Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov (ZKOM), stran 865.

(1)Ta zakon ureja posebnosti glede: – kazenske odgovornosti oseb, ki so storile kaznivo dejanje, ko so že bile stare 14 let, niso pa še dopolnile 18 let, in kazenske sankcije zanje; – postopka proti osebam, ki naj bi storile kaznivo dejanje, ko so že bile stare 14 let, niso pa še dopolnile 18 let; – izvrševanja kazenskih sankcij, izrečenih osebam iz prve alineje tega odstavka; – postopkov mednarodnega sodelovanja, ki tečejo v okviru kazenskih postopkov proti osebam iz druge alineje ali izvrševanja kazenskih sankcij, izrečenih osebam iz prve alineje tega odstavka.

(2)Ta zakon določa tudi obseg, v katerem se uporablja za osebe, ki naj bi ali so storile kaznivo dejanje, ko že bile stare 14 let, niso pa še dopolnile 18 let, pa so pred uvedbo kazenskega postopka, med kazenskim postopkom ali med izvrševanjem izrečene sankcije že dopolnile 18 let, in za osebe, ki naj bi ali so storile kaznivo dejanje, ko so že dopolnile 18 let, niso pa še dopolnile 21 let.

1. člen (pomen izrazov v tem zakonu) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
2. mladoletnik ali mladoletnica (v nadaljnjemu besedilu: mladoletnik) je tisti, ki naj bi oziroma je storil kaznivo dejanje, ko je že bil star 14 let, ni pa še dopolnil 18 let;
3. mlajši mladoletnik ali mlajša mladoletnica (v nadaljnjem besedilu: mlajši mladoletnik) je tisti, ki naj bi oziroma je storil kaznivo dejanje, ko je že bil star 14 let, ni pa še dopolnil 16 let;
4. starejši mladoletnik ali starejša mladoletnica (v nadaljnjem besedilu: starejši mladoletnik) je tisti, ki naj bi oziroma je storil kaznivo dejanje, ko je že bil star 16 let, ni pa še dopolnil 18 let;
5. mlajši polnoletnik ali mlajša polnoletnica (v nadaljnjem besedilu: mlajši polnoletnik) je tisti, ki naj bi oziroma je storil kaznivo dejanje, ko je že bil star 18 let, ni pa še dopolnil 21 let;
6. polnoletnik ali polnoletnica (v nadaljnjem besedilu: polnoletnik) je tisti, ki naj bi oziroma je storil kaznivo dejanje kot mladoletnik, pa je pred ali med postopkom po tem zakonu dopolnil 18 let;
7. protipravno dejanje je dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja in je v nasprotju s pravom;
8. postopek po tem zakonu vključuje predkazenski postopek, kazenski postopek in postopek izvrševanja kazenskih sankcij;
9. psihosocialno delovanje je način mišljenja, čustvovanja in vedenja osebe v različnih okoliščinah in vidikih njenega življenja, in je odraz njene osebnostne razvitosti;
10. državni organi so sodišče, državno tožilstvo in policija;
11. zavodi so center za socialno delo, center za mladoletnike, strokovni center, zavod za usposabljanje, reintegracijski dom za mlade, zavod za mladoletnike, forenzični psihiatrični oddelek za mladoletnike in zdravstveni zavod, v katerem se izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti;
12. drugi ukrepi so omejevalni ukrepi, začasni ukrepi za varstvo koristi mladoletnikov in ukrepi, s katerimi se zagotavlja pravica do učinkovitega sodelovanja mladoletnika v postopku po tem zakonu;
13. izvajalec je pravna ali fizična oseba, ki izvaja individualne ali skupinske socialnovarstvene, izobraževalne, psihosocialne, zdravstvene ali druge ustrezne programe, katerih obiskovanje se mladoletniku naloži v sklepu o izreku kazenske sankcije ali drugega ukrepa, ali ki sodeluje s centrom za socialno delo pri izvrševanju kazenske sankcije ali drugega ukrepa;
14. nezavodski vzgojni ukrep je skupen izraz za ukor, navodila in prepovedi ter nadzorstvo centra za socialno delo;
15. zavodski vzgojni ukrep je skupen izraz za namestitev v strokovni center, namestitev v zavod za usposabljanje in namestitev v reintegracijski dom za mlade;
16. zavod, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, je skupen izraz za strokovni center, zavod za usposabljanje in reintegracijski dom za mlade;
17. strokovni center je javni zavod, ki je opredeljen v zakonu, ki ureja obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju, kot zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ustanovljen za vzgojo in izobraževanje otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter težavami;
18. zavod za usposabljanje je zavod, ki je opredeljen v zakonu, ki ureja socialno varstvo, kot zavod za izvajanje institucionalnega varstva za otroke, mladostnike in odrasle osebe do
19. leta starosti z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju;
20. reintegracijski dom za mlade je javni zavod, ki je bil ustanovljen kot notranja organizacijska enota Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: uprava), v katerem je mladoletniku odvzeta prostost, ob hkratnem okrepljenem nadzoru pa mu je zagotovljena strokovna pomoč in stalno vodstvo strokovnjakov;
21. zavod za mladoletnike je javni zavod za prestajanje kazni mladoletniškega zapora in pripora, ki je bil ustanovljen kot notranja organizacijska enota uprave;
22. bližnji sorodniki so zakonec oziroma zunajzakonski partner, sorodnik v ravni vrsti, sorodnik v stranski vrsti do drugega kolena, posvojenec, posvojitelj, očim, mačeha, pastorek in pastorka;
23. družinski člani so člani družine, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja družinska razmerja;
24. postopek mednarodnega sodelovanja je: – postopek za prijetje in predajo, postopek pravne pomoči in postopek priznanja in izvrševanja pravosodnih odločb na podlagi zakona, ki ureja sodelovanje v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije; – postopek mednarodne pravne pomoči, izvršitve mednarodnih pogodb v kazenskopravnih stvareh in postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek.
25. člen (uporaba določb drugih zakonov)

(1)Glede posameznih vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja ali jih ne ureja v celoti, se v postopku po tem zakonu uporabljajo določbe splošnega dela kazenskega zakonika in določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, če niso v nasprotju s tem zakonom.

(2)Glede posameznih vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja ali jih ne ureja v celoti, se za izvrševanje kazenskih sankcij za mladoletnike smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, če niso v nasprotju s tem zakonom.

(3)Mladoletnik se po tem zakonu obravnava za kazniva dejanja, opredeljena v posebnem delu kazenskega zakonika, in za druga kazniva dejanja, za katera se uporablja splošni del kazenskega zakonika. 4. člen (varstvo koristi mladoletnika)

(1)Glavno vodilo v postopku po tem zakonu je korist mladoletnika.

(2)Državni organi, zavodi, odvetniki, tolmači, sodni izvedenci, poravnalci in drugi strokovnjaki, ki sodelujejo v postopku po tem zakonu, ravnajo posebej hitro, skrbno in obzirno, spoštujejo mladoletnikovo dostojanstvo, upoštevajo njegovo psihosocialno delovanje glede na njegovo starost in morebitno posebno ranljivost tako, da se spodbuja mladoletnikov skladen osebnostni razvoj.

(3)Državni organi s primernimi ukrepi skrbijo, da se mladoletnik pri procesnih dejanjih vede spoštljivo.

1. člen (sorazmernost pri obravnavi mladoletnika) Državni organi in zavodi ves čas postopka skrbijo, da je njihovo delovanje v sorazmerju s težo in naravo očitanega kaznivega dejanja, kazensko sankcijo ter drugim ukrepom, ki se mladoletniku lahko izreče.
2. člen (namen kazenskih sankcij in drugih ukrepov) Namen kazenskih sankcij in drugih ukrepov je, da se mladoletniku z varstvom, s celovito strokovno pomočjo, z razvijanjem njegove osebne odgovornosti in zavedanja o nedopustnosti izvrševanja kaznivih dejanj, z izobraževanjem, strokovnim usposabljanjem, rehabilitacijo in z nadzorstvom nad njim zagotovijo vzgoja, skladen osebnostni razvoj in dostojna vključitev v družbo.
3. člen (subsidiarnost kazenskega pregona) Postopki odvračanja kazenskega pregona imajo prednost pred kazenskim pregonom.
4. člen (pravica do individualne ocene mladoletnika)

(1)Mladoletnik, za katerega obstaja utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, ima pravico, da se v postopku po tem zakonu čim prej izdela njegova individualna ocena (v nadaljnjem besedilu: individualna ocena mladoletnika), ki se pod pogoji in na način iz tega zakona posodablja ves čas postopka po tem zakonu.

(2)Obseg in podrobnosti individualne ocene mladoletnika je treba prilagajati okoliščinam primera, zlasti teži in naravi domnevno storjenega kaznivega dejanja ter kazenskim sankcijam in drugim ukrepom, ki se lahko izrečejo v postopku po tem zakonu. 9. člen (pravica do obveščenosti in pravica do spremstva)

(1)Mladoletnika se seznani z njegovimi pravicami v postopku po tem zakonu in s splošnimi vidiki poteka predkazenskega in kazenskega postopka tako, da se mu omogoči učinkovito uresničevanje pravic in na način, ki ga določa ta zakon.

(2)Mladoletnik ima pravico, da je pod pogoji in na način, ki ga določa ta zakon, o njegovih pravicah in splošnih vidikih poteka postopka obveščen njegov zakoniti zastopnik ali druga odrasla oseba in da ga ta oseba spremlja v predkazenskem in kazenskem postopku. 10. člen (izključitev javnosti in varovanje tajnosti postopka)

(1)Pri izvedbi dejanj v postopku po tem zakonu je javnost izključena, navzoče so lahko le osebe, za katere tako določa zakon.

(2)Državni organ, ki vodi posamezno dejanje v postopku po tem zakonu, pouči navzoče, da morajo kot tajnost varovati vse, kar zvedo pri tem dejanju, in jih opozori, da pomeni izdaja tega, kar so pri dejanju izvedeli, kaznivo dejanje. 11. člen (prepoved objave podatkov)

(1)Brez dovoljenja sodišča se ne sme objaviti podatkov o poteku postopka po tem zakonu in odločbe, ki je bila v njem izdana.

(2)Objaviti se sme samo tiste podatke o postopku oziroma samo tisti del odločbe, ki ga je sodišče dovolilo objaviti, vendar se niti v tem primeru ne sme objaviti osebnih podatkov mladoletnika in drugih informacij, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati njegovo identiteto. II. poglavje KAZENSKA ODGOVORNOST IN KAZENSKE SANKCIJE 12. člen (vrste kazenskih sankcij) Kazenske sankcije za mladoletnike (v nadaljnjem besedilu: kazenske sankcije) so: vzgojni ukrepi, kazni in varnostni ukrepi. 13. člen (izrekanje kazenskih sankcij mladoletnikom)

(1)Mlajšemu mladoletniku se sme izreči vzgojni ukrep.

(2)Starejšemu mladoletniku se praviloma izreče vzgojni ukrep, izjemoma pa se mu sme izreči kazen. Poleg glavne kazni se mu sme izreči ena ali obe stranski kazni.

(3)Mladoletniku se smejo izreči tudi varnostni ukrepi.

1. oddelek: Vzgojni ukrepi
2. člen (vrste vzgojnih ukrepov)

(1)Vzgojni ukrepi so:

1. ukor;
2. navodila in prepovedi;
3. nadzorstvo centra za socialno delo;
4. namestitev v strokovni center;
5. namestitev v reintegracijski dom za mlade;
6. namestitev v zavod za usposabljanje.

(2)Nezavodski vzgojni ukrep, razen ukora, izreče sodišče mladoletniku, ki ga je treba opozoriti na nepravilnost njegovega ravnanja ter mu zagotoviti vzgojo in celovito strokovno pomoč za njegov skladen osebnostni razvoj glede na njegove potrebe in sposobnosti v njegovem dotedanjem okolju s pomočjo kratkotrajnih ali trajnejših ukrepov.

(3)Zavodski vzgojni ukrep izreče sodišče mladoletniku, pri katerem so potrebni trajnejši vzgojni, rehabilitacijski in reintegracijski ukrepi, celovita strokovna pomoč glede na njegove potrebe in njegova popolna ali delna izločitev iz dotedanjega okolja. Zavodski vzgojni ukrep se izreče kot skrajni ukrep in sme trajati v mejah, določenih s tem zakonom, in le toliko časa, kolikor je treba, da bo dosežen njegov namen.

(4)Sodišče ob izreku vzgojnega ukrepa iz

1. do
2. točke prvega odstavka tega člena ne določi, koliko časa bo vzgojni ukrep trajal, temveč odloči o njegovem prenehanju, ko ugotovi, da je njegov namen dosežen.
3. člen (izbira vzgojnega ukrepa) Pri izbiri vzgojnega ukrepa sodišče upošteva mladoletnikovo starost in njegovo psihosocialno delovanje, njegove potrebe, dotedanjo vzgojo, okolje in razmere, v katerih živi, težo in naravo storjenega kaznivega dejanja, nagibe, iz katerih je storil dejanje, njegov odnos do storjenega kaznivega dejanja in njegovo vedenje po storjenem kaznivem dejanju, zlasti njegov odnos do oškodovanca ter, ali je poravnal oziroma si prizadeval poravnati škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, ali mu je bila že prej izrečena sankcija ali drug ukrep v kazenskem ali prekrškovnem postopku, ali je bil za varstvo koristi mladoletnika ali drugih družinskih članov izrečen ukrep za varstvo koristi otroka na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja, in vse druge okoliščine, ki vplivajo na izbiro vzgojnega ukrepa, s katerim bo najbolje dosežen njegov namen.
4. člen (ukor)

(1)Sodišče mladoletniku izreče ukor, če ugotovi, da ga je treba opozoriti na nepravilnost njegovega ravnanja in da bo že z ukorom dosežen namen vzgojnega ukrepa, zlasti, če je dejanje storil zaradi lahkomiselnosti.

(2)Ukor se mladoletniku vedno izreče tudi ustno. Ob izreku ukora sodišče mladoletniku prikaže škodljivost in nepravilnost njegovega ravnanja in ga opozori, da mu lahko v primeru storitve novega kaznivega dejanja izreče strožjo kazensko sankcijo. 17. člen (navodila in prepovedi)

(1)Sodišče izreče mladoletniku eno ali več navodil oziroma prepovedi kot samostojen vzgojni ukrep, če je treba s primernimi ukrepi vplivati nanj in na njegovo vedenje.

(2)Sodišče lahko izreče mladoletniku naslednja navodila oziroma prepovedi:

1. osebno opravičilo oškodovancu;
2. poravnava z oškodovancem, in sicer tako, da mladoletnik s plačilom iz lastnih sredstev, z delom ali na drug podoben način povrne škodo, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem;
3. redno obiskovanje šole;
4. usposabljanje za poklic ali sprejem zaposlitve, ki ustreza njegovemu znanju in sposobnostim;
5. bivanje pri določeni družini ali drugje, kjer bo poskrbljeno za njegov skladen osebnostni razvoj;
6. opravljanje dela v splošno korist;
7. zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu s privolitvijo osebe v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice;
8. udeležba v programih vzgojne, poklicne, psihološke ali druge psihosocialne pomoči;
9. udeležba na treningu socialnih veščin;
10. opravljanje teoretičnega dela vozniškega izpita določene kategorije;
11. prepoved vožnje motornega vozila pod pogoji, pod katerimi je mogoče to sankcijo izreči polnoletnim storilcem;
12. prepoved približevanja ali komuniciranja z žrtvijo ali kakšno drugo osebo, kar obsega tudi prepoved navezovanja neposrednih ali posrednih stikov z njo na kakršenkoli način, vključno z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev;
13. prepoved druženja z določenimi osebami;
14. prepoved dostopa na določene kraje ali na določene prireditve.

(3)Pri izbiri in izrekanju navodil in prepovedi sodišče praviloma upošteva mladoletnikovo pripravljenost za sodelovanje.

(4)Navodila in prepovedi lahko trajajo najdlje eno leto od začetka njihovega izvrševanja. Če je izrečeno navodilo, se šteje, da se je vzgojni ukrep začel izvrševati takrat, ko je mladoletnik dejansko začel izpolnjevati izrečeno navodilo.

(5)V okviru navodila iz 2. točke drugega odstavka tega člena sodišče določi obseg, obliko in način povrnitve škode, pri tem pa osebno delo mladoletnika ne sme preseči 60 ur v obdobju treh mesecev.

(6)V okviru navodila iz 6. točke drugega odstavka tega člena sme sodišče določiti mladoletniku opravljanje del do največ 120 ur v obdobju šestih mesecev.

(7)V okviru navodila iz 8. točke drugega odstavka tega člena lahko sodišče mladoletniku izreče tudi navodilo, da skupaj s starši, z drugo osebo, h kateri je nameščen, z rejnikom, s sorodnikom, ki mu je podeljena starševska skrb, ali z drugo osebo, pri kateri mladoletnik živi, obiskuje izvajalca, ki nudi ustrezno psihološko ali drugo psihosocialno pomoč za družine, če so starši ali druga oseba, h kateri je mladoletnik nameščen, rejnik, sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb, ali druga oseba, pri kateri mladoletnik živi, izrecno izrazili pripravljenost za udeležbo v programu pomoči in če sodišče oceni, da bo tako bolje dosežen namen izrečenega vzgojnega ukrepa.

(8)Navodilo iz 9. točke drugega odstavka tega člena sodišče izreče zlasti, če je to potrebno za mladoletnikovo izobraževanje ali delovno usposabljanje.

(9)Prepoved iz 11. točke drugega odstavka tega člena ne sme trajati manj kot tri mesece in ne dlje kot dve leti.

(10)Sodišče lahko posamezno ali več navodil in prepovedi izreče mladoletniku tudi ob drugih vzgojnih ukrepih po tem zakonu, razen ob ukoru, če oceni, da bo tako bolje dosežen namen izrečenega vzgojnega ukrepa. Navodila in prepovedi v tem primeru nimajo narave samostojnega vzgojnega ukrepa. 18. člen (nadzorstvo centra za socialno delo)

(1)Če mladoletnik potrebuje strokovno pomoč in nadzorstvo ter je treba glede na njegove potrebe trajneje vplivati na njegovo vzgojo in psihosocialno delovanje, mu sodišče izreče nadzorstvo centra za socialno delo.

(2)Ukrep sme trajati od šest mesecev do dveh let. Izjemoma sme vzgojni ukrep trajati največ tri leta, če sodišče ugotovi, da mladoletnik potrebuje podaljšano nadzorstvo in pomoč, zlasti da dokonča šolanje ali usposabljanje. 19. člen (namestitev v strokovni center)

(1)Sodišče izreče namestitev v strokovni center mladoletniku, pri katerem je treba glede na njegove potrebe poskrbeti za njegovo vzgojo, rehabilitacijo in skladen osebnostni razvoj pod stalnim vodstvom in nadzorstvom strokovnjakov.

(2)V strokovnem centru ostane mladoletnik najmanj šest mesecev in največ tri leta. Čas, ko je mladoletnik na begu iz strokovnega centra, se ne všteva v čas najdaljšega dopustnega trajanja tega vzgojnega ukrepa. 20. člen (namestitev v reintegracijski dom za mlade)

(1)Sodišče izreče namestitev v reintegracijski dom za mlade mladoletniku, ki za vzgojo, rehabilitacijo in skladen osebnostni razvoj ter za odvračanje od kaznivih dejanj potrebuje poleg stalnega vodstva strokovnjakov tudi strožje nadzorstvo.

(2)Pri odločanju o tem, ali naj izreče ta ukrep, sodišče upošteva tudi težo in naravo storjenega kaznivega dejanja ter okoliščino, ali so bili mladoletniku že prej izrečeni vzgojni ukrepi ali kazni.

(3)V reintegracijskem domu za mlade ostane mladoletnik najmanj eno leto in največ tri leta. Čas, ko je mladoletnik na begu iz reintegracijskega doma za mlade, se ne všteva v čas najdaljšega dopustnega trajanja tega vzgojnega ukrepa. 21. člen (namestitev v zavod za usposabljanje)

(1)Sodišče sme mladoletniku z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju namesto namestitve v strokovni center ali reintegracijski dom za mlade izreči namestitev v ustreznem zavodu za usposabljanje.

(2)Če mladoletnik še nima odločbe o usmeritvi v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, in je verjetno, da je pri njem prisotna motnja v duševnem razvoju, sodišče pred odločitvijo pridobi mnenje centra za mladoletnike, ki oceni, ali je pri mladoletniku motnja v duševnem razvoju res prisotna ter vrsto in stopnjo izraženosti te motnje. Mnenje centra za mladoletnike je sestavni del individualne ocene mladoletnika.

(3)Glede trajanja in vštevanja vzgojnega ukrepa po tem členu se smiselno uporabljajo določbe o trajanju in vštevanju vzgojnega ukrepa, ki se ga s tem vzgojnim ukrepom nadomešča. 22. člen (izrek vzgojnega ukrepa za kazniva dejanja v steku)

(1)Če je mladoletnik storil dve ali več kaznivih dejanj, ki se jih obravnava v istem postopku, presoja sodišče pri izbiri vzgojnega ukrepa enotno vsa dejanja, ne da bi določalo vzgojni ukrep za vsako posebej.

(2)Kadar sodišče po izreku vzgojnega ukrepa obravnava mladoletnika za eno ali več kaznivih dejanj, ki jih je storil pred ali po izreku vzgojnega ukrepa, izreče za vsa kazniva dejanja enoten vzgojni ukrep po naslednjih pravilih:

1. če sodišče spozna, da je treba mladoletniku upoštevaje tudi novo kaznivo dejanje in uspeh dotedanjega izvrševanja vzgojnega ukrepa izreči enak vzgojni ukrep, s sklepom odloči, da se izvrševanje že izrečenega vzgojnega ukrepa nadaljuje;
2. če sodišče v primeru in na podlagi meril iz prejšnje točke spozna, da je treba mladoletniku izreči spremenjen ali strožji vzgojni ukrep, izreče za vsa kazniva dejanja spremenjen ali strožji vzgojni ukrep;
3. če je mladoletnik storil kaznivo dejanje med izvrševanjem zavodskega vzgojnega ukrepa in sodišče spozna, da mu je treba tudi za to kaznivo dejanje izreči enak vzgojni ukrep, sme tak vzgojni ukrep, izrečen skupno za vsa kazniva dejanja, trajati največ štiri leta, če stori kaznivo dejanje, ko je poteklo najmanj dve tretjini najdaljšega dopustnega trajanja vzgojnega ukrepa, pa največ pet let;
4. če je mladoletnik storil kaznivo dejanje med izvrševanjem vzgojnega ukrepa namestitve v strokovni center in sodišče spozna, da mu je treba za novo kaznivo dejanje izreči vzgojni ukrep namestitve v reintegracijski dom za mlade, se čas, ko je bil mladoletnik nameščen v strokovnem centru, ne všteje v čas najdaljšega dopustnega trajanja vzgojnega ukrepa namestitve v reintegracijski dom za mlade, ki ga sodišče izreče skupaj za vsa kazniva dejanja;
5. če je mladoletnik storil kaznivo dejanje, ko je poteklo najmanj dve tretjini najdaljšega dopustnega trajanja nezavodskega vzgojnega ukrepa, izreče sodišče mladoletniku nov vzgojni ukrep ne glede na prej izrečenega, če oceni, da je upoštevaje novo kaznivo dejanje in uspeh dotedanjega izvrševanja vzgojnega ukrepa treba izreči nov vzgojni ukrep.

(3)V primeru iz 4. točke prejšnjega odstavka se izvrševanje prej izrečenega zavodskega vzgojnega ukrepa ustavi z nastopom strožjega zavodskega vzgojnega ukrepa, vendar najpozneje v petnajstih dneh po izvršljivosti sklepa o izreku enotnega vzgojnega ukrepa.

(4)V primeru iz

1. točke drugega odstavka tega člena sodišče v sklepu določi tudi najdaljši dopustni čas trajanja vzgojnega ukrepa.
2. člen (učinek vzgojnih ukrepov na ukrepe po zakonu, ki ureja družinska razmerja)

(1)Če je bil za varstvo koristi mladoletnika ali njegovih drugih družinskih članov izrečen ukrep za varstvo koristi otroka na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja, sodišče pa v kazenskem postopku ugotovi, da bi bilo mladoletniku treba izreči zavodski vzgojni ukrep po tem zakonu, izreče tak vzgojni ukrep in o tem obvesti sodišče, pristojno za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka.

(2)Če je bil v primerih iz prejšnjega odstavka mladoletnik na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja, nameščen v zavod, sodišče, ki izreče zavodski vzgojni ukrep, hkrati odloči, da se ukrep za varstvo koristi otroka v delu, ki se nanaša na namestitev v zavod, preneha izvrševati z dnem, ko se začne izvrševati vzgojni ukrep in o tem obvesti sodišče, pristojno za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka. 2. oddelek: Kazni 24. člen (vrste kazni) Mladoletnikom se smejo izreči naslednje kazni: – denarna kazen; – mladoletniški zapor; – prepoved vožnje motornega vozila; – izgon tujca iz države. 25. člen (glavne in stranske kazni)

(1)Denarna kazen in mladoletniški zapor se smeta izreči le kot glavna kazen.

(2)Kazni prepovedi vožnje motornega vozila in izgona tujca iz države se smeta izreči le kot stranski kazni ob denarni kazni ali mladoletniškem zaporu. 26. člen (denarna kazen)

(1)Starejšemu mladoletniku sme sodišče v skladu z določbami kazenskega zakonika o odmeri denarne kazni izreči denarno kazen za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora do petih let ali denarna kazen, če jo je glede na svoje premoženjsko stanje zmožen sam plačati in če oceni, da bo z denarno kaznijo mogoče najbolje doseči namen kazenskih sankcij za mladoletnike.

(2)Število dnevnih zneskov, ki jih sodišče določi v sodbi, ne sme biti manjše od dveh in ne večje od 180. Dnevni znesek ne sme biti višji od 500 eurov.

(3)Če je starejši mladoletnik izvršil dve ali več kaznivih dejanj v steku in sodišče spozna, da mu je treba za vsa dejanja izreči denarno kazen, mu izreče eno kazen v skladu s prejšnjim odstavkom.

(4)Če sodišče spozna, da bi bilo treba starejšemu mladoletniku za kakšno kaznivo dejanje izreči denarno kazen, za drugo pa vzgojni ukrep, izreče za vsa kazniva dejanja v steku denarno kazen ali vzgojni ukrep. 27. člen (mladoletniški zapor)

(1)Starejšemu mladoletniku sme sodišče izreči mladoletniški zapor za kaznivo dejanje, za katero je z zakonom predpisana kazen zapora petih ali več let, če zaradi teže in narave storjenega kaznivega dejanja in zaradi visoke stopnje kazenske odgovornosti ne bi bilo upravičeno izreči vzgojnega ukrepa.

(2)Pri odmeri mladoletniškega zapora sodišče poleg olajševalnih in obteževalnih okoliščin, določenih v kazenskem zakoniku, upošteva zlasti mladoletnikove potrebe, njegovo psihosocialno delovanje in čas, potreben za njegovo vzgojo, strokovno usposabljanje in ponovno vključitev v družbo.

(3)Mladoletniški zapor se izreka na cela leta in cele mesece.

(4)Mladoletniški zapor ne sme biti daljši od petih let, razen za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora najmanj 15 let, za katera pa mladoletniški zapor ne sme biti daljši od desetih let.

(5)Pri odmeri mladoletniškega zapora sodišče ni vezano na najmanjšo mero kazni zapora, predpisano za storjeno kaznivo dejanje. 28. člen (odmera mladoletniškega zapora za kazniva dejanja v steku)

(1)Če stori starejši mladoletnik dve ali več kaznivih dejanj, za katera se ga obravnava v istem postopku in sodišče spozna, da je treba za katero izmed kaznivih dejanj ali za vsa kazniva dejanja izreči kazen mladoletniškega zapora, izreče enotno kazen po naslednjih pravilih:

1. če sodišče spozna, da je treba za vsa kazniva dejanja izreči kazen mladoletniškega zapora pet let ali manj, mora biti enotna kazen večja od vsake posamezne določene kazni, vendar ne sme doseči seštevka posameznih kazni in ne preseči petih let mladoletniškega zapora;
2. če sodišče spozna, da je za katero od kaznivih dejanj treba izreči kazen mladoletniškega zapora več kot pet let, enotna kazen ne sme doseči seštevka posameznih kazni in ne preseči desetih let mladoletniškega zapora;
3. če sodišče spozna, da bi bilo treba starejšemu mladoletniku za kakšno kaznivo dejanje izreči mladoletniški zapor, za druga kazniva dejanja pa denarno kazen ali vzgojni ukrep, izreče sodišče samo mladoletniški zapor.

(2)Po pravilih iz

1. in
2. točke prejšnjega odstavka izreče sodišče mladoletniški zapor tudi tedaj, kadar po izreku mladoletniškega zapora obravnava starejšega mladoletnika za kaznivo dejanje, ki ga je storil pred ali po izreku mladoletniškega zapora, in spozna, da bi bilo treba tudi zanj izreči kazen mladoletniškega zapora. Pri tem upošteva, da je prej izrečena kazen že določena.

(3)Za kaznivo dejanje, ki ga je storil med prestajanjem mladoletniškega zapora, izreče sodišče starejšemu mladoletniku kazensko sankcijo ne glede na prej izrečeno kazen, če bi bil njen neprestani del nesorazmerno majhen. 29. člen (vštevanje začasnih in omejevalnih ukrepov)

(1)V izrečeno kazen mladoletniškega zapora in denarno kazen se všteva čas, prestan v priporu, in kakršenkoli drug odvzem prostosti v zvezi s kaznivim dejanjem.

(2)Zakonsko določen najdaljši čas bivanja v reintegracijskem domu za mlade se skrajša za čas, prestan v priporu, in za čas kakršnegakoli drugega odvzema prostosti v zvezi s kaznivim dejanjem.

(3)Zakonsko določen najdaljši čas bivanja v strokovnem centru in zavodu za usposabljanje se skrajša za čas trajanja začasne namestitve v reintegracijski dom za mlade v zvezi s kaznivim dejanjem.

(4)Zakonsko določen najdaljši čas trajanja vzgojnega ukrepa nadzorstva centra za socialno delo se skrajša za čas trajanja začasnega nadzorstva centra za socialno delo.

(5)Sodišče odloči o skrajšanju zakonsko določenega najdaljšega časa trajanja vzgojnega ukrepa s sklepom, s katerim izreče vzgojni ukrep.

(6)Pri vštevanju po prvem odstavku tega člena in odločanju o skrajšanju zakonsko določenega najdaljšega časa bivanja po drugem in tretjem odstavku tega člena so dan pripora in dan kakršnegakoli drugega odvzema prostosti v zvezi s kaznivim dejanjem ter dan v reintegracijskem domu za mlade, strokovnem centru ali zavodu za usposabljanje in dva dnevna zneska denarne kazni izenačeni. 30. člen (učinek mladoletniškega zapora na že izrečeni vzgojni ukrep)

(1)Če sodišče izreče starejšemu mladoletniku ali polnoletniku kazen mladoletniškega zapora potem, ko mu je za drugo kaznivo dejanje ali prekršek že bil izrečen vzgojni ukrep po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja prekrške, odloči v sodbi, da se vzgojni ukrep ne izvrši. Če se vzgojni ukrep že izvršuje, sodišče v sodbi odloči, da se izvrševanje tega ukrepa ustavi takrat, ko začne starejši mladoletnik ali polnoletnik prestajati kazen mladoletniškega zapora oziroma ko poteče najdaljše dopustno trajanje vzgojnega ukrepa, če ta trenutek nastopi pred začetkom prestajanja te kazni.

(2)Čas, prestan v reintegracijskem domu za mlade, se všteje v izrečeno kazen mladoletniškega zapora, razen če je bilo kaznivo dejanje storjeno v času izvajanja vzgojnega ukrepa namestitve v reintegracijski dom za mlade in je poteklo najmanj dve tretjini najdaljšega dopustnega trajanja vzgojnega ukrepa.

(3)Starejšega mladoletnika se sme na podlagi sklepa senata namestiti v zavod za mladoletnike pred pravnomočnostjo sodbe, če to sam predlaga. 31. člen (učinek zapora na že izrečeni vzgojni ukrep)

(1)Če sodišče po izreku vzgojnega ukrepa po tem zakonu izreče polnoletniku ali polnoletnemu storilcu kaznivega dejanja kazen zapora najmanj enega leta, hkrati odloči, da se vzgojni ukrep ne izvrši; če se vzgojni ukrep že izvršuje, pa odloči v sodbi, da se izvrševanje vzgojnega ukrepa ustavi takrat, ko polnoletnik ali polnoletni storilec kaznivega dejanja začne prestajati kazen zapora oziroma ko poteče najdaljše dopustno trajanje vzgojnega ukrepa, če ta trenutek nastopi pred začetkom prestajanja kazni.

(2)Če sodišče po izreku vzgojnega ukrepa po tem zakonu izreče polnoletniku ali polnoletnemu storilcu kaznivega dejanja kazen zapora v trajanju manj kot eno leto, odloči v sodbi, ali naj se po prestani kazni vzgojni ukrep izvrši ali ne.

(3)Če sodišče polnoletniku ali polnoletnemu storilcu kaznivega dejanja med izvrševanjem vzgojnega ukrepa po tem zakonu izreče kazen zapora v trajanju manj kot eno leto, odloči v sodbi, ali naj se po prestani kazni izvrševanje vzgojnega ukrepa nadaljuje ali pa naj se ustavi, ko se začne izvrševati izrečena kazen. 32. člen (stranski kazni)

(1)Čas trajanja kazni prepovedi vožnje motornega vozila ne sme biti krajši od treh mesecev.

(2)Če sodišče starejšemu mladoletniku poleg kazni mladoletniškega zapora izreče stransko kazen izgona tujca iz države, se čas, prebit v mladoletniškem zaporu, ne všteva v čas trajanja kazni izgona tujca iz države.

(3)Če se kazen izgona tujca iz države ne izvrši več kot šest mesecev po pravnomočnosti sodbe, s katero je bila izrečena, se pred njeno izvršitvijo opravi ponovna ocena okoliščin, ki so bile podlaga za odločitev o izgonu.

1. oddelek: Varnostni ukrepi
2. člen (vrste varnostnih ukrepov) Mladoletniku se sme izreči varnostne ukrepe, ki jih določa kazenski zakonik, razen prepovedi opravljanja poklica.
3. člen (izrekanje varnostnih ukrepov)

(1)Obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu in obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti (v nadaljnjem besedilu: samostojna varnostna ukrepa) se lahko izrečeta samostojno, lahko pa se izrečeta tudi ob vzgojnem ukrepu ali kazni.

(2)Prepoved približevanja ali komuniciranja z žrtvijo, odvzem vozniškega dovoljenja in odvzem predmetov se lahko izrečejo ob vzgojnem ukrepu, samostojnem varnostnem ukrepu ali kazni. 35. člen (posebne določbe o obveznem psihiatričnem zdravljenju in varstvu v zdravstvenem zavodu)

(1)Mladoletniku se sme ob pogojih, ki jih določa kazenski zakonik, izreči obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu le, če je za protipravno dejanje ali za kaznivo dejanje, ki ga je storil, predpisana kazen zapora dveh let ali več. V zvezi s kaznivimi dejanji zoper premoženje se lahko varnostni ukrep po tem členu izreče le, če gre za kaznivo dejanje z elementi nasilja.

(2)Ukrep po tem členu se izvaja v forenzičnem psihiatričnem zdravstvenem zavodu za mladoletnike ali forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega zavoda, specializiranem za mladoletnike (v nadaljnjem besedilu: forenzični psihiatrični oddelek za mladoletnike) in lahko traja največ tri leta.

(3)Mladoletniku, ki je storil kaznivo dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in mu je bilo poleg izrečenega vzgojnega ukrepa ali kazni izrečeno tudi obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu, se izvrševanje obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu ustavi, ko je v forenzičnem psihiatričnem oddelku za mladoletnike prestal čas najdaljšega dopustnega trajanja vzgojnega ukrepa ali čas, za katerega mu je bila izrečena kazen. Če pa je čas, prestan v forenzičnem psihiatričnem oddelku za mladoletnike, krajši od najdaljšega dopustnega trajanja izrečenega vzgojnega ukrepa ali od izrečene kazni, lahko sodišče odredi, da naj se izvrševanje vzgojnega ukrepa ali kazni nadaljuje ali da se mladoletnika pogojno odpusti, pri čemer upošteva čas, ki ga je mladoletnik prestal v forenzičnem psihiatričnem oddelku za mladoletnike, uspeh obravnave mladoletnika v forenzičnem psihiatričnem oddelku za mladoletnike in preostali čas najdaljšega dopustnega trajanja vzgojnega ukrepa ali ostanek kazni. Čas, prestan v forenzičnem psihiatričnem oddelku za mladoletnike, se všteje v čas prestajanja vzgojnega ukrepa ali kazni. 36. člen (posebne določbe o obveznem psihiatričnem zdravljenju na prostosti)

(1)Mladoletniku se sme ob pogojih, ki jih določa kazenski zakonik, izreči obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti, ki sme trajati največ tri leta.

(2)Če mladoletnik zavrača psihiatrično zdravljenje na prostosti, če zdravljenje samovoljno opusti ali če zdravljenje ni uspešno, lahko sodišče ob pogojih, določenih v prvem odstavku prejšnjega člena, odredi, da se varnostni ukrep začasno izvršuje z namestitvijo v forenzičnem psihiatričnem oddelku za mladoletnike. Sodišče po preteku dveh mesecev vsakokrat znova odloči o tem, ali je tak način izvrševanja ukrepa še potreben. 4. oddelek: Izrekanje kazenskih sankcij za mladoletnike polnoletniku in mlajšemu polnoletniku 37. člen (izrekanje kazenske sankcije polnoletniku za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot mlajši mladoletnik)

(1)Polnoletniku, ki je kaznivo dejanje storil kot mlajši mladoletnik, se sme izreči vzgojni ali varnostni ukrep samo za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen petih ali več let zapora. Pri presoji, ali naj izreče katero izmed kazenskih sankcij po tem zakonu, sodišče upošteva okoliščine primera, zlasti pa težo in naravo storjenega kaznivega dejanja, čas, ki je pretekel od njegove storitve, storilčevo vedenje pred in po storitvi kaznivega dejanja in namen kazenskih sankcij.

(2)Polnoletniku, ki je storil kaznivo dejanje kot mlajši polnoletnik, se ne sme izreči kazenske sankcije, ko ta dopolni 21 let. 38. člen (izrekanje kazenske sankcije polnoletniku za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik)

(1)Pri presoji, ali in katero izmed kazenskih sankcij po tem zakonu naj izreče polnoletniku, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, sodišče upošteva okoliščine primera, zlasti pa težo in naravo storjenega kaznivega dejanja, čas, ki je pretekel od njegove storitve, storilčevo vedenje pred in po storitvi kaznivega dejanja in namen kazenskih sankcij.

(2)Polnoletniku, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, se ne sme izreči vzgojnega ukrepa, ko ta dopolni starost 21 let.

(3)Če sodišče ugotovi, da je polnoletniku, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, treba izreči kazen, mu lahko po dopolnitvi starosti 21 let namesto mladoletniškega zapora izreče zapor ali pogojno obsodbo. V tem primeru se za kazen zapora uporabljajo določbe glede rehabilitacije, izbrisa obsodbe in pravnih posledic mladoletniškega zapora. 39. člen (izrekanje vzgojnega ukrepa mlajšemu polnoletniku)

(1)Sodišče sme mlajšemu polnoletniku izreči vzgojni ukrep, če spozna, da je glede na njegovo psihosocialno delovanje in okoliščine, v katerih je storil kaznivo dejanje, primerneje namesto kazni po kazenskem zakoniku izreči tak ukrep in če med sojenjem še ni dopolnil 21 let.

(2)Ob vzgojnem ukrepu sme sodišče mlajšemu polnoletniku izreči tudi stranski kazni prepoved vožnje motornega vozila in izgon tujca iz države ter varnostne ukrepe, določene v tem zakonu.

1. oddelek: Pravne posledice in izbris iz evidence
2. člen (pravne posledice) Za mladoletnika in polnoletnika ne nastanejo pravne posledice zaradi izreka kazenske sankcije po tem zakonu.
3. člen (izbris vzgojnega ukrepa, varnostnega ukrepa ali obsodbe)

(1)Vzgojni ukrep se iz evidence, v katero se vpisujejo kazenske sankcije za mladoletnike (v nadaljnjem besedilu: evidenca kazenskih sankcij za mladoletnike), izbriše dve leti po njegovi izvršitvi, dve leti po ustavitvi njegovega izvrševanja oziroma dve leti potem, ko je sodišče odločilo, da se vzgojni ukrep ne izvrši, v vsakem primeru pa, ko oseba dopolni 25 let.

(2)Denarna kazen in varnostni ukrep se izbrišeta iz evidence kazenskih sankcij za mladoletnike dve leti po izvršitvi ali zastaranju izvršitve.

(3)Obsodba na kazen mladoletniškega zapora se izbriše iz evidence kazenskih sankcij za mladoletnike: – za obsodbo na mladoletniški zapor do enega leta – dve leti po izvršitvi ali zastaranju izvršitve; – za obsodbo na mladoletniški zapor nad eno leto – tri leta po izvršitvi ali zastaranju izvršitve.

(4)V vsakem primeru se iz evidence kazenskih sankcij za mladoletnike izbrišejo podatki o osebi, ki je umrla.

(5)Obsodba in vzgojni ukrep se ne izbrišeta iz evidence kazenskih sankcij za mladoletnike, dokler trajajo varnostni ukrepi. III. poglavje PREDKAZENSKI IN KAZENSKI POSTOPEK

1. oddelek: Splošne določbe o predkazenskem in kazenskem postopku
2. člen (uporaba določb tega zakona o predkazenskem in kazenskem postopku)

(1)Določbe tega zakona o predkazenskem in kazenskem postopku se uporabljajo v predkazenskem in kazenskem postopku proti mladoletniku in proti polnoletniku, ki do konca sojenja še ni dopolnil 21 let.

(2)Če polnoletnik, ki naj bi storil kaznivo dejanje kot mlajši mladoletnik, pred uvedbo kazenskega postopka dopolni 21 let, se kazenski postopek proti njemu ne uvede, če pa to starost dopolni med kazenskim postopkom, se kazenski postopek proti njemu ustavi.

(3)Ko polnoletnik, ki naj bi storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, dopolni 21 let, se kazenski postopek proti njemu uvede oziroma nadaljuje le, če naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero mu je po tem zakonu mogoče izreči kazen mladoletniškega zapora. Kazenski postopek se v tem primeru uvede ali dokonča po določbah zakona, ki ureja kazenski postopek, uporabljajo pa se določbe tega zakona o izključitvi javnosti in varovanju tajnosti postopka, prepovedi objave podatkov, prednostni obravnavi, pravici do zagovornika in o prepovedi sojenja v nenavzočnosti. Kazenski postopek, ki je bil uveden, preden je dopolnil 21 let, se dokonča pred istim senatom.

(4)V postopku proti mlajšemu polnoletniku se poleg določb, ki so navedene v prejšnjem odstavku, uporabljajo tudi določbe o pristojnosti centra za socialno delo ter o individualni oceni mladoletnika, če sodišče do začetka glavne obravnave ugotovi, da mu je mogoče izreči vzgojni ukrep. Če mlajši polnoletnik med sojenjem dopolni 21 let, se določbe tega zakona zanj prenehajo uporabljati.

1. člen (izključitev uporabe določb zakona, ki ureja kazenski postopek) Določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, o predobravnavnem naroku, sporazumu o priznanju krivde, o posledicah umika predloga oškodovanca za pregon, napovedi pritožbe in odpovedi pravici do pritožbe se v kazenskem postopku proti mladoletniku ne uporabljajo.
2. člen (prednostna obravnava) Zaradi varstva koristi mladoletnika je predkazenski in kazenski postopek proti mladoletniku prednosten.
3. člen (ugotavljanje starosti)

(1)Kadar starosti osebe, proti kateri se vodi predkazenski ali kazenski postopek, ni mogoče ugotoviti na podlagi njenih izjav, pisnih in drugih dokazil ter z ugotavljanjem njenih osebnih okoliščin, sme sodišče za oceno njene starosti na predlog državnega tožilca ali po uradni dolžnosti odrediti izvedensko delo, če glede na težo in naravo kaznivega dejanja in druge okoliščine ocenjuje, da je to smotrno.

(2)Izvedensko delo iz prejšnjega odstavka se odredi izvedencu medicinske stroke, ki se lahko v okviru priprave izvida in mnenja, če je to potrebno, posvetuje tudi z drugimi relevantnimi strokovnjaki.

(3)Če starosti osebe, proti kateri se vodi postopek po tem zakonu, tudi po pridobitvi izvida in mnenja ni mogoče ugotoviti oziroma oceniti, ali če sodišče oceni, da odreditev izvedenstva ni smotrna, velja v dvomu, ali je oseba že dopolnila 14, 16 ali 18 let, domneva, da starosti, glede katere obstaja dvom, še ni dopolnila. 46. člen (obveščanje mladoletnika)

(1)Mladoletnika se v predkazenskem in kazenskem postopku pouči o njegovih pravicah po tem zakonu in zakonu, ki ureja kazenski postopek, ustno in pisno ter v maternem jeziku ali jeziku, ki ga razume, na njemu razumljiv način, kar mladoletnik potrdi s podpisom.

(2)Državni organ, pred katerim teče predkazenski ali kazenski postopek (v nadaljnjem besedilu: pristojni državni organ) mladoletnika ob seznanitvi ali prvem stiku po seznanitvi, da je osumljen ali obdolžen storitve kaznivega dejanja, nemudoma obvesti o splošnih vidikih poteka postopka.

(3)V primeru iz prejšnjega odstavka pouk v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, vsebuje tudi pouk o pravici do:

1. spremstva zakonitega zastopnika ali druge odrasle osebe;
2. obveščenosti zakonitega zastopnika ali druge odrasle osebe;
3. pomoči zagovornika;
4. individualne ocene mladoletnika;
5. izključitve javnosti in varovanja tajnosti postopka;
6. brezplačne pravne pomoči.

(4)Če je mladoletniku odvzeta prostost, vsebuje pouk o pravicah ob odvzemu prostosti v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, tudi pouk o:

1. tem, da se sme prostost mladoletniku odvzeti le izjemoma, če istega namena ni mogoče doseči z milejšim ukrepom, da sme odvzem prostosti trajati najkrajši potrebni čas in da mora biti zagotovljena redna sodna presoja odvzema prostosti;
2. pravici, da mora pristojni državni organ o odvzemu prostosti takoj obvestiti njegovega zakonitega zastopnika ali drugo odraslo osebo in mu v času pridržanja brez odlašanja omogočiti stik z njimi;
3. pravici do posebne obravnave v času pridržanja oziroma izvrševanja pripora.

(5)Mladoletniku, ki mu je bila odvzeta prostost, je treba izročiti pisno obvestilo o:

1. pravici do obveščenosti mladoletnika;
2. pravici, da ni dolžan ničesar izjaviti;
3. pravici do zagovornika;
4. pravici do spremstva in do obveščenosti zakonitega zastopnika ali druge odrasle osebe;
5. pravici do uporabe lastnega jezika, prevajanja in tolmačenja;
6. pravici, da se o odvzemu prostosti obvesti diplomatsko ali konzularno predstavništvo;
7. tem, da je odvzem prostosti skrajni ukrep, če z milejšimi ukrepi ni mogoče doseči cilja, in da lahko traja le nujno potrebni čas;
8. najdaljšem dopustnem trajanju pridržanja na policiji;
9. pravici do zdravniškega pregleda in zdravniške pomoči;
10. tem, da se lahko njegovo zaslišanje snema;
11. pravici, da je nameščen ločeno od odraslih;
12. pravici, da se zagotovi in ohrani mladoletnikovo zdravje ter njegov skladen osebnostni razvoj;
13. pravici do spoštovanja njegove svobode veroizpovedi oziroma prepričanja;
14. pravici do učinkovitega in rednega uveljavljanja družinskega življenja;
15. pravici do izobraževanja in usposabljanja ter pravici do dostopa do programov, ki spodbujajo razvoj in mladoletnikovo ponovno vključitev v družbo;
16. pravici do individualne ocene mladoletnika;
17. pravici do učinkovitega pravnega sredstva;
18. pravici do izključitve javnosti in varovanja tajnosti postopka;
19. pravici do sojenja v navzočnosti;
20. pravici do hitrega postopanja;
21. pravici do brezplačne pravne pomoči.

(6)Pisno obvestilo iz prejšnjega odstavka mora biti láhko berljivo ali poenostavljeno. Če pisno obvestilo v maternem jeziku mladoletnika ali v jeziku, ki ga mladoletnik razume, ni na voljo, se mladoletnika, ki mu je odvzeta prostost, o pravicah najprej ustno pouči po drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena, nato pa se brez nepotrebnega odlašanja zagotovi tudi pisno obvestilo po prejšnjem odstavku v ustreznem jeziku. 47. člen (obveščanje zakonitega zastopnika in spremljanje mladoletnika)

(1)Po seznanitvi mladoletnika o pravicah po tem zakonu pristojni državni organ o vsebinah iz prejšnjega člena brez nepotrebnega odlašanja obvesti tudi mladoletnikovega zakonitega zastopnika.

(2)Mladoletnika pri dejanjih v predkazenskem in kazenskem postopku spremlja zakoniti zastopnik. 48. člen (druga odrasla oseba)

(1)Če bi bilo obveščanje in navzočnost mladoletnikovega zakonitega zastopnika v nasprotju s koristjo mladoletnika, če z zakonitim zastopnikom kljub razumnim prizadevanjem pristojnega državnega organa ni bilo mogoče priti v stik, če je njegova identiteta neznana ali če bi bilo to v nasprotju z interesi uspešne izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka, lahko mladoletnik izbere drugo odraslo osebo, ki ji zaupa.

(2)Če mladoletnik druge odrasle osebe ne izbere ali če so podani razlogi iz prejšnjega odstavka tudi glede osebe, ki jo mladoletnik sam izbere, drugo odraslo osebo imenuje pristojni državni organ, lahko pa ta pozove center za socialno delo, naj jo nemudoma imenuje.

(3)Pristojni državni organ ustrezno zabeleži, ali je mladoletnik izbral drugo odraslo osebo in ali se pristojni državni organ z njegovo izbiro strinja oziroma navede razloge, zaradi katerih se z izbiro ne strinja.

(4)Če drugo odraslo osebo izbere mladoletnik sam ali jo imenuje pristojni državni organ, o izbiri ali o imenovanju nemudoma obvesti center za socialno delo in mu sporoči osebne podatke izbrane ali imenovane osebe.

(5)Določbe tega zakona, ki se nanašajo na spremljanje in obveščanje mladoletnikovega zakonitega zastopnika, se uporabljajo za drugo odraslo osebo, dokler so glede zakonitega zastopnika podane okoliščine iz prvega odstavka tega člena. Ko te okoliščine prenehajo, pristojni državni organ seznani zakonitega zastopnika z dotedanjim potekom postopka. 49. člen (pravica do zagovornika)

(1)Mladoletnik sme imeti zagovornika ves čas predkazenskega in kazenskega postopka proti njemu.

(2)Poleg primerov, določenih v zakonu, ki ureja kazenski postopek, mora mladoletnik imeti zagovornika od začetka pripravljalnega postopka dalje, če teče proti njemu kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero je predpisana kazen zapora nad tri leta. Za druga kazniva dejanja, za katera je predpisana milejša kazen, pa mora imeti zagovornika, če sodišče oceni, da ga mladoletnik potrebuje, upoštevaje pri tem zlasti psihosocialno delovanje mladoletnika, zapletenost zadeve in težo kazenske sankcije ali drugih ukrepov, ki jih lahko izrečejo mladoletniku.

(3)V primerih obvezne obrambe po prejšnjem odstavku mora imeti mladoletnik zagovornika že med izvedbo preiskovalnega dejanja, pri katerem ima mladoletnik pravico biti navzoč, razen če gre za preiskovalno dejanje, s katerim bi bilo nevarno odlašati.

(4)V vsakem primeru mora mladoletnik imeti zagovornika, če mu je odvzeta prostost.

(5)Če si v primerih obvezne obrambe iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena zagovornika ne vzame mladoletnik sam ali mu ga ne vzamejo bližnji sorodnik, rejnik ali skrbnik, mu ga po uradni dolžnosti postavi pristojni državni organ s seznama odvetnikov, strokovno usposobljenih za zastopanje mladoletnikov.

(6)Če ni mogoče zagotoviti zagovornika po prejšnjem odstavku, lahko pristojni državni organ mladoletniku določi za zagovornika tudi odvetnika, ki ni uvrščen na tak seznam.

(7)Mladoletniku, ki že ima postavljenega zagovornika v drugem predkazenskem ali kazenskem postopku, pristojni državni organ postavi istega zagovornika, razen če ni mogoče pravočasno zagotoviti njegovega prihoda.

1. člen (pristojnosti centra za socialno delo) Center za socialno delo se seznani s potekom predkazenskega in kazenskega postopka, daje predloge pristojnemu državnemu organu, ga obvesti o tem, ali je bil mladoletnik ali njegova družina že v obravnavi na centru za socialno delo in o razlogih obravnave ter ga seznanja z drugimi dejstvi in dokazi, ki so pomembni za pravilno odločitev.
2. člen (obveščanje o začetku in zaključku predkazenskega in kazenskega postopka)

(1)Center za socialno delo mora biti obveščen s strani: – policije o obstoju razlogov za sum, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje; – državnega tožilca o vloženi zahtevi za uvedbo pripravljalnega postopka, o vložitvi predloga za kaznovanje, za izrek vzgojnega ukrepa oziroma za uporabo varnostnega ukrepa (v nadaljnjem besedilu: predlog za izrek kazenske sankcije) in o zavrženju kazenske ovadbe; – sodišča o uvedbi kazenskega postopka, če je uvedlo postopek brez predloga državnega tožilca, in o odločitvi, s katero se konča kazenski postopek.

(2)Če državni tožilec zavrže kazensko ovadbo, o tem in o razlogih za zavrženje v osmih dneh obvesti tudi oškodovanca in policijo, če je ta podala ovadbo. O ustavitvi postopka oškodovanca obvesti sodišče.

(3)Če je individualno oceno mladoletnika izdelal center za mladoletnike, sodišče o zaključku kazenskega postopka in o ustavitvi izvrševanja kazenske sankcije obvesti tudi center za mladoletnike. 52. člen (ravnanje pristojnega organa, če naj bi protipravno dejanje storila oseba, ko še ni bila stara 14 let)

(1)Če obstajajo razlogi za sum, da naj bi protipravno dejanje storila oseba, ko še ni bila stara 14 let (v nadaljnjem besedilu: otrok), policija ukrene vse potrebno, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi in predmeti, ki utegnejo biti dokaz, ter da se zberejo obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno razjasnitev dejanskega stanja. Policija pošlje državnemu tožilcu poročilo v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek.

(2)Državni tožilec o prejemu poročila po prejšnjem odstavku ali o tem, da je zavrgel kazensko ovadbo, ker naj bi protipravno dejanje storil otrok, obvesti center za socialno delo, da ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi. O zavrženju kazenske ovadbe in o razlogih za to obvesti tudi policijo.

(3)Če državni tožilec ugotovi, da ni utemeljenega suma, da je otrok storil protipravno dejanje ali da ne gre za protipravno dejanje, o tem obvesti policijo in center za socialno delo. Kazensko ovadbo, če je ta podana, zavrže.

(4)Če sodišče po uvedbi kazenskega postopka ugotovi, da naj bi protipravno dejanje storil otrok, ustavi kazenski postopek ter o tem obvesti policijo in center za socialno delo, da ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi.

(5)Za potrebe postopka odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka v nepravdnem postopku državni tožilec v primerih iz drugega odstavka tega člena na zahtevo centra za socialno delo temu odstopi podatke, zbrane v predkazenskem postopku. Državni tožilec pred odstopom podatkov centru za socialno delo izloči obvestila v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek. Uradni zaznamek o izločitvi shrani v svojem spisu.

(6)Če se v skladu s četrtim odstavkom tega člena postopek ustavi, dotlej zbrane podatke centru za socialno delo na njegovo zahtevo in za namen iz prejšnjega odstavka odstopi sodišče. 53. člen (dolžnost pričanja in posredovanja podatkov)

(1)V predkazenskem in kazenskem postopku ne more biti nihče oproščen dolžnosti pričanja in posredovanja podatkov o mladoletnikovih družinskih, socialnih in ekonomskih okoliščinah, o njegovem psihosocialnem delovanju, zdravstvenem stanju, zlasti duševnem zdravju, o njegovem izobraževanju in usposabljanju.

(2)Podatke iz prejšnjega odstavka lahko zahteva državni tožilec ali sodišče. Državni tožilec lahko za pridobitev podatkov pooblasti center za socialno delo, sodišče pa center za socialno delo ali center za mladoletnike.

(3)Državni tožilec sme v zvezi s podatki o mladoletnikovem zdravstvenem stanju center za socialno delo pooblastiti za pridobitev podatkov o tem, ali je mladoletnik že vključen v postopke diagnostike, v programe pomoči ali zdravljenje in druge tovrstne podatke le v obsegu, ki je nujno potreben za presojo verjetnosti, da ima mladoletnik na področju duševnega zdravja težave, zaradi katerih je treba izdelati individualno oceno mladoletnika po interdisciplinarni metodi dela. 54. člen (vabljenje in vročanje)

(1)Pristojni državni organ vabi mladoletnika po zakonitem zastopniku, če je določena druga odrasla oseba po tem zakonu, pa po tej osebi, razen če to ni mogoče, ker je treba hitro ravnati.

(2)Mladoletniku se pisanj ne sme vročati s pritrditvijo na sodno desko.

(3)Ustno naznanjena odločba se mladoletniku vselej vroči v overjenem prepisu. 55. člen (elektronsko poslovanje)

(1)V predkazenskem in kazenskem postopku državno tožilstvo, center za socialno delo in center za mladoletnike vlagajo predloge, mnenja in druge vloge ter prejemajo pisanja od sodišča po varni elektronski poti, kot jo določa zakon, ki ureja kazenski postopek.

(2)Če poslovanje po varni elektronski poti v skladu s prejšnjim odstavkom ni mogoče, se predlog, mnenje ali druga vloga vloži oziroma pisanje vroči na drug način, ki ga določata ta zakon in zakon, ki ureja kazenski postopek. 56. člen (stroški kazenskega postopka in premoženjskopravni zahtevek)

(1)Če je sodišče mladoletniku izreklo vzgojni ukrep, mu sme v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, naložiti plačilo stroškov kazenskega postopka in izpolnitev premoženjskopravnih zahtevkov le, če ima mladoletnik lastne dohodke ali premoženje.

(2)Ne glede na izrečeno kazensko sankcijo mladoletniku ni mogoče naložiti plačila stroškov, nastalih zaradi izdelave individualne ocene mladoletnika, ali zaradi zagotavljanja pravice do zdravniškega pregleda med odvzemom prostosti.

1. pododdelek: Pristojnost, sestava sodišč in dodeljevanje zadev s področja mladoletniškega kazenskega sodstva
2. člen (stvarna pristojnost in sestava sodišč)

(1)Za kazenski postopek proti mladoletniku je stvarno pristojno okrožno sodišče.

(2)Pri okrožnih in višjih sodiščih je po en ali več sodnikov, ki so posebej usposobljeni za obravnavanje mladoletniških kazenskopravnih zadev (v nadaljnjem besedilu: sodnik za mladoletnike).

(3)Predsednik senata za mladoletnike pri okrožnem sodišču in vsaj sodnik poročevalec senata za mladoletnike pri višjem sodišču je sodnik za mladoletnike.

(4)Senat za mladoletnike pri okrožnem sodišču (v nadaljnjem besedilu: senat za mladoletnike) sestavljajo sodnik za mladoletnike in dva sodnika porotnika.

(5)Sodniki porotniki se imenujejo izmed profesorjev, učiteljev, vzgojiteljev, socialnih delavcev in drugih strokovnjakov s področja dela z otroki oziroma mladoletniki.

(6)Pri okrožnem sodišču vodi pripravljalni postopek in opravlja druge zadeve v pripravljalnem postopku, sodnik posameznik, ki je sodnik za mladoletnike (v nadaljnjem besedilu: sodnik posameznik za mladoletnike).

(7)Kadar pri okrožnem sodišču v skladu s tem zakonom ali zakonom, ki ureja kazenski postopek, odloča senat treh sodnikov zunaj glavne obravnave (v nadaljnjem besedilu: zunajobravnavni senat), je vsaj sodnik poročevalec tega senata sodnik za mladoletnike.

(8)Sodnik posameznik za mladoletnike, ki je vodil pripravljalni postopek, je v isti zadevi predsednik senata za mladoletnike.

(9)Ne glede na prejšnji odstavek sodnik za mladoletnike, ki je vodil pripravljalni postopek, v isti kazenski zadevi ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če je bil po koncu pripravljalnega postopka podan predlog za kaznovanje. Prav tako ne sme opravljati sodniške dolžnosti v isti kazenski zadevi sodnik za mladoletnike, ki je odločal o uvedbi postopka na podlagi zahteve oškodovanca ali če je zunajobravnavni senat na njegovo zahtevo odločil, naj se uvede kazenski postopek.

(10)O pritožbah zoper odločbe sodnika posameznika za mladoletnike, kadar tako določa ta zakon, in o pritožbah zoper odločbe senata za mladoletnike odloča senat za mladoletnike pri višjem sodišču. 58. člen (obravnavanje kazenskih zadev proti mladoletnikom)

(1)Kazenske zadeve proti mladoletnikom na prvi stopnji obravnavajo sodniki za mladoletnike, ki so z letnim razporedom dela sodnikov določeni za reševanje teh zadev.

(2)Če pripad kazenskih zadev proti mladoletnikom ni tolikšen, da bi bil sodnik za mladoletnike z delom na tem pravnem področju polno obremenjen, se sodnika za mladoletnike z letnim razporedom dela sodnikov določi še za reševanje zadev z drugega pravnega področja.

(3)Za določitev potrebnega števila sodnikov za mladoletnike se upošteva število prejetih kazenskih zadev proti mladoletnikom, pri čemer se kot prejete kazenske zadeve proti mladoletnikom štejejo zahteve za uvedbo pripravljalnega postopka, predlogi za izrek kazenske sankcije in izrečeni vzgojni ukrepi, katerih izvrševanje še poteka. 59. člen (krajevna pristojnost)

(1)Za kazenski postopek je krajevno pristojno sodišče, na katerega območju ima mladoletnik stalno prebivališče. Če mladoletnik nima stalnega prebivališča ali če to ni znano, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima mladoletnik začasno prebivališče. Če ni mogoče ugotoviti stalnega ali začasnega prebivališča mladoletnika, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se sme kazenski postopek proti mladoletniku, ki ima stalno prebivališče, izvesti pred sodiščem, na območju katerega ima mladoletnik začasno prebivališče, če je očitno, da se bo pri tem sodišču postopek lažje izvedel.

(3)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se sme izvesti kazenski postopek pred sodiščem, na območju katerega naj bi bilo storjeno ali poskušeno kaznivo dejanje, če je očitno, da se bo postopek pred tem sodiščem lažje izvedel.

1. pododdelek: Združitev in izločitev predkazenskega ali kazenskega postopka
2. člen (pristojnost za odločanje o združitvi zadev) Kadar proti istemu mladoletniku teče več predkazenskih ali več kazenskih postopkov pred različnimi državnimi tožilstvi ali sodišči, se glede pristojnosti za odločanje o združitvi teh postopkov in za enoten postopek uporabijo pravila o krajevni pristojnosti po tem zakonu.
3. člen (izločitev in združitev kazenskega postopka proti mladoletniku s kazenskim postopkom zoper polnoletnega obdolženca)

(1)Če se mladoletniku očita, da je sodeloval pri kaznivem dejanju skupaj s polnoletnim obdolžencem, se kazenski postopek proti mladoletniku izloči in opravi po določbah tega poglavja.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se kazenski postopek proti mladoletniku ne izloči in se opravi po določbah zakona, ki ureja kazenski postopek, če je vodenje enotnega postopka nujno za vsestransko razjasnitev stvari.

(3)Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi glede združevanja postopkov proti mladoletniku in zoper polnoletnega obdolženca.

(4)Na obrazložen predlog državnega tožilca ali zagovornika izda sklep o izločitvi ali združitvi kazenskih postopkov senat za mladoletnike. Zoper tak sklep ni pritožbe.

(5)Če se opravi enoten kazenski postopek za starejšega mladoletnika in polnoletnega storilca, se glede mladoletnika vselej uporabljajo 10., 11.,

1. do 51., 53., 54.,
2. do 76., 85., 90., 93.,
3. in
4. člen tega zakona in določbe tega zakona o individualni oceni mladoletnika, druge določbe tega poglavja pa le, če njihova uporaba ne ovira izvedbe združenega postopka.
5. člen (enoten postopek) Če naj bi obdolženec storil eno kaznivo dejanje kot mladoletnik, drugo pa po dopolnjenem
6. letu, se opravi enoten postopek po določbah zakona, ki ureja kazenski postopek, pred senatom, ki sodi polnoletnim obdolžencem.
7. pododdelek: Individualna ocena mladoletnika
8. člen (individualna ocena mladoletnika)

(1)Individualna ocena mladoletnika je ocena tveganja in potreb mladoletnika, ki vplivajo na odločanje glede uvedbe kazenskega postopka, glede sodelovanja mladoletnika v postopku po tem zakonu, izbire in izvrševanja kazenske sankcije in drugih ukrepov, vsebuje pa tudi oceno tveganja glede ponavljanja kaznivih dejanj.

(2)Za izdelavo individualne ocene mladoletnika se zberejo podatki o mladoletnikovi starosti, njegovem psihosocialnem delovanju, okolju in razmerah, v katerih živi, njegovem zdravstvenem stanju, morebitni posebni ranljivosti in o drugih okoliščinah, pomembnih za opredelitev tveganj in potreb mladoletnika.

(3)Pri izdelavi individualne ocene mladoletnika se omogoči aktivna udeležba mladoletnika in njegovega zakonitega zastopnika. 64. člen (interdisciplinarna metoda dela)

(1)Interdisciplinarna metoda dela je metoda izdelave individualne ocene mladoletnika, ki vključuje hkratno sodelovanje strokovnjakov s področij otroške in mladostniške psihiatrije, klinične psihologije, socialnega dela, socialne pedagogike, delovne terapije in drugih podobnih poklicev.

(2)Individualna ocena mladoletnika se izdela po interdisciplinarni metodi dela, kadar je to v korist mladoletnika, zlasti pa, kadar: – je verjetno, da ima mladoletnik duševno motnjo, težave v duševnem razvoju, druge hujše težave na področju duševnega zdravja ali hujše psihosocialne stiske, – naj bi ponavljal lažja kazniva dejanja glede na njihovo naravo in posledice, okoliščine, v katerih naj bi bila storjena, stopnjo mladoletnikove kazenske odgovornosti ali njegove osebne okoliščine, teža teh kaznivih dejanj pa se stopnjuje ali – je osumljen storitve kaznivega dejanja z elementi nasilja, za katero je predpisana kazen zapora tri leta ali več.

(3)Kadar je individualna ocena mladoletnika izdelana po interdisciplinarni metodi dela, vsebuje tudi predlog oblik in metod dela z mladoletnikom in oblik in metod sodelovanja z mladoletnikovimi starši, z drugo osebo, h kateri je nameščen, z rejnikom, s sorodnikom, ki mu je podeljena starševska skrb, ali z drugo osebo, pri kateri mladoletnik živi (v nadaljnjem besedilu: predlog programa obravnave mladoletnika). Predlog programa obravnave mladoletnika se upošteva kot izhodišče za izdelavo osebnega načrta po tem zakonu, individualiziranega programa po zakonu, ki ureja obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v vzgoji in izobraževanju, ter individualnega načrta po predpisih, ki urejajo institucionalno varstvo otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju. 65. člen (center za mladoletnike)

(1)Center za mladoletnike je notranja organizacijska enota Javnega zavoda Hiša za otroke, katere naloga je izdelava individualne ocene mladoletnika po interdisciplinarni metodi dela.

(2)Center za mladoletnike opravlja tudi druge naloge v skladu s tem ali drugim zakonom.

(3)Za izdelavo individualne ocene mladoletnika po interdisciplinarni metodi dela predstojnik centra za mladoletnike imenuje skupino najmanj treh strokovnjakov iz prvega odstavka prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: interdisciplinarni tim).

(4)Predstojnik izmed strokovnjakov v interdisciplinarnem timu imenuje vodjo, ki vodi in koordinira delo.

(5)Predstojnik lahko sestavo interdisciplinarnega tima po potrebi spremeni.

(6)Določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi v primerih, ko individualno oceno mladoletnika po interdisciplinarni metodi dela izdela center za socialno delo. 66. člen (zahteva in predlog državnega tožilca za izdelavo individualne ocene mladoletnika)

(1)Državni tožilec v 30 dneh od prejema kazenske ovadbe naloži centru za socialno delo izdelavo individualne ocene mladoletnika oziroma predlaga sodišču, naj odredi izdelavo individualne ocene mladoletnika centru za mladoletnike, razen če ugotovi, da je kazensko ovadbo treba zavreči: – ker naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti; – ker je pregon zastaran, dejanje obseženo z amnestijo ali pomilostitvijo ali so podane druge okoliščine, ki izključujejo pregon; – ker ni podan utemeljen sum, da je mladoletnik storil naznanjeno kaznivo dejanje; – v skladu s prvim odstavkom 79. člena tega zakona, če gre za prvo in lažje kaznivo dejanje glede na naravo in posledice kaznivega dejanja, okoliščine, v katerih naj bi bilo storjeno, stopnjo kazenske odgovornosti ali mladoletnikove osebne okoliščine in brez elementov nasilja.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko državni tožilec v roku iz prejšnjega odstavka vloži zahtevo za uvedbo pripravljalnega postopka brez priložene individualne ocene mladoletnika, če izkaže, da je hkrati zahteval od centra za socialno delo izdelavo individualne ocene mladoletnika ali če hkrati predlaga sodišču odreditev izdelave individualne ocene mladoletnika centru za mladoletnike.

(3)Če je državni tožilec izdelavo individualne ocene mladoletnika zahteval hkrati z vložitvijo predloga za uvedbo pripravljalnega postopka, center za socialno delo individualno oceno mladoletnika pošlje sodišču in o tem obvesti državnega tožilca. 67. člen (odločanje o izdelavi individualne ocene mladoletnika)

(1)Državni tožilec zahteva od centra za socialno delo izdelavo individualne ocene mladoletnika v roku, ki ne sme biti daljši od 30 dni.

(2)Center za socialno delo izdela individualno oceno mladoletnika v danem roku, lahko pa ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera, zlasti okoliščin iz prve alineje drugega odstavka 64. člena tega zakona, v osmih dneh od prejema zahteve predlaga sodišču, da odredi izdelavo individualne ocene mladoletnika centru za mladoletnike.

(3)Če sodišče oceni, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 64. člena tega zakona, v osmih dneh od prejema predloga iz prvega odstavka prejšnjega člena ali od prejema predloga iz prejšnjega odstavka odredi, da v roku, ki ne sme biti daljši od 45 dni, individualno oceno mladoletnika izdela center za mladoletnike.

(4)Center za mladoletnike izdela individualno oceno mladoletnika v danem roku, lahko pa v osmih dneh od prejema odredbe sodišča opredeli vsebinske razloge, zaradi katerih meni, da za izdelavo individualne ocene mladoletnika ni potrebna interdisciplinarna metoda dela, če je bila odredba izdana iz razloga po prvi alineji drugega odstavka 64. člena tega zakona, ali pojasni kadrovske in druge okoliščine, zaradi katerih individualne ocene mladoletnika ne bo mogel izdelati v danem roku ter navede rok, v katerem bi individualno oceno mladoletnika lahko izdelal.

(5)Sodišče po prejemu mnenja centra za mladoletnike, ali če po prejemu predloga iz prvega odstavka prejšnjega člena ali po prejemu predloga iz drugega odstavka tega člena kako drugače izve za okoliščine iz prejšnjega odstavka, v osmih dneh dokončno odloči o tem, kateri od obeh zavodov bo izdelal individualno oceno mladoletnika. Če sodišče odredi izdelavo individualne ocene mladoletnika centru za socialno delo, hkrati odloči o tem, ali naj jo ta izdela po interdisciplinarni metodi dela ob smiselni uporabi tretjega odstavka tega člena.

(6)Predlog za odreditev izdelave individualne ocene mladoletnika po interdisciplinarni metodi dela lahko vložijo tudi mladoletnik in njegov zakoniti zastopnik, o čemer morata biti poučena hkrati s poukom o pravici do individualne ocene. 68. člen (posodobitev individualne ocene mladoletnika)

(1)Če je od izdelave individualne ocene mladoletnika prišlo do pomembnejše spremembe okoliščin iz drugega odstavka 63. člena tega zakona, državni tožilec oziroma sodišče zahteva posodobitev individualne ocene mladoletnika.

(2)Posodobitev individualne ocene lahko predlagata tudi mladoletnik in njegov zakoniti zastopnik.

1. pododdelek: Ravnanje v primeru ogroženosti mladoletnika
2. člen (začasni ukrepi za varstvo koristi mladoletnika)

(1)Če je podan utemeljen sum, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje in če sodišče ugotovi, da je mladoletnik ogrožen na način, določen z zakonom, ki ureja družinska razmerja, pa za varstvo njegovih koristi še ni bil izrečen ali ni v teku postopek za varstvo koristi otroka na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja, sme sodišče ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja družinska razmerja, in ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja nepravdni postopek, o udeležencih postopka in njihovem obveščanju za varstvo koristi mladoletnika odrediti: – izselitev nasilnega člana iz skupnega stanovanja; – prepoved približevanja mladoletniku osebam, ki ga ogrožajo; – vstop v stanovanje ali druge prostore, v katerih se mladoletnik nahaja, proti volji mladoletnikovega zakonitega zastopnika; – namestitev mladoletnika k določeni družini, k drugi osebi, v krizni center, v strokovni center ali v zavod za usposabljanje; – zdravljenje.

(2)Če je podan utemeljen sum, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje, in če mladoletnik zaradi varstva njegovih koristi potrebuje takojšnjo strokovno pomoč, vodenje in usmerjanje na poglavitnih področjih življenja, da se prepreči hujše škodljive posledice za njegov osebnostni razvoj, sme sodišče odrediti začasno nadzorstvo centra za socialno delo. Strokovni delavec centra za socialno delo v 15 dneh po izreku začasnega ukrepa pripravi načrt pomoči mladoletniku in pri njegovi pripravi omogoči mladoletniku ter njegovemu zakonitemu zastopniku aktivno sodelovanje.

(3)Začasni ukrep iz prvega in drugega odstavka tega člena odredi sodišče na obrazložen predlog državnega tožilca ali centra za socialno delo oziroma na predlog mladoletnika, njegovega zakonitega zastopnika, zagovornika ali po uradni dolžnosti.

(4)S predlogom za izrek začasnega ukrepa za varstvo koristi mladoletnika, ki ga je podal državni tožilec, mladoletnik, njegov zakoniti zastopnik ali zagovornik, sodišče nemudoma seznani tudi center za socialno delo.

(5)Ukrepi iz prvega in drugega odstavka tega člena smejo trajati, dokler je to nujno za varstvo mladoletnikovih koristi, vendar najdlje do pravnomočnosti odločbe, s katero se kazenski postopek konča. Pri tem namestitev v zavod iz četrte alineje prvega odstavka tega člena ne sme trajati več kot 30 dni, sodišče pa jo sme podaljšati še največ za 30 dni.

(6)Sodišče s sklepom ustavi izvrševanje začasnega ukrepa za varstvo koristi mladoletnika takoj, ko zanj ni več pogojev ali, če je sodišče, pristojno za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja, mladoletniku izreklo drug začasni ukrep za varstvo njegovih koristi.

(7)Če sodišče v predkazenskem ali kazenskem postopku odredi izvedenstvo in ugotovi, da je zaradi opazovanja za izdelavo izvida in mnenja treba namestiti mladoletnika v ustrezen zavod, odredi njegovo namestitev, ki sme trajati toliko časa, kot je nujno potrebno za izdelavo izvida in mnenja, vendar najdlje 30 dni. Namestitev po tem odstavku se všteva v najdaljši dopustni čas trajanja namestitve v zavod, ki je določen v petem odstavku tega člena.

(8)Zoper sklep, s katerim se odredi začasni ukrep za varstvo koristi mladoletnika, se lahko pritožijo osebe, ki imajo pravico do pritožbe zoper odločbo o izreku kazenske sankcije ali o ustavitvi postopka, in osebe, zoper katere je ukrep izrečen, in sicer v treh dneh od vročitve sklepa. O pritožbi v treh dneh odloči senat za mladoletnike pri višjem sodišču. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. 5. pododdelek: Omejevalni ukrepi 70. člen (splošna določba)

(1)V kazenskem postopku proti mladoletniku se lahko odredijo naslednji omejevalni ukrepi: – ukrepi, ki jih za zagotovitev navzočnosti, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka določa zakon, ki ureja kazenski postopek, razen ukrepa javljanja na policijski postaji; – ukrep javljanja na centru za socialno delo; – začasna postavitev mladoletnika pod nadzorstvo centra za socialno delo; – začasna namestitev v reintegracijski dom za mlade.

(2)Sodišče ob odreditvi omejevalnega ukrepa mladoletniku in njegovemu zakonitemu zastopniku pojasni naravo ukrepa, dopustno trajanje in da lahko kadarkoli predlagata njegovo odpravo ali spremembo v milejši ukrep.

(3)Sodišče sme odrediti omejevalni ukrep po pridobitvi individualne ocene mladoletnika. Če je odreditev omejevalnega ukrepa predlagana, preden je bila izdelana individualna ocena mladoletnika, z odreditvijo omejevalnega ukrepa pa bi bilo nevarno odlašati, sodišče zahteva izdelavo individualne ocene mladoletnika hkrati z odreditvijo omejevalnega ukrepa. Takoj po prejemu individualne ocene mladoletnika sodišče preveri ustreznost odrejenega omejevalnega ukrepa.

(4)Pritožba zoper sklep o odreditvi omejevalnega ukrepa ne zadrži njegove izvršitve.

1. člen (javljanje na centru za socialno delo) Glede odreditve in izvrševanje ukrepa javljanja na centru za socialno delo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, glede javljanja na policijski postaji.
2. člen (začasna postavitev mladoletnika pod nadzorstvo centra za socialno delo)

(1)Če so izpolnjeni pogoji za odreditev pripora iz razloga begosumnosti ali ponovitvene nevarnosti, pa je to nevarnost moč odvrniti v mladoletnikovem dotedanjem okolju s pomočjo in nadzorstvom strokovnjakov, sodišče mladoletnika začasno postavi pod nadzorstvo centra za socialno delo.

(2)Pri izvrševanju omejevalnega ukrepa iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izvrševanju vzgojnega ukrepa nadzorstva centra za socialno delo.

(3)Če mladoletnik, ki je bil v redu povabljen, ne pride na sodišče in svojega izostanka ne opraviči, če se pripravlja na beg, če se izogiba stikom s strokovnim delavcem centra za socialno delo, zavrača sodelovanje pri pripravi načrta pomoči ali pri njegovem izvrševanju, ali če se naknadno pokaže kakšen drug razlog za pripor, lahko sodišče mladoletniku odredi strožji ukrep. O tej posledici je treba mladoletnika vselej predhodno obvestiti.

(4)Center za socialno delo nemudoma obvesti sodišče, če se mladoletnik izogiba stikom s strokovnim delavcem centra za socialno delo, zavrača sodelovanje pri pripravi načrta pomoči ali pri njegovem izvrševanju ali če center zazna okoliščine, ki kažejo na to, da se mladoletnik pripravlja na beg.

(5)Glede odreditve, časa trajanja in odprave omejevalnega ukrepa iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona in zakona, ki ureja kazenski postopek, o priporu. 73. člen (začasna namestitev v reintegracijski dom za mlade)

(1)Če so podani razlogi za odreditev pripora, hkrati pa sodišče oceni, da je treba mladoletniku zagotoviti intenzivnejšo individualno pomoč strokovnjakov, odredi začasno namestitev v reintegracijski dom za mlade.

(2)Omejevalni ukrep iz prejšnjega odstavka se izvršuje v posebnem oddelku reintegracijskega doma za mlade, kjer so mladoletniki nameščeni ločeno od mladoletnikov, ki jim je izrečen vzgojni ukrep. Strokovna skupina v reintegracijskem domu za mlade nemudoma po namestitvi mladoletnika v sodelovanju s centrom za socialno delo oziroma centrom za mladoletnike prouči možnosti za mladoletnikovo nadaljnje vključevanje v vzgojne, izobraževalne in druge programe, v katere je bil že vključen pred namestitvijo v reintegracijski dom za mlade oziroma za vključitev v druge ustrezne programe in oblike pomoči glede na potrebe mladoletnika, v skladu z omejitvami, potrebnimi za zagotavljanje varnosti in ohranitve reda v reintegracijskem domu za mlade ter v skladu z omejitvami, ki izhajajo iz razlogov za odreditev tega omejevalnega ukrepa.

(3)Če v tem členu ni drugače določeno, se glede odreditve, časa trajanja, podaljšanja in odprave omejevalnega ukrepa iz prvega odstavka tega člena ter njegovega izvrševanja smiselno uporabljajo določbe tega zakona in zakona, ki ureja kazenski postopek, o priporu. 74. člen (pripor)

(1)Iz razlogov in pod pogoji, ki so določeni v zakonu, ki ureja kazenski postopek, sme sodišče izjemoma odrediti pripor za mladoletnika, če je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, za katerega je predpisana kazen zapora več kot tri leta.

(2)Iz razlogov in pod pogoji za odreditev pripora v skrajšanem postopku, ki so določeni v zakonu, ki ureja kazenski postopek, se sme za mladoletnika izjemoma odrediti pripor tudi, če je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, za katerega je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora tri leta ali manj.

(3)Pred vložitvijo predloga za izrek kazenske sankcije sme pripor odrediti sodnik posameznik za mladoletnike in sme trajati največ mesec dni od dneva, ko mu je bila odvzeta prostost. Pripor, ki ga je odredil sodnik posameznik za mladoletnike, sme zunajobravnavni senat iz upravičenih razlogov podaljšati vsakič za en mesec, vendar skupno največ za dva meseca. Če se sodnik posameznik za mladoletnike ne strinja s predlogom državnega tožilca za odreditev pripora ali če se državni tožilec ne strinja z odpravo pripora, sodnik posameznik za mladoletnike zahteva, naj o tem odloči zunajobravnavni senat.

(4)Po vložitvi predloga za izrek kazenske sankcije odloča o priporu senat za mladoletnike. Če je v predlogu za izrek kazenske sankcije predlagana odreditev pripora, o priporu odloči zunajobravnavni senat. Pripor sme trajati največ šest mesecev.

(5)Po izreku zavodskega vzgojnega ukrepa, kazni mladoletniškega zapora ali varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, odloča o priporu senat za mladoletnike. Pripor sme trajati največ šest mesecev.

(6)O pritožbi zoper sklep o priporu odloča senat za mladoletnike pri višjem sodišču.

(7)O odreditvi pripora sodišče takoj obvesti mladoletnikovega zakonitega zastopnika in center za socialno delo.

(8)Na prošnjo mladoletnika, ki je v priporu, se sme izvrševanje kazenske sankcije začeti še pred pravnomočnostjo sklepa oziroma sodbe, s katero je bila kazenska sankcija izrečena. 75. člen (posebna obravnava mladoletnika med izvrševanjem pripora)

(1)Mladoletnik je priprt ločeno od polnoletnih obdolžencev.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek sme sodišče po predhodno pridobljenem mnenju predstojnika zavoda, v katerem se izvršuje pripor, izjemoma odrediti, da je mladoletnik priprt skupaj s polnoletnimi obdolženci, kadar oceni, da je to v njegovo korist, vendar le, kadar bi ločena namestitev lahko povzročila osamitev mladoletnika. Sodišče v sklepu posebej obrazloži, zakaj je takšna namestitev v korist mladoletnika.

(3)Polnoletnik, ki med trajanjem pripora še ni dopolnil 21 let, sme biti priprt skupaj z mladoletniki, če je to v njegovo korist in korist mladoletnikov, ki so priprti skupaj z njim.

(4)Sodišče individualno oceno mladoletnika pošlje zavodu za mladoletnike hkrati s sklepom o odreditvi pripora. Zavod za mladoletnike nemudoma po začetku izvrševanja pripora v sodelovanju s centrom za socialno delo prouči možnosti za mladoletnikovo nadaljnje vključevanje v vzgojne, izobraževalne in druge programe, v katere je bil že vključen pred začetkom izvrševanja pripora oziroma za vključitev v druge ustrezne programe glede na potrebe, želje in sposobnosti mladoletnika, v skladu z omejitvami, potrebnimi za zagotavljanje varnosti in ohranitve reda v zavodu, ter v skladu z omejitvami, ki izhajajo iz razlogov za odreditev pripora. Mladoletniku je treba zagotoviti nego, varstvo in vso potrebno individualno pomoč, ki jo utegne potrebovati glede na svojo starost, spol in psihosocialno delovanje.

(5)Mladoletniku je treba vsak dan zagotoviti najmanj tri ure gibanja na prostem.

(6)Mladoletnik ima pravico do verske duhovne oskrbe v skladu z zakonom, ki ureja versko svobodo. Vsebina in obseg verske duhovne oskrbe se lahko omejita le zaradi varnosti in ohranitve reda v zavodu.

(7)Sodnik za mladoletnike, ki vodi kazenski postopek, z namenom spremljanja izvajanja pripora obišče mladoletnika v priporu najmanj enkrat mesečno. Ta določba ne posega v določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, o nadzorstvu nad ravnanjem s priporniki.

(8)Sodnik posameznik za mladoletnike ima glede priprtih mladoletnikov enake pristojnosti in obveznosti, kot jih ima po zakonu, ki ureja kazenski postopek, preiskovalni sodnik glede pripornikov.

(9)Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje uredi izvrševanje pripora za mladoletnike. 76. člen (ukrepi, izrečeni v drugih postopkih)

(1)Če se v predkazenskem ali kazenskem postopku ugotovi, da je bil za varstvo koristi mladoletnika ali drugih družinskih članov že izrečen ukrep za varstvo koristi otroka na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja, ali da je bil za zagotovitev mladoletnikove varnosti ali mladoletniku kot povzročitelju nasilja izrečen ukrep za zagotovitev varnosti žrtve na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje nasilja v družini, sodišče, ki izreče omejevalni ukrep po tem zakonu, o tem obvesti sodišče, ki je izreklo tak ukrep, in center za socialno delo.

(2)Če je bil mladoletnik v primerih iz prejšnjega odstavka v postopku za varstvo koristi otroka na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja, nameščen v zavod, sodišče pa ugotovi, da bi bilo mladoletniku treba izreči pripor ali začasno namestitev v reintegracijski dom za mlade, izreče tak omejevalni ukrep in hkrati odloči, da se ukrep za varstvo koristi otroka na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja, v delu, ki se nanaša na namestitev v zavod, preneha izvrševati z dnem, ko se začne izvrševati omejevalni ukrep po določbah tega zakona ter o tem obvesti sodišče, ki je izreklo tak ukrep, in center za socialno delo. 2. oddelek: Potek predkazenskega in kazenskega postopka 1. pododdelek: Predkazenski postopek 77. člen (zbiranje obvestil in zaslišanje mladoletnika v predkazenskem postopku)

(1)Zbiranje obvestil in zaslišanje v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, se lahko, kadar gre za mladoletnika, opravi s pomočjo pedagoga ali drugega strokovnjaka oziroma v posebej prilagojenih prostorih, če je to potrebno zaradi mladoletnikovih osebnih okoliščin.

(2)Ko se mladoletnika zaslišuje prvič, ga je treba vprašati tudi, kdo je njegov zakoniti zastopnik.

(3)Zaslišanje mladoletnika se po predhodnem obvestilu posname z napravo za zvočno in slikovno snemanje, kadar je to sorazmerno glede na okoliščine zadeve, upoštevaje pri tem zlasti težo in naravo kaznivega dejanja in ali je mladoletniku odvzeta prostost. Kadar se zaslišanje ne snema, morajo biti razlogi za to navedeni v zapisniku o zaslišanju.

(4)V poročilu, kazenski ovadbi ali dopolnitvi kazenske ovadbe, vloženi proti mladoletniku, policija navede tudi podatke o okoliščinah, potrebnih za izdelavo individualne ocene mladoletnika, ki jih izve pri zbiranju obvestil in zaslišanju, ter kontaktne podatke mladoletnika in njegovega zakonitega zastopnika. 78. člen (posebna obravnava mladoletnika med pridržanjem)

(1)Mladoletnik je pridržan ločeno od polnoletnih osumljencev.

(2)O odvzemu prostosti mladoletniku pristojni državni organ takoj obvesti njegovega zakonitega zastopnika in mu omogoči stik z njim.

(3)Mladoletnika po odvzemu prostosti brez nepotrebnega odlašanja pregleda zdravnik, če potrebuje zdravniško pomoč ali če to zahtevajo mladoletnik, njegov zakoniti zastopnik ali njegov zagovornik. Če tako zahtevajo okoliščine, se zdravniški pregled kadarkoli med odvzemom prostosti znova opravi. Vnovičnega zdravniškega pregleda ni treba opraviti, če sta v kratkem času podani dve ali več zahtev in je očitno, da od zadnjega pregleda do podaje nove zahteve ni prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju mladoletnika. O zahtevi za vnovični zdravniški pregled, razlogih zanjo in o razlogih, zaradi katerih se pregled ne opravi, policist oziroma pristojna oseba v zavodu, v katerem se izvršuje pripor, sestavi uradni zaznamek. Pisni izvid o opravljenem zdravniškem pregledu se upošteva pri presoji, ali je mladoletnik sposoben za zaslišanje ali za sodelovanje pri drugih procesnih dejanjih, pri katerih je lahko navzoč.

(4)Mladoletniku se ob upoštevanju trajanja pridržanja in v skladu z omejitvami, potrebnimi za zagotavljanje varnosti in ohranitve reda, ter v skladu z omejitvami, ki izhajajo iz razlogov za pridržanje, zagotovi skrb za njegovo zdravje, telesni in duševni razvoj ter spoštovanje svobode veroizpovedi oziroma prepričanja. 79. člen (odvračanje kazenskega pregona)

(1)Državni tožilec sme odložiti kazenski pregon, odstopiti ovadbo ali predlog za izrek kazenske sankcije v postopek poravnavanja ali odločiti, da ne bo zahteval uvedbe postopka na podlagi načela smotrnosti, kadar so podani dokazi, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora do petih let ali denarna kazen, in če glede na naravo kaznivega dejanja in okoliščine, v katerih je bilo storjeno, ter glede na mladoletnikovo prejšnje življenje in njegove osebne lastnosti, spozna, da postopek proti njemu ne bi bil smotrn. Pri odločanju o odvračanju kazenskega pregona upošteva tudi, ali je proti mladoletniku že uveden drug kazenski postopek ali postopek o prekršku in ali mu je bila že izrečena sankcija v postopku o prekršku ali kazenska sankcija.

(2)Za ugotovitev okoliščin iz prejšnjega odstavka lahko državni tožilec mladoletnikovega zakonitega zastopnika in druge osebe vabi tudi na državno tožilstvo.

(3)Državni tožilec sme odločiti, da ne bo zahteval uvedbe postopka tudi, če poravnavanje ali odloženi pregon nista bila uspešna zaradi razlogov na strani oškodovanca ali zaradi drugih razlogov, na katere mladoletnik ni mogel vplivati, če oceni, da je mladoletnik izkazal prizadevanje za sklenitev sporazuma v okviru poravnavanja in izpolnitev naloge, odpravo ali poravnavo škode v okviru odloženega pregona in da zato postopek in izrek sankcije ne bi bila smotrna.

(4)Izjave mladoletnika in listine v zvezi z izvedbo poravnavanja ali odložitvijo kazenskega pregona ostanejo v internem spisu državnega tožilca. 80. člen (poravnavanje)

(1)Državni tožilec sme zaradi posebnih okoliščin odstopiti v postopek poravnavanja tudi ovadbe za kazniva dejanja kršitve materialnih avtorskih pravic po tretjem odstavku

1. člena, kršitve avtorskih sorodnih pravic po tretjem odstavku
2. člena, prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po drugem, tretjem in četrtem odstavku
3. člena, velike tatvine po tretjem odstavku
4. člena, poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po četrtem odstavku
5. člena, goljufije po tretjem odstavku
6. člena, izsiljevanja po tretjem odstavku
7. člena, požiga po četrtem odstavku
8. člena, ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po drugem odstavku
9. člena, zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva po petem odstavku
10. člena, uporabe ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva po četrtem odstavku
11. člena, krive izpovedbe po četrtem odstavku
12. člena, povzročitve splošne nevarnosti po drugem in petem odstavku
13. člena in povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po drugem odstavku
14. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: KZ-1).

(2)Posebne okoliščine iz prejšnjega odstavka so zlasti: – da je mogoče s sporazumom odpraviti škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem; – če oškodovanec sam predlaga poravnavo; – če mladoletnik sam predlaga poravnavo in ob tem obljubi, da ne bo ponavljal kaznivih dejanj; – če oškodovanec živi v mladoletnikovi bližini, je z njim povezan v šoli ali na delovnem mestu in bi bil sporazum za bodočo ureditev odnosov primernejši kot kazenski pregon.

(3)Državni tožilec lahko zadevo odstopi v postopek poravnavanja le, če mladoletnik in oškodovanec s tem soglašata in če sta bila pred tem poučena o temeljnih vidikih izvedbe postopka poravnavanja in o posledicah uspešnega postopka poravnavanja ter da lahko soglasje kadarkoli umakneta.

(4)Če se vsebina sporazuma nanaša na odpravo škode, obseg dela ne sme preseči 40 ur v obdobju treh mesecev, če se nanaša na opravljanje dela v splošno korist, pa obseg dela ne sme preseči 90 ur. Izvajanje sporazuma pripravi in vodi center za socialno delo ob sodelovanju poravnalca.

(5)Rok za izpolnitev sporazuma ne sme biti daljši od šestih mesecev. Če sporazuma iz opravičljivih razlogov oziroma iz razlogov, ki niso na strani mladoletnika, ni mogoče izpolniti v navedenem roku, lahko državni tožilec na prošnjo mladoletnika rok podaljša še za tri mesece.

(6)Pravila o poravnavanju podrobneje uredi minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo. 81. člen (odložitev kazenskega pregona)

(1)Državni tožilec sme zaradi posebnih okoliščin odložiti kazenski pregon tudi za kazniva dejanja kršitve materialnih avtorskih pravic po tretjem odstavku

1. člena, kršitve avtorskih sorodnih pravic po tretjem odstavku
2. člena, prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po drugem, tretjem in četrtem odstavku
3. člena, neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem in drugem odstavku
4. člena, omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po prvem in drugem odstavku
5. člena, velike tatvine po tretjem odstavku
6. člena, ropa po prvem odstavku
7. člena, roparske tatvine po prvem odstavku
8. člena, poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po četrtem odstavku
9. člena, goljufije po tretjem odstavku
10. člena, izsiljevanja po tretjem odstavku
11. člena, poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote, po drugem odstavku
12. člena, požiga po prvem in četrtem odstavku
13. člena, ponarejanja denarja po prvem do četrtem odstavku
14. člena, zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva po tretjem odstavku
15. člena, uporabe ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva po tretjem odstavku
16. člena in povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po drugem odstavku
17. člena KZ-1.

(2)Posebne okoliščine iz prejšnjega odstavka so:

1. če mladoletnik sam predlaga odloženi pregon in si aktivno prizadeva za odpravo posledic kaznivega dejanja;
2. če iz individualne ocene mladoletnika izhaja, da je dejanje mladoletnika posledica neurejenih družinskih razmer, mladoletnik in njegovi starši, druga oseba, h kateri je mladoletnik nameščen, rejnik, sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb, ali druga oseba, pri kateri mladoletnik živi, pa izjavijo, da so pripravljeni obiskovati izvajalca, ki nudi psihološko ali drugo psihosocialno pomoč za družino;
3. če je mladoletnik preprečil nadaljnje izvrševanje kaznivih dejanj ali razkril podatke, ki so pomembni za preiskovanje in dokazovanje storjenih kaznivih dejanj;
4. če je pri sodelovanju dveh ali več oseb pri izvršitvi kaznivega dejanja imel mladoletnik manj pomembno vlogo in kaznivo dejanje obžaluje ter je pripravljen povrniti sorazmerni del premoženjske škode in vso protipravno premoženjsko korist, ki jo je pridobil s kaznivim dejanjem;
5. če gre pri kaznivih dejanjih, povezanih s škodljivimi sredstvi za zdravljenje ali s prepovedanimi drogami, za majhno količino teh sredstev;
6. če gre pri premoženjskih kaznivih dejanjih za premoženjsko škodo, ki jo je mogoče povrniti v postopku odloženega pregona.

(3)Državni tožilec v okviru odloženega pregona mladoletniku lahko naloži naslednje naloge:

1. odprava ali poravnava škode;
2. plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali na namensko proračunsko postavko za pomoč žrtvam in povračilo škode žrtvam kaznivih dejanj ali v korist nevladne organizacije v javnem interesu, kot jo določa zakon, ki ureja nevladne organizacije, če ima mladoletnik lastne dohodke ali premoženje;
3. opravljanje dela v splošno korist;
4. zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu;
5. udeležba v programih vzgojne, poklicne, psihološke ali druge psihosocialne pomoči;
6. udeležba na treningu socialnih veščin;
7. prepoved približevanja oškodovancu ali kakšni drugi osebi, kar obsega tudi prepoved navezovanja stikov z njo na kakršenkoli način, vključno z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, oziroma upoštevanje izrečene prepovedi dostopa na posamezne kraje.

(4)Poleg nalog iz prejšnjega odstavka se lahko ob soglasju oškodovanca zahteva tudi opravičilo oškodovancu.

(5)Če državni tožilec določi nalogo iz

1. točke tretjega odstavka tega člena, obseg dela ne sme preseči 40 ur v obdobju treh mesecev, če določi nalogo iz
2. točke tretjega odstavka tega člena, pa obseg dela ne sme preseči 90 ur. Izvajanje dela pripravi in vodi center za socialno delo.

(6)Rok za izpolnitev naloge ne sme biti daljši od šestih mesecev. Če sporazuma iz opravičljivih razlogov oziroma iz razlogov, ki niso na strani mladoletnika, ni mogoče izpolniti v navedenem roku, lahko državni tožilec na prošnjo mladoletnika rok podaljša še za tri mesece.

(7)Državni tožilec lahko odloži kazenski pregon, če mladoletnik in oškodovanec, če je znan, s tem soglašata in če sta bila pred tem poučena o temeljnih vidikih izvedbe postopka odložitve kazenskega pregona in o posledicah uspešne odložitve kazenskega pregona ter da lahko soglasje kadarkoli umakneta.

(8)Če oškodovanec ni znan, se lahko kazenski pregon odloži s soglasjem mladoletnika, če je bil ta predhodno poučen v skladu s prejšnjim odstavkom.

(9)V sklepu o zavrženju kazenske ovadbe po uspešno izvedenem odloženem pregonu državni tožilec oškodovanca pouči o pravici do uveljavljanja premoženjskopravnega zahtevka v pravdi, če glede tega ni bil dosežen dogovor v okviru odloženega pregona ali ni bil dosežen dogovor glede celotne povzročene škode. 2. pododdelek: Pripravljalni postopek 82. člen (upravičeni predlagatelj)

(1)Kazenski postopek proti mladoletniku se za vsa kazniva dejanja uvede na zahtevo državnega tožilca.

(2)Kazenski postopek za kazniva dejanja, za katera se po določbah kazenskega zakonika storilec preganja na predlog ali na zasebno tožbo, se sme proti mladoletniku uvesti, če oškodovanec predlaga uvedbo kazenskega postopka pri policiji ali državnemu tožilstvu v roku, ki ga za podajo predloga oziroma vložitev zasebne tožbe določa zakon, ki ureja kazenski postopek.

(3)Če državni tožilec ne zahteva uvedbe kazenskega postopka, obvesti o tem oškodovanca. Oškodovanec lahko, razen v primeru zavrženja kazenske ovadbe po uspešno izvedenem postopku poravnavanja ali odloženega pregona, v 15 dneh od prejema sklepa državnega tožilca zahteva naj zunajobravnavni senat uvede postopek, ne more pa prevzeti pregona oziroma ne more vložiti zasebne tožbe. Sklep o zavrženju vsebuje pouk o tej pravici.

(4)Oškodovanec, ki ni bil obveščen o zavrženju ovadbe, sme zahtevati nadaljevanje postopka pred pristojnim sodiščem v 15 dneh od dneva, ko je izvedel, da je državni tožilec zavrgel kazensko ovadbo, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, o vrnitvi v prejšnje stanje.

(5)Če senat na podlagi zahteve oškodovanca odloči, da se postopek uvede, državni tožilec nadaljuje s kazenskim pregonom.

1. člen (zahteva za uvedbo pripravljalnega postopka) Če državni tožilec ne zavrže kazenske ovadbe, zahteva uvedbo pripravljalnega postopka. Če se sodnik posameznik za mladoletnike s tem ne strinja, zahteva, naj o tem odloči zunajobravnavni senat.
2. člen (odločitev o uvedbi pripravljalnega postopka) O uvedbi pripravljalnega postopka s pisnim sklepom odloči sodnik posameznik za mladoletnike, če ta zakon ne določa drugače.
3. člen (okoliščine, ki se ugotavljajo v pripravljalnem postopku) Sodnik posameznik za mladoletnike v pripravljalnem postopku poleg dokazov in podatkov, ki jih zakon, ki ureja kazenski postopek, določa v zvezi s preiskavo, ugotavlja tudi podatke iz drugega odstavka
4. člena tega zakona.
5. člen (izvedba pripravljalnega postopka) Pri dejanjih v pripravljalnem postopku smeta biti navzoča državni tožilec in zagovornik. Sodnik posameznik za mladoletnike lahko dovoli, da so pri dejanju v pripravljalnem postopku navzoči predstavnik centra za socialno delo ter mladoletnikov zakoniti zastopnik. Kadar so te osebe navzoče pri omenjenih dejanjih, jim lahko sodnik posameznik za mladoletnike dovoli, da dajejo predloge in postavljajo vprašanje tistemu, ki se zaslišuje.
6. člen (zaslišanje mladoletnika)

(1)Ko se mladoletnika zaslišuje prvič, ga je treba vprašati tudi, kdo je njegov zakoniti zastopnik.

(2)Mladoletnika zasliši sodnik posameznik za mladoletnike, pri čemer ga lahko, kadar je to glede na osebne okoliščine mladoletnika potrebno, zasliši s pomočjo pedagoga ali drugega ustreznega strokovnjaka oziroma v posebej prilagojenih prostorih. 88. člen (zaključek pripravljalnega postopka)

(1)Ko sodnik posameznik za mladoletnike preizkusi vse okoliščine, o katerih je zbral podatke v pripravljalnem postopku, pošlje spis državnemu tožilcu. Ta lahko v osmih dneh zahteva, naj se pripravljalni postopek dopolni, predlaga ustavitev kazenskega postopka iz razloga smotrnosti, odstopi zadevo v postopek poravnavanja ali poda senatu za mladoletnike obrazložen predlog za izrek kazenske sankcije.

(2)Če državni tožilec med ali po pripravljalnem postopku spozna, da ni podlage za kazenski postopek ali da je podan kakšen razlog iz prvega odstavka 79. člena tega zakona, predlaga sodniku posamezniku za mladoletnike, naj ustavi postopek.

(3)Če se sodnik posameznik za mladoletnike ne strinja s predlogom državnega tožilca za ustavitev postopka ali za izrek kazenske sankcije, zahteva o tem odločitev zunajobravnavnega senata.

(4)Če zunajobravnavni senat odloči, da se postopek nadaljuje, državni tožilec nadaljuje s kazenskim pregonom. 89. člen (predlog za izrek kazenske sankcije)

(1)Predlog za izrek kazenske sankcije obsega: osebno ime mladoletnika, njegovo starost, opis dejanja, dokaze, iz katerih izhaja, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje, predlog, da naj sodišče opravi sejo ali glavno obravnavo in predlog, naj se mladoletnika kaznuje ali naj se mu izreče vzgojni ukrep oziroma naj se uporabi varnostni ukrep, ter obrazložitev, ki obsega tudi oceno okoliščin, na katerih predlog temelji.

(2)Zoper predlog za izrek kazni se lahko vloži ugovor ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja kazenski postopek, o ugovoru zoper obtožnico.

1. pododdelek: Postopek pred senatom za mladoletnike
2. člen (prepoved sojenja v nenavzočnosti)

(1)Mladoletniku se ne sme soditi v njegovi nenavzočnosti. Izjemoma lahko sodišče brez navzočnosti mladoletnika ob pogojih, določenih v tem zakonu, opravi sejo senata.

(2)Sodišče pouči mladoletnika o pravici iz prejšnjega odstavka, ko ga prvič vabi na sodišče. 91. člen (odločanje na seji senata ali glavni obravnavi)

(1)Predsednik senata za mladoletnike razpiše sejo senata ali glavno obravnavo, ko prejme predlog za izrek kazenske sankcije.

(2)Kazni, zavodski vzgojni ukrepi in samostojna varnostna ukrepa se smejo izreči mladoletniku samo po opravljeni glavni obravnavi.

(3)Seja senata se sme opraviti, če je podan predlog za izrek nezavodskega vzgojnega ukrepa in če gre za enostavno dejansko stanje, ki ne zahteva zaslišanja prič ali neposrednega izvajanja drugih dokazov. Senat za mladoletnike lahko na seji odloči, naj se opravi glavna obravnava. 92. člen (seja senata)

(1)Na sejo senata se vabijo mladoletnik in njegov zagovornik ter državni tožilec. Seja senata se lahko opravi brez navzočnosti mladoletnika le izjemoma, če ga je predsednik senata za mladoletnike že zaslišal, če je navzoč mladoletnikov zagovornik, kadar ga mladoletnik ima, in če senat za mladoletnike oceni, da lahko na podlagi zbranih dokazov o kaznivem dejanju in o psihosocialnem delovanju mladoletnika izbere ustrezen vzgojni ukrep, kar se v sklepu posebej obrazloži.

(2)O seji senata se obvestijo mladoletnikov zakoniti zastopnik in predstavnik centra za socialno delo, ki so lahko na njej navzoči.

(3)Predsednik senata za mladoletnike seznani navzočega mladoletnika z izrečenim vzgojnim ukrepom. 93. člen (glavna obravnava)

(1)Kadar odloča senat za mladoletnike na podlagi glavne obravnave, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, o pripravah za glavno obravnavo, o vodstvu glavne obravnave, o preložitvi in prekinitvi glavne obravnave, o zapisniku in o poteku glavne obravnave, razen če senat za mladoletnike spozna, da v posameznem primeru uporaba katerega izmed teh pravil ne bi bila smotrna.

(2)Poleg oseb, ki se na glavno obravnavo vabijo v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, smeta na njej biti navzoča tudi mladoletnikov zakoniti zastopnik in predstavnik centra za socialno delo, ki ju sodišče obvesti o glavni obravnavi. Če zakoniti zastopnik ali predstavnik centra za socialno delo ne prideta, to ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave.

(3)Poleg mladoletnika morata biti na glavni obravnavi navzoča državni tožilec in v primeru obvezne obrambe zagovornik.

(4)Senat za mladoletnike sme dovoliti, da so na glavni obravnavi navzoče osebe, ki se ukvarjajo z varstvom in vzgojo mladoletnikov ali s preprečevanjem mladoletniške kriminalitete ter znanstveni delavci.

(5)Med glavno obravnavo sme senat odrediti, naj se odstranijo z zasedanja vse ali posamezne osebe, razen državnega tožilca, zagovornika in predstavnika centra za socialno delo.

(6)Senat za mladoletnike sme odrediti, naj se mladoletnik med izvedbo posameznih dokazov ali med besedo strank odstrani z zasedanja, če oceni, da bi njegova navzočnost pri teh procesnih dejanjih imela zanj škodljive posledice. Pri seznanitvi mladoletnika s potekom teh procesnih dejanj predsednik senata za mladoletnike pazi, da sama seznanitev ne bi imela za mladoletnika škodljivih posledic. 94. člen (razpis seje senata oziroma glavne obravnave)

(1)Predsednik senata za mladoletnike razpiše sejo senata ali glavno obravnavo v osmih dneh od dneva, ko prejme predlog za izrek kazenske sankcije, oziroma ko je bilo na seji senata sklenjeno, naj se opravi glavna obravnava.

(2)Predsednik senata za mladoletnike skrbi, da glavna obravnava poteka zdržema in s čim manj prekinitvami in preložitvami. 95. člen (odločitev senata za mladoletnike)

(1)Senat za mladoletnike pri izbiri kazenske sankcije ali ukrepa ni vezan na predlog državnega tožilca. Če teče kazenski postopek po odločitvi na podlagi petega odstavka 82. člena ali četrtega odstavka 88. člena tega zakona, mu senat za mladoletnike ne sme izreči kazni.

(2)Senat za mladoletnike s sklepom ustavi postopek v primerih, ko bi sodišče po določbah zakona, ki ureja kazenski postopek, izdalo sodbo, s katero bi obtožbo zavrnilo ali s katero bi obtoženca oprostilo obtožbe, kakor tudi, kadar spozna, da mladoletniku ne bi bilo smotrno izreči kazni ali vzgojnega ukrepa, in v primerih, ko polnoletniku ni dovoljeno soditi za kaznivo dejanje, ki naj bi ga storil kot mladoletnik. Senat za mladoletnike v obrazložitvi sklepa opiše očitano kaznivo dejanje in razloge za ustavitev kazenskega postopka.

(3)Senat za mladoletnike izda sklep tudi, če izreče mladoletniku vzgojni ukrep. V izreku takega sklepa navede, kateri vzgojni ukrep mu izreka, ne izreče pa, da je mladoletnik kriv za očitano kaznivo dejanje.

(4)Senat za mladoletnike v sklepu, s katerim izreče zavodski vzgojni ukrep, določi tudi zavod, v katerem se bo vzgojni ukrep izvrševal. Če izreče vzgojni ukrep namestitve v strokovni center, senat za mladoletnike določi strokovni center, v katerem se bo vzgojni ukrep izvrševal, v skladu z določbami zakona, ki ureja obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju.

(5)Predsednik senata za mladoletnike v obrazložitvi sklepa o izreku vzgojnega ukrepa opiše dejanje in navede okoliščine, ki utemeljujejo kazensko odgovornost mladoletnika in okoliščine na strani mladoletnika, ki so razlog za izbiro vzgojnega ukrepa.

(6)V sodbi, s katero je mladoletniku izrečen mladoletniški zapor ali denarna kazen, in v sklepu, s katerim je mladoletniku izrečen zavodski vzgojni ukrep ali samostojni varnostni ukrep, lahko sodišče v soglasju z mladoletnikom in njegovim zakonitim zastopnikom odloči, da pritožba ne zadrži izvršitve, če je to v korist mladoletnika.

(7)Predsednik senata za mladoletnike izdela pisno sodbo oziroma pisni sklep v 15 dneh po razglasitvi. Če je mladoletnik v priporu ali začasno nameščen v reintegracijskem domu za mlade, se pisna sodba oziroma pisni sklep izdela v osmih dneh po razglasitvi. 4. pododdelek: Pravna sredstva 96. člen (pritožba)

(1)Osebe, ki imajo pravico do pritožbe zoper sodbo v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, se lahko pritožijo tudi zoper sklep, s katerim je mladoletniku izrečen vzgojni ukrep.

(2)Zagovornik, državni tožilec, mladoletnikov bližnji sorodnik, njegov rejnik in skrbnik se smejo pritožiti v korist mladoletnika tudi proti njegovi volji.

(3)Oškodovanec sme izpodbijati sklep, s katerim je senat ustavil kazenski postopek. Sklep, s katerim je sodišče mladoletniku izreklo vzgojni ukrep ali sodbo, s katero mu je izreklo kazen, pa sme izpodbijati le glede odločitve o premoženjskopravnem zahtevku in odločitve o stroških.

(4)Pritožba zoper sklep o izreku vzgojnega ukrepa zadrži izvršitev, če sodišče v soglasju z mladoletnikovim zakonitim zastopnikom in po zaslišanju mladoletnika ne odloči drugače. 97. člen (razlogi za pritožbo)

(1)Poleg razlogov, določenih v zakonu, ki ureja kazenski postopek, je bistvena kršitev določb kazenskega postopka podana tudi, če: – je na glavni obravnavi sodeloval sodnik, ki bi moral biti izločen po devetem odstavku 57. člena tega zakona; – sodišče med pripravo glavne obravnave ali med glavno obravnavo ali pri izdaji sklepa ali sodbe ni uporabilo kakšne določbe tega zakona o postopku ali jo je uporabilo nepravilno, ali če je na glavni obravnavi prekršilo pravice obrambe, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe ali sklepa o izreku kazenske sankcije.

(2)Poleg razlogov, določenih v zakonu, ki ureja kazenski postopek, je kršitev kazenskega zakona podana tudi, če je ta zakon prekršen v vprašanju, ali: – je bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet predloga za izrek kazenske sankcije, uporabljen zakon, ki se ne bi bil smel uporabiti; – je bila z odločbo o izreku kazni ali vzgojnega ukrepa prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu. 98. člen (odločitev senata za mladoletnike višjega sodišča)

(1)Senat za mladoletnike pri višjem sodišču sme spremeniti odločbo senata za mladoletnike in izreči mladoletniku strožjo sankcijo le v primeru, če je tako predlagano v pritožbi.

(2)Če z odločbo senata za mladoletnike ni bila izrečena kazen mladoletniškega zapora, denarna kazen, zavodski vzgojni ukrep ali varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, sme senat za mladoletnike pri višjem sodišču izreči te kazenske sankcije samo, če opravi obravnavo.

1. člen (pritožba zoper odločitev senata za mladoletnike pri višjem sodišču in obnova postopka) Določbe o pritožbi zoper odločbo senata višjega sodišča in določbe o obnovi kazenskega postopka, končanega s pravnomočno sodbo, iz zakona, ki ureja kazenski postopek, se smiselno uporabljajo tudi za izpodbijanje sklepa, s katerim je senat za mladoletnike pri višjem sodišču izrekel vzgojni ukrep.
2. člen (zahteva za varstvo zakonitosti) V kazenskem postopku proti mladoletniku se sme poleg primerov, določenih v zakonu, ki ureja kazenski postopek, vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti tudi v primeru, če je bila proti mladoletniku nepravilno izrečena kazen ali vzgojni ukrep.
3. člen (sprememba pravnomočne odločbe brez obnove kazenskega postopka)

(1)Poleg primerov, določenih v zakonu, ki ureja kazenski postopek, se sme pravnomočna odločba spremeniti brez obnove kazenskega postopka tudi, če je bilo v dveh ali več sklepih oziroma v dveh ali več sodbah in sklepih istemu mladoletniku pravnomočno izrečenih več kazenskih sankcij, pa niso bile uporabljene določbe o odmeri kazenskih sankcij za kazniva dejanja v steku.

(2)Sodišče z novo odločbo spremeni prejšnje odločbe glede odločitve o kazenski sankciji in izreče eno samo kazensko sankcijo.

(3)Za novo odločbo je pristojen sodnik posameznik za mladoletnike pri sodišču, ki je sodilo v zadevi, v kateri je bila izrečena najstrožja vrsta sankcije, pri sankcijah iste vrste je pristojno za odločanje tisto sodišče, ki je izreklo najstrožjo sankcijo, če so sankcije enake, pa sodišče, ki je zadnje izreklo sankcijo. IV. poglavje IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ

1. člen (izključitev uporabe določb zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij) Določbe zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, o alternativnem prestajanju kazni zapora, o prekinitvi prestajanja kazni zapora in odlogu nastopa kazni zapora ali nadomestnega zapora v primeru zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih za prestajanje kazni zapora se za izvrševanje kazenskih sankcij za mladoletnike ne uporabljajo.
2. člen (uporaba določb tega zakona o izvrševanju kazenskih sankcij za polnoletnike in mlajše polnoletnike)

(1)Določbe tega zakona o izvrševanju kazenskih sankcij se uporabljajo za polnoletnike, če jim je izrečena kazenska sankcija po tem zakonu.

(2)Določbe tega zakona o izvrševanju vzgojnih ukrepov se uporabljajo za mlajše polnoletnike, če jim je izrečen vzgojni ukrep. 104. člen (varovane osebe in varovani objekti)

(1)Varovane osebe so poleg oseb, navedenih v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, tudi mladoletniki, polnoletniki in mlajši polnoletniki med izvrševanjem vzgojnega ukrepa namestitve v reintegracijski dom za mlade ter mladoletniki in polnoletniki med izvrševanjem omejevalnega ukrepa začasne namestitve v reintegracijski dom za mlade, kazni mladoletniškega zapora, varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu ter varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, kadar se v skladu z drugim odstavkom 36. člena tega zakona izvršuje z namestitvijo v zdravstveni zavod.

(2)Varovani objekti so poleg objektov, navedenih v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, tudi reintegracijski dom za mlade, zavod za mladoletnike in forenzični psihiatrični oddelek za mladoletnike. 1. oddelek: Izvrševanje vzgojnih ukrepov 105. člen (začetek izvrševanja vzgojnega ukrepa)

(1)Sodišče v treh dneh od izvršljivosti pošlje centru za socialno delo sklep o izreku vzgojnega ukrepa in individualno oceno mladoletnika, če jo je izdelal center za mladoletnike. Če je izrečena katera izmed prepovedi iz

1. do
2. točke drugega odstavka
3. člena tega zakona, pošlje sodišče izvršljiv sklep tudi policiji in v primeru prepovedi iz
4. točke drugega odstavka
5. člena tega zakona, tudi osebi, na katero se prepoved približevanja nanaša.

(2)Če je izrečen zavodski vzgojni ukrep, pošlje sodišče izvršljiv sklep tudi zavodu, v katerem se bo izvrševal zavodski vzgojni ukrep. Hkrati s sklepom mu pošlje individualno oceno mladoletnika ter podatke o drugih okoliščinah, ki so pomembne za izvrševanje zavodskega vzgojnega ukrepa. 106. člen (opravila ob izvrševanju vzgojnega ukrepa)

(1)Center za socialno delo bodisi sam izvršuje vzgojni ukrep bodisi uredi vse potrebno za začetek izvrševanja vzgojnega ukrepa, ki ga izvršuje drug zavod ali izvajalec, in spremlja njegovo izvrševanje.

(2)Center za socialno delo začne izvrševati vzgojni ukrep najpozneje v 15 dneh oziroma uredi vse potrebno za začetek izvrševanja vzgojnega ukrepa najpozneje v 30 dneh od prejema sklepa sodišča.

(3)V primeru iz

1. točke drugega odstavka
2. člena tega zakona center za socialno delo ne glede na prejšnji odstavek uredi vse potrebno za premestitev mladoletnika v drug zavod v osmih dneh po prejemu izvršljivega sklepa o izreku novega vzgojnega ukrepa.

(4)Če je mladoletnik zaščitena oseba po zakonu, ki ureja zaščito prič, center za socialno delo, zavod, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, drug organ in izvajalec pri izvrševanju vzgojnega ukrepa dodatno upoštevajo odločitve komisije, pristojne za zaščito ogroženih oseb, in sodelujejo z enoto, pristojno za zaščito ogroženih oseb.

(5)Minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za izobraževanje, ministrom, pristojnim za socialno varstvo, ministrom, pristojnim za institucionalno varstvo, in ministrom, pristojnim za zdravje, podrobneje uredi izvrševanje vzgojnih ukrepov.

1. člen (starostna omejitev za izvrševanje vzgojnih ukrepov) Izvrševanje vzgojnega ukrepa se v vsakem primeru ustavi, ko polnoletnik dopolni 23 let.
2. pododdelek: Izvrševanje nezavodskih vzgojnih ukrepov
3. člen (izvrševanje vzgojnega ukrepa navodil in prepovedi)

(1)Navodila je treba izvajati tako, da ni moteno mladoletnikovo šolanje ali njegova zaposlitev.

(2)Če mladoletnik ne izpolnjuje navodil, center za socialno delo o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti sodišče.

(3)Spoštovanje prepovedi nadzira policija. O nespoštovanju prepovedi policija obvesti sodišče in center za socialno delo. 109. člen (izvrševanje navodila opravljanja dela v splošno korist)

(1)Delo v splošno korist je vsaka oblika dela mladoletnika pri pravni osebi ali fizični osebi, ki opravlja humanitarne, kulturne ali komunalne dejavnosti, dejavnosti s področja varstva narave ali druge dejavnosti v javnem interesu, če ta teh dejavnosti ne izvaja izključno zaradi pridobivanja dobička, lahko pa tudi pri državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalska organizacija).

(2)Samoupravne lokalne skupnosti zagotavljajo izvajalske organizacije in delo v splošno korist za mladoletnike v okviru nalog iz svojih pristojnosti. Center za socialno delo mladoletniku lahko izbere delo in izvajalsko organizacijo tudi s seznama izvajalskih organizacij, ki ga za izvrševanje dela v splošno korist v skladu z zakonom, ki ureja probacijo, vodi Uprava Republike Slovenije za probacijo. Uprava Republike Slovenije za probacijo posreduje seznam v treh dneh od prejema zahteve centra za socialno delo.

(3)Mladoletnik, center za socialno delo in izvajalska organizacija sklenejo dogovor o opravljanju dela v splošno korist.

(4)Center za socialno delo krije stroške zdravstvenega pregleda, usposabljanja za varno opravljanje dela, stroške zavarovanja za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni ali primer smrti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, stroške prevoza, malice in druge stroške, povezane z opravljanjem dela v splošno korist. Drugi morebitni stroški, povezani z zagotavljanjem varnega in zdravega dela, gredo v breme izvajalske organizacije. 110. člen (izvrševanje vzgojnega ukrepa nadzorstva centra za socialno delo)

(1)Ko center za socialno delo prejme sklep sodišča, s katerim je mladoletniku izrečen vzgojni ukrep nadzorstva centra za socialno delo, pošlje sodišču osebno ime strokovnega delavca centra za socialno delo, ki bo izvrševal izrečeni ukrep, in njegove kontaktne podatke. Center za socialno delo redno sporoča sodišču morebitne spremembe teh podatkov.

(2)Strokovni delavec centra za socialno delo nameni posebno skrb vzgoji, varstvu in nadzorstvu mladoletnika in skrbi, da bo mladoletnik izvrševal posebna navodila in spoštoval prepovedi, ki mu jih je določilo sodišče. Z mladoletnikom ima redne osebne stike, z njim se sreča najmanj enkrat mesečno. 2. pododdelek: Izvrševanje zavodskih vzgojnih ukrepov 111. člen (obveščanje ob začetku izvrševanja zavodskega vzgojnega ukrepa)

(1)Center za socialno delo najmanj osem dni pred začetkom izvrševanja zavodskega vzgojnega ukrepa o tem obvesti mladoletnika in njegovega zakonitega zastopnika.

(2)Zavod v osmih dneh od začetka izvrševanja zavodskega vzgojnega ukrepa o tem obvesti sodišče. Če je mladoletnik zaščitena oseba, za obveščanje poskrbi enota, pristojna za zaščito ogroženih oseb.

(3)Zavod, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, o namestitvi mladoletnika, ki je tuj državljan ali oseba brez državljanstva, obvesti konzularne organe njegove države oziroma mednarodno organizacijo ali nevladno organizacijo, ki po pravilih mednarodnega prava ali na podlagi zakona varuje njegove koristi.

(4)Če je mladoletnik prosilec za začasno zaščito ali s statusom začasne zaščite v skladu z zakonom, ki ureja začasno zaščito razseljenih oseb, se konzularne organe države mladoletnika obvešča le z njegovim pisnim soglasjem.

(5)Ne glede na prejšnji odstavek zavod ne obvešča konzularnih organov države mladoletnika, ki je prosilec ali oseba s priznano mednarodno zaščito v skladu z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito. 112. člen (namestitev)

(1)Center za socialno delo mladoletnika in njegovo družino pripravi na namestitev v zavod, v katerem se bo izvrševal zavodski vzgojni ukrep, in uredi vse potrebno, da se mladoletnik dogovorjenega dne zglasi v zavodu.

(2)Pri izdelavi in izvajanju osebnega načrta, individualiziranega programa obravnave oziroma individualnega načrta za zaščiteno osebo zavod, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, dodatno upošteva odločitve komisije, pristojne za zaščito ogroženih oseb, in sodeluje z enoto, pristojno za zaščito ogroženih oseb.

1. člen (reintegracija) Center za socialno delo v sodelovanju z zavodom, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, mladoletniku med izvrševanjem in po odpustu iz zavoda pomaga pri načrtovanju in realizaciji njegovega socialnega vključevanja.
2. člen (zahteva za posodobitev individualne ocene mladoletnika) Predstojnik zavoda, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, v najkrajšem možnem času predlaga sodniku za mladoletnike, da odredi posodobitev individualne ocene mladoletnika, če mladoletnik z nasilnim vedenjem ogroža sebe ali druge.
3. člen (brezplačna pravna pomoč)

(1)Ne glede na pogoje za uveljavljanje brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč, je za uveljavljanje sodnega varstva zaradi kršitve pravic med izvrševanjem zavodskega vzgojnega ukrepa mladoletnik upravičen do brezplačne pravne pomoči.

(2)Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč prednostno obravnava prošnje, vložene po tem zakonu.

(3)Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč določi zagovornika po tem členu s seznama odvetnikov, strokovno usposobljenih za zastopanje mladoletnikov. 116. člen (izogibanje namestitvi in pobeg mladoletnika)

(1)Če se izvrševanje zavodskega vzgojnega ukrepa ne more začeti, ker je mladoletnik pobegnil ali se skriva, center za socialno delo takoj, ko izve za nastanek takih okoliščin, o tem obvesti policijo in sodišče.

(2)V primeru pobega po začetku izvrševanja zavodskega vzgojnega ukrepa, zavod, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, takoj obvesti policijo in zakonitega zastopnika, najpozneje prvi naslednji delovni dan pa tudi center za socialno delo in sodišče.

(3)V primeru pobega iz strokovnega centra ali zavoda za usposabljanje odredi tiralico sodišče, v primeru pobega iz reintegracijskega doma za mlade pa predstojnik reintegracijskega doma za mlade (v nadaljnjem besedilu: direktor). V zavod, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, pobeglega mladoletnika pripelje policija.

(4)Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo, ministrom, pristojnim za institucionalno varstvo, in ministrom, pristojnim za izobraževanje, podrobneje uredi način ravnanja pristojnih organov v primeru izogibanja namestitvi ali pobega mladoletnika iz strokovnega centra ali zavoda za usposabljanje. 117. člen (odlog izvršitve zavodskega vzgojnega ukrepa)

(1)Sodišče lahko na prošnjo mladoletnika, njegovih bližnjih sorodnikov, rejnika ali skrbnika, na predlog centra za socialno delo ali po uradni dolžnosti odloži izvršitev zavodskega vzgojnega ukrepa:

1. če je mladoletnik huje bolan;
2. če mladoletnikov bližnji sorodnik umre ali je huje bolan;
3. če mladoletnik končuje šolo ali je pred izpitom, na katerega se je pripravljal;
4. če ima mladoletnica otroka, ki še ni star eno leto, ali če je noseča ali če ima otroka, ki še ni star dve leti in posebni zdravstveni, socialni in drugi razlogi zahtevajo, da sama skrbi zanj;
5. če je treba, da mladoletnik poskrbi za varstvo in vzgojo otrok, o čemer da mnenje center za socialno delo, na območju katerega prebivajo mladoletnikovi otroci.

(2)Začetek izvrševanja vzgojnega ukrepa se lahko odloži v primeru iz

1. točke prejšnjega odstavka, dokler traja bolezen, v primerih iz
2. in
3. točke najve