora proračun ostati uravnotežen. V obseg prerazporeditev iz šestega in sedmega odstavka tega člena ne štejejo prerazporeditve, ki so potrebne zaradi plačil na podlagi pravnomočnih odločitev sodišč ali drugih upravnih organov. V obseg prerazporeditev iz šestega in sedmega odstavka tudi ne štejejo prerazporeditve potrebne zaradi pravilne uvrstitve odhodka v podprogram programske klasifikacije, prerazporeditve iz sedmega odstavka
  11. člena tega odloka in prerazporeditve potrebne za zagotovitev zadostnih sredstev na postavki 200901 Stanovanjsko gospodarstvo. V obseg prerazporeditev tudi ne štejejo prerazporeditve v okviru projektov NRP Participativni proračun in NRP Investicije v KS. V okviru prerazporeditev lahko župan na predlog vodje notranje organizacijske enote ali direktorja SOU odpre tudi novo proračunsko postavko pod pogoji, ki jih določata Pravilnik o postopkih izvrševanja proračuna Republike Slovenije in Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. Za prerazporeditve, ki presegajo zgoraj določene pravice župana, mora župan pridobiti soglasje Sveta. Za te prerazporeditve ne veljajo omejitve iz šestega in sedmega odstavka tega člena in se vanje tudi ne vštevajo. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v obdobju januar–junij in konec leta z zaključnim računom proračuna poroča Svetu o veljavnem proračunu in njegovi realizaciji.
  12. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev novih projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve Sveta. Župan lahko spreminja vrednost projektov v letnem načrtu razvojnih programov. Za spremembe projektov, katerih okvirna vrednost se poveča za več kot 20 odstotkov ali se sredstva v proračunu povečajo za več kot 250.000 eurov, mora župan pridobiti soglasje Sveta. Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za projekte, ki se nanašajo na svetniške skupine in za skupni projekt krajevnih skupnosti. Omejitev ne velja tudi za projekte, ki se financirajo iz namenskih prihodkov, ki v proračunu niso bili načrtovani ali so bili načrtovani v premajhnem znesku. Omejitev iz prejšnjega odstavka tudi ne velja za projekt 40600031 LN Britof – Voge, ker je realizacija vezana na komasacijsko pogodbo. V obseg prerazporeditev tudi ne štejejo prerazporeditve, ki so potrebne zaradi plačil na podlagi pravnomočnih odločitev sodišč ali drugih upravnih organov ter prerazporeditve potrebne zaradi pravilne uvrstitve odhodka v podprogram programske klasifikacije. Za prerazporeditve iz projektov, pri katerih so v načrtu razvojnih programov za tekoče leto predvideni prihodki iz državnega proračuna ali EU virov, ne glede na njihov znesek oziroma višino, mora župan pridobiti soglasje Sveta. Omejitev ne velja za prerazporeditve iz lastnih virov. Projekte, glede katerih se zaradi prenosa plačil v tekoče leto zaključek financiranja prestavi iz predhodnega leta, župan uvrsti v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna s prerazporeditvami brez omejitev iz
  13. in
  14. člena in se vanje tudi ne vštevajo. Župan potrjuje predpisano investicijsko dokumentacijo in ima pravico spreminjati podatke o predvidenem začetku in koncu projekta ter predvideni okvirni vrednosti projekta.
  15. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 80 odstotkov pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika; od tega:
  16. v letu 2027, 80 odstotkov navedenih pravic porabe in
  17. v ostalih prihodnjih letih 20 odstotkov navedenih pravic porabe. Skupni obseg obveznosti, ki jih prevzame neposredni uporabnik in bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago, storitve ter tekoče transfere, ne sme presegati 40 odstotkov pravic porabe, sprejete v njegovem finančnem načrtu. Omejitve iz tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, za prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter za prevzemanje obveznosti po projektih, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
  18. člen (proračunski skladi) Proračunska sklada sta:
  19. rezervni sklad, oblikovan po ZJF in
  20. stanovanjski sklad, ustanovljen na podlagi odloka o ustanovitvi proračunskega sklada. Proračunska rezerva se oblikuje v višini, določeni v posebnem delu proračuna. Na predlog za finance pristojne notranje organizacijske enote mestne uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka
  21. člena ZJF do višine 100.000 eurov župan in o tem s pisnimi poročili tekoče obvešča Svet. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se sredstva proračunske rezerve do višine 650.000 EUR uporabijo za pripravo in izvedbo projektov sanacije plazu na območju križišča cest ob objektu Čepulje 3, o čemer odloči župan. O porabi sredstev s pisnimi poročili obvešča Svet.
  22. člen (splošna proračunska rezervacija) V proračunu se do višine, določene v posebnem delu, zagotovijo sredstva splošne proračunske rezervacije, ki je namenjena financiranju odhodkov, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev. O uporabi splošne proračunske rezervacije na podlagi
  23. člena ZJF odloča na predlog pristojnih notranje organizacijskih enot mestne uprave ali SOU s sklepom o prerazporeditvi sredstev župan. Skupna vrednost odobrenih sklepov o prerazporeditvi iz drugega odstavka tega člena ne sme presegati sredstev, zagotovljenih na posebni proračunski postavki v posebnem delu proračuna. Za prerazporeditve iz splošne proračunske rezervacije na postavke finančnega načrta neposrednega uporabnika ne veljajo omejitve iz
  24. in
  25. člena tega odloka in se vanje ne vštevajo. O opravljenih prerazporeditvah župan s poročilom o izvrševanju proračuna v obdobju januar–junij in konec leta z zaključnim računom proračuna poroča Svetu.
  26. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA MESTNE OBČINE KRANJ
  27. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka
  28. člena ZJF, lahko župan v letu 2026 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 40.000,00 eurov. Posameznemu dolžniku lahko župan odpiše dolg največ do skupne višine 1.000,00 eurov, nad to vrednostjo pa o tem odloča Svet. Odpisi dolgov na podlagi stečajev pravnih oseb in osebnih stečajev se ne štejejo v obseg odpisov dolgov po tem členu. V primerih, ko dolg posameznega dolžnika do neposrednega uporabnika proračuna občine ne presega dveh eurov, se v poslovnih knjigah občine razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. Kot dolgovi po četrtem odstavku
  29. člena ZJF se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev.
  30. člen (načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem do vrednosti posamezne nepremičnine do višine 10.000 eurov sprejme župan.
  31. člen (načrt ravnanja s premičnim premoženjem) V načrt ravnanja s premičnim premoženjem je potrebno uvrstiti premično premoženje nad vrednostjo posameznega premičnega premoženja v višini kot jo določa zakon, ki ureja stvarno premoženje občin. Načrt ravnanja s premičnim premoženjem sprejme župan.
  32. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
  33. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se Mestna občina Kranj lahko dolgoročno zadolži do višine 17.700.000 eurov, in sicer za financiranje investicijskih projektov iz načrta razvojnih programov. Občina v letu 2026 ne bo izdajala poroštev javnim zavodom in javnim podjetjem, katerih ustanoviteljica je.
  34. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina) Posredni uporabniki občinskega proračuna in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina, se v letu 2026 ne smejo zadolževati in izdajati poroštev.
  35. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko zadolži do višine 15.800.000 eurov.
  36. člen (likvidnostno zadolževanje) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Zadolžitev iz prejšnjega odstavka ne šteje v obseg zadolžitev občine, razen če leto črpanja in leto odplačila nista v istem proračunskem letu. Odločitev o likvidnostnem zadolževanju sprejme župan.
  37. PRAVNI POSLI SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI
  38. člen (veljavnost pravnih poslov, ki jih sklepajo sveti krajevne skupnosti) Pravni posli, ki jih sklene svet krajevne skupnosti v višini posameznega pravnega posla v posameznem proračunskem letu do 20.000 eurov, so veljavni brez predhodnega soglasja župana. Pravni posli, ki pomenijo prevzemanje obveznosti, morajo biti v skladu s finančnim načrtom krajevne skupnosti.
  39. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
  40. člen (začasno financiranje v letu 2027) V obdobju začasnega financiranja Mestne občine Kranj v letu 2027, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
  41. člen (prenos sredstev v naslednje leto) Stanje sredstev na zakladniških podračunih konec leta se prenese v finančne načrte neposrednih proračunskih uporabnikov za naslednje leto. Za obseg prenesenih sredstev se povečajo pravice porabe neposrednih proračunskih uporabnikov.
  42. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od
  43. januarja 2026 dalje. Št. 410-37/2025-20-
(1103102)Kranj, dne 17. decembra 2025 Župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec Kazalo Na vrh

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.