Zakon o bančništvu (ZBan-4), stran 1551.

Na podlagi druge alineje prvega odstavka

člena in prvega odstavka
člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o bančništvu (ZBan-4) Razglašam Zakon o bančništvu (ZBan-4), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne
februarja
Št. 003-02-1/2026-78 Ljubljana, dne
februarja 2026 Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije Z A K O N O BANČNIŠTVU (ZBan-4)
POGLAVJE: SPLOŠNE DOLOČBE 1.1 Vsebina zakona
člen (predmet zakona)

(1)Ta zakon ureja:

pogoje za ustanovitev, poslovanje in redno prenehanje kreditnih institucij s sedežem v Republiki Sloveniji;
pogoje, pod katerimi lahko kreditne institucije s sedežem zunaj Republike Slovenije poslujejo na območju Republike Slovenije;
pristojne organe, ukrepe in pooblastila za izvajanje nadzora nad poslovanjem kreditnih institucij v Republiki Sloveniji in nadzora nad poslovanjem drugih oseb, ki na območju Republike Slovenije v nasprotju s tem zakonom opravljajo storitve sprejemanja depozitov od javnosti;
ukrepe in pooblastila za obvladovanje makrobonitetnega ali sistemskega tveganja v zvezi s kreditnimi institucijami s sedežem v Republiki Sloveniji.

(2)Ta zakon se ne uporablja za storitve, ki jih opravlja Banka Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja Banko Slovenije, ali drugim aktom, ki ureja pristojnosti in naloge Banke Slovenije.

člen (prenos aktov Evropske unije) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive:
Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L št. 176 z dne
2013, str. 338), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2025/791 z dne
aprila 2025 o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev splošnih pogojev za delovanje kolegijev nadzornikov in o razveljavitvi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/98 (UL L št. 2025/791 z dne
2025), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/36/EU);
Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 173 z dne
2014, str. 190), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2025/1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
novembra 2024 o vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje zavarovalnic in pozavarovalnic ter spremembi direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 ter uredb (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2017/1129 (UL L št. 2025/1 z dne
2025), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/59/EU);
Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne
decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L št. 372 z dne
1986, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2006/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
junija 2006 o spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS o letnih računovodskih izkazih posameznih vrst družb, 83/349/EGS o konsolidiranih računovodskih izkazih, 86/635/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij ter 91/674/EGS o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L št. 224 z dne
2006, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 86/635/EGS);
Direktiva Sveta 89/117/EGS z dne
februarja 1989 o obveznostih podružnic, ustanovljenih v državi članici, ki pripadajo kreditnim in finančnim institucijam, s sedežem zunaj te države članice, glede objave letnih računovodskih izkazov (UL L št. 44 z dne
1989, str. 40);
Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L št. 141 z dne
2015, str. 73), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/1640 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
maja 2024 o mehanizmih, ki jih morajo vzpostaviti države članice za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Direktive (EU) 2019/1937 ter spremembi in razveljavitvi Direktive (EU) 2015/849 (UL L št. 2024/1640 z dne
2024), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2015/849/EU). 1.2 Opredelitve kratic in izrazov
člen (kratice drugih zakonov in aktov Evropske unije)

(1)V tem zakonu so uporabljene naslednje kratice drugih zakonov:

ZFK je Zakon o finančnih konglomeratih (Uradni list RS, št. 43/06, 87/11 in 56/13);
ZGD-1 je Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C, 18/21, 18/23 – ZDU-1O, 75/23, 102/24 in 77/25;
ZIN je Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo in 40/14);
ZRPPB-1 je Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (Uradni list RS, št. 92/21, 133/23 in 102/24);
ZPre-1 je Zakon o prevzemih (Uradni list RS, št. 79/06, 67/07 – ZTFI, 1/08, 68/08, 35/11 – ORZPre75, 105/11 – odl. US, 10/12, 38/12, 56/13, 63/13 – ZS-K, 25/14 in 75/15);
ZSDU je Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Uradni list RS, št. 42/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08 – ZArbit);
ZTFI-1 je Zakon o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 77/18, 17/19 – popr., 66/19, 123/21, 45/24 in 77/25);
ZUP je Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25);
ZUS-1 je Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 107/09 – odl. US, 62/10, 98/11 – odl. US, 109/12, 10/17 – ZPP-E in 49/23).

(2)V tem zakonu so za akte Evropske unije uporabljeni naslednji skrajšani naslovi:

Direktiva 2009/65/ES je Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (prenovitev) (UL L št. 302 z dne
2009, str. 32), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/911 z dne
decembra 2023 o dopolnitvi Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o določitvi podatkov, ki jih je treba predložiti v zvezi s čezmejnimi dejavnostmi družb za upravljanje in kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 2024/911 z dne
2024);
Direktiva 2009/138/ES je Direktiva 2009/138/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne
novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (prenovitev) (UL L št. 335 z dne
2009, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2025/2 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
novembra 2024 o spremembi Direktive 2009/138/ES glede sorazmernosti, kakovosti nadzora, poročanja, dolgoročnih jamstvenih ukrepov, makrobonitetnih orodij, tveganj glede trajnostnosti ter nadzora skupin in čezmejnega nadzora ter spremembi direktiv 2002/87/ES in 2013/34/EU (UL L št. 2025/2 z dne
2025);
Direktiva 2013/34/EU je Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L št. 182 z dne
2013, str. 19), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2025/2 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
novembra 2024 o spremembi Direktive 2009/138/ES glede sorazmernosti, kakovosti nadzora, poročanja, dolgoročnih jamstvenih ukrepov, makrobonitetnih orodij, tveganj glede trajnostnosti ter nadzora skupin in čezmejnega nadzora ter spremembi direktiv 2002/87/ES in 2013/34/EU (UL L št. 2025/2 z dne
2025);
Direktiva 2014/65/EU je Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (prenovitev) (UL L št. 173 z dne
2014, str. 349), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/2811 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
oktobra 2024 o spremembi Direktive 2014/65/EU za povečanje privlačnosti javnih kapitalskih trgov v Uniji za podjetja in olajšanje dostopa do kapitala za mala in srednja podjetja ter razveljavitvi Direktive 2001/34/ES (UL L št. 2024/2811 z dne
2024);
Direktiva 2019/2034/EU je Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne
novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L št. 314 z dne
2019, str. 64), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2024/2994 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
novembra 2024 o spremembi direktiv 2009/65/ES, 2013/36/EU in (EU) 2019/2034 glede obravnave tveganja koncentracije, ki izhaja iz izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank, in tveganja nasprotne stranke pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti s centralnim kliringom (UL L št. 2024/2994 z dne
2024);
MSRP so mednarodni standardi računovodskega poročanja in mednarodni računovodski standardi, ki jih je sprejela Evropska komisija na podlagi Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L št. 243 z dne
2002, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 297/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
marca 2008 o spremembah Uredbe (ES) št. 1606/2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov, glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L št. 97 z dne
2008, str. 62), in Uredbe Komisije (EU) 2023/1803 z dne
avgusta 2023 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 237 z dne
2023, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2025/1331 z dne
julija 2025 o spremembi Uredbe (EU) 2023/1803 glede mednarodnih standardov računovodskega poročanja 1, 7, 9 in 10 ter Mednarodnega računovodskega standarda 7 (UL L št. 2025/1331 z dne
2025);
Uredba 1092/2010/EU je Uredba (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne
2010, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2025/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
oktobra 2025 o spremembi uredb (EU) št. 1092/2010, (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 806/2014, (EU) 2021/523 in (EU) 2024/1620 v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja na področju finančnih storitev in podpore za naložbe (UL L št. 2025/2088 z dne
2025);
Uredba 1093/2010/EU je Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne
2010, str. 12), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2025/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
oktobra 2025 o spremembi uredb (EU) št. 1092/2010, (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 806/2014, (EU) 2021/523 in (EU) 2024/1620 v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja na področju finančnih storitev in podpore za naložbe (UL L št. 2025/2088 z dne
2025);
Uredba 648/2012/EU je Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L št. 201 z dne
2012, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2025/1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
novembra 2024 o vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje zavarovalnic in pozavarovalnic ter spremembi direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 ter uredb (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2017/1129 (UL L št. 2025/1 z dne
2025);
Uredba 575/2013/EU je Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne
2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2025/1496 z dne
junija 2025 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z datumom začetka uporabe kapitalskih zahtev za tržno tveganje (UL L št. 2025/1496 z dne
2025);
Uredba 1024/2013/EU je Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne
oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L št. 287 z dne
2013, str. 63);
Uredba 806/2014/EU je Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L št. 225 z dne
2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2025/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
oktobra 2025 o spremembi uredb (EU) št. 1092/2010, (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 1095/2010, (EU) št. 806/2014, (EU) 2021/523 in (EU) 2024/1620 v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja na področju finančnih storitev in podpore za naložbe (UL L št. 2025/2088 z dne
2025);
Uredba 468/2014/EU je Uredba (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne
aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi (okvirna uredba o EMN) (UL L št. 141 z dne
2014, str. 1);
Uredba 2016/679/EU je Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L št. 119 z dne
2016, str. 1), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 127 z dne
2018, str. 2);
Uredba 2017/1129/EU je Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L št. 168 z dne
2017, str. 12), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2025/1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
novembra 2024 o vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje zavarovalnic in pozavarovalnic ter spremembi direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 ter uredb (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2017/1129 (UL L št. 2025/1 z dne
2025);
Uredba 2017/2402/EU je Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L št. 347 z dne
2017, str. 35), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2021/557 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
marca 2021 o spremembi Uredbe (EU) 2017/2402 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje kot pomoč pri okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L št. 116 z dne
2021);
Uredba 2019/876/EU je Uredba (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in razkritja ter Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 150 z dne
2019, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2020/873 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
junija 2020 o spremembi uredb (EU) št. 575/2013 in (EU) 2019/876 glede nekaterih prilagoditev zaradi pandemije COVID-19 (UL L št. 204 z dne
2020, str. 4);
Uredba 2021/1119/EU je Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L št. 243 z dne
2021, str. 1);
Uredba 2023/1114/EU je Uredba (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
maja 2023 o trgih kriptosredstev in spremembi uredb (EU) št. 1093/2010 in (EU) št. 1095/2010 ter direktiv 2013/36/EU in (EU) 2019/1937 (UL L št. 150 z dne
2023, str. 40), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2025/1264 z dne
junija 2025 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev minimalne vsebine politike in postopkov za upravljanje likvidnosti za določene izdajatelje žetonov, vezanih na sredstva, in e-denarnih žetonov (UL L št. 2025/1264 z dne
2025);
Uredba 2023/2859/EU je Uredba (EU) 2023/2859 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
decembra 2023 o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L št. 2023/2859 z dne
2023), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2024/3005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
novembra 2024 o preglednosti in celovitosti dejavnosti ocenjevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) dejavnikov ter spremembi uredb (EU) 2019/2088 in (EU) 2023/2859 (UL L št. 2024/3005 z dne
2024).
člen (banka, hranilnica, kreditna družba in bančno interesno združenje)

(1)Kreditna institucija, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, se lahko ustanovi kot banka, hranilnica ali kreditna družba v skladu s tem zakonom.

(2)Izraz »banka« se v tem zakonu uporablja za kreditno institucijo s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu s tem zakonom.

(3)Izraz »hranilnica« se v tem zakonu uporablja za kreditno institucijo s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih storitev v skladu s tem zakonom in ni banka.

(4)Izraz »kreditna družba« se v tem zakonu uporablja za družbo iz podtočke (b)

točke prvega odstavka
člena Uredbe 575/2013/EU s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov iz
in
točke prvega odstavka
člena ZTFI-1 kot kreditna institucija v skladu s tem zakonom.

(5)Izraz »banka države članice« se v tem zakonu uporablja za kreditno institucijo s sedežem v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa te države članice.

(6)Izraz »banka tretje države« je v tem zakonu uporabljen za kreditno institucijo s sedežem v državi, ki ni država članica, in ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa te države.

(7)Izraz »podrejena banka« je za namen nadzora na konsolidirani podlagi v skladu z oddelkom 12.3 tega zakona uporabljen za banko, hranilnico, kreditno družbo, banko države članice in banko tretje države, ki ima položaj podrejene kreditne institucije.

(8)Določbe tega zakona se za SID – Slovensko izvozno in razvojno banko, d. d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka) uporabljajo v obsegu, kot ga določa zakon, ki ureja Slovensko izvozno in razvojno banko, ali drug zakon. SID banka je pooblaščena specializirana slovenska spodbujevalna izvozna in razvojna banka po zakonu, ki ureja Slovensko izvozno in razvojno banko, ki ne sme sprejemati depozitov od javnosti, razen s ponudbo javnosti, ki se glasi na vplačilo dolžniških vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je SID banka. Ne glede na prvi stavek tega odstavka se SID banka za namene iz 164. člena tega zakona šteje kot posebna finančna institucija in za namene iz oddelka 12.3 tega zakona kot finančna institucija.

(9)Banke se lahko združujejo v bančno interesno združenje, ki je ustanovljeno kot gospodarsko interesno združenje po ZGD-

Bančno interesno združenje lahko izvaja izobraževanja in izdaja potrdila o opravljenem izobraževanju, organizira za svoje članice izvensodno reševanje sporov v zvezi z opravljanjem bančnih storitev ter opravlja tudi druge naloge iz pogodbe o ustanovitvi.
člen (bančne in finančne storitve)

(1)Bančne storitve so storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun.

(2)Finančne storitve so:

sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sredstev;
dajanje kreditov, ki vključuje tudi: – potrošniške kredite, – hipotekarne kredite, – odkup terjatev z regresom ali brez njega (faktoring), – financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfetiranje);
finančni zakup (lizing, najem), ki pomeni dajanje sredstev v zakup, pri katerem se na zakupnika prenesejo vsa bistvena tveganja in koristi, ki izhajajo iz lastninske pravice nad sredstvom zakupa, pri čemer je prenos lastninske pravice na zakupnika mogoč, ne pa nujen;
plačilne storitve;
izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic) v delu, v katerem ta storitev ni vključena v storitev iz prejšnje točke;
izdajanje garancij in drugih jamstev;
trgovanje za svoj račun ali za račun strank: – z instrumenti denarnega trga, – z menjalniškimi posli, – s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami, – z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti, – s prenosljivimi vrednostnimi papirji;
sodelovanje pri izdaji vrednostnih papirjev in storitve, povezane s tem;
svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, poslovne strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združitvami in nakupom podjetij;
denarno posredništvo na medbančnih trgih;
upravljanje naložb in svetovanje v zvezi s tem;
hramba vrednostnih papirjev in druge storitve, povezane s hrambo;
kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in pošiljanje informacij o kreditni sposobnosti;
oddajanje sefov;
investicijske storitve in posli ter pomožne investicijske storitve po ZTFI-1;
izdajanje elektronskega denarja, vključno z žetoni elektronskega denarja, kakor so opredeljeni v
točki prvega odstavka
člena Uredbe 2023/1114/EU;
izdajanje žetonov, vezanih na sredstva, kakor so opredeljeni v
točki prvega odstavka
člena Uredbe 2023/1114/EU;
storitve v zvezi s kriptosredstvi, kakor so opredeljene v
točki prvega odstavka
člena Uredbe 2023/1114/EU.

(3)Vzajemno priznane storitve po tem zakonu so bančne in finančne storitve. 6. člen (dodatne in druge finančne storitve)

(1)Dodatne finančne storitve so:

dejavnost zavarovalnega zastopanja po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
storitve upravljanja plačilnih sistemov;
upravljanje pokojninskih skladov po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
skrbniške storitve, za katere drug zakon določa, da jih opravlja banka, in storitve, povezane s temi skrbniškimi storitvami;
kreditno posredništvo pri potrošniških in drugih kreditih;
druge storitve ali posli, ki imajo glede načina opravljanja in tveganj, ki jim je banka pri opravljanju izpostavljena, podobne značilnosti kot vzajemno priznane finančne storitve ali storitve iz
do
točke tega odstavka.

(2)Druge finančne storitve so:

opravljanje zavarovalnih ali pozavarovalnih poslov po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
storitve pokojninskih družb po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
upravljanje investicijskih skladov po zakonu, ki ureja upravljanje investicijskih skladov.
člen (drugi izrazi)

(1)Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

»bančna skupina« pomeni skupino, v kateri ima vsaj ena družba položaj: – kreditne institucije, ki je nadrejena ali udeležena v vsaj eni drugi kreditni ali finančni instituciji; – kreditne institucije, ki je z drugo kreditno ali finančno institucijo povezana s skupnim vodenjem; – nadrejenega finančnega holdinga, ki mu je podrejena vsaj ena kreditna institucija; ali – nadrejenega mešanega finančnega holdinga, ki mu je podrejena vsaj ena kreditna institucija;
»dejanski stroški« so stroški, katerih višina ne presega stroškov, ki nastanejo oziroma za katere je utemeljeno pričakovati, da bodo nastali zaradi opravljanja storitve ali dejavnosti;
»država članica« je država članica EU ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne
1994, str. 3);
»Enotni odbor za reševanje« je organ za reševanje, ustanovljen z
členom Uredbe 806/2014/EU;
»EU nadrejena družba« je EU nadrejena institucija, EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding;
»Evropski odbor za bančništvo« je Evropski odbor za bančništvo, ustanovljen s Sklepom Komisije z dne
novembra 2003 o ustanovitvi Evropskega odbora za bančništvo (UL L št. 3 z dne
2004, str. 36);
»Evropski odbor za sistemska tveganja« je Evropski odbor za sistemska tveganja, ustanovljen z Uredbo 1092/2010/EU;
»Evropski bančni organ« je Evropski bančni organ, ustanovljen z Uredbo 1093/2010/EU;
»Evropski organ za vrednostne papirje in trge« je Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ustanovljen z Uredbo 1095/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne
2010, str. 84), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2024/2987 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
novembra 2024 o spremembi uredb (EU) št. 648/2012, (EU) št. 575/2013 in (EU) 2017/1131 v zvezi z ukrepi za zmanjšanje prekomerne izpostavljenosti do centralnih nasprotnih strank iz tretjih držav in izboljšanje učinkovitosti klirinških trgov Unije (UL L št. 2024/2987 z dne
2024);
»Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine« je Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen z Uredbo 1094/2010/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne
novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L št. 331 z dne
2010, str. 48), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2025/1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
novembra 2024 o vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje zavarovalnic in pozavarovalnic ter spremembi direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 ter uredb (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2017/1129 (UL L št. 2025/1 z dne
2025);
»evropski nadzorni organ« je Evropski bančni organ, Evropski organ za vrednostne papirje in trge ali Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine;
»finančni direktor« je oseba, ki je splošno odgovorna za upravljanje finančnih virov, finančno načrtovanje in finančno poročanje banke;
»finančna pogodba« je katera koli od naslednjih pogodb ali sporazumov: – pogodbe o vrednostnih papirjih, vključno s pogodbami za nakup, prodajo ali posojo vrednostnega papirja, skupine ali indeksa vrednostnih papirjev, opcijami na vrednostni papir ali skupino ali indeks vrednostnih papirjev, posli začasne prodaje ali začasnega odkupa takega vrednostnega papirja, skupine ali indeksa, – pogodbe o blagu, vključno s pogodbami za nakup, prodajo ali posojo blaga ali skupine ali indeksa blaga z dobavo v prihodnosti, opcijami na blago ali skupino ali indeks blaga, posli začasne prodaje oziroma začasnega odkupa takega blaga, skupine ali indeksa, – terminske pogodbe in terminski dogovori, vključno s pogodbami (ki niso pogodbe o blagu iz prejšnje alineje) za nakup, prodajo ali prenos blaga ali premoženja druge vrste, storitve, pravice ali poslovnega deleža po določeni ceni na datum v prihodnosti, – sporazumi o zamenjavah, vključno z zamenjavami in opcijami v zvezi z obrestnimi merami, sporazumi o promptnem ali drugem menjalnem tečaju, valuto, delniškim indeksom ali lastniškim instrumentom, dolžniškim indeksom ali dolžniškim instrumentom, blagovnimi indeksi ali blagom, vremenom, izpusti ali inflacijo, zamenjavami celotnih donosov, zamenjavami kreditnih razmikov ali kreditnimi zamenjavami ter drugimi podobnimi sporazumi ali transakcijami, s katerim se periodično trguje na trgih zamenjav ali izvedenih finančnih instrumentov, – sporazumi o medbančnem zadolževanju, kjer je rok vračila največ tri mesece, – okvirni sporazumi za pogodbe ali sporazumi iz prve do pete alineje te točke;
»funkcije notranje kontrole« so funkcije upravljanja tveganj, zagotavljanja skladnosti in notranje revizije;
»izredna javnofinančna pomoč« je državna pomoč v smislu prvega odstavka
člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne
2016, str. 47; v nadaljnjem besedilu: PDEU) ali drugo javnofinančno podporo na nadnacionalni ravni, ki bi pomenila državno pomoč, če bi bila dodeljena na nacionalni ravni, in ki je predvidena za ohranitev ali ponovno vzpostavitev uspešnega poslovanja, likvidnosti ali solventnosti banke ali posamezne finančne družbe v skupini, katere del je banka, ali celotne skupine, katere del je banka;
»Komisija« je Evropska komisija;
»kriptosredstvo« je kriptosredstvo, kakor je opredeljeno v
točki prvega odstavka
člena Uredbe 2023/1114/EU, ki ni centralnobančna digitalna valuta;
»nadzorni organ« je nadzorni organ, ki je pristojen za nadzor nad subjekti finančnega sektorja, in ni pristojni organ ter na območju Republike Slovenije pomeni agencijo, pristojno za zavarovalni nadzor, ter agencijo, pristojno za finančne trge;
»nosilci ključnih funkcij« so osebe, ki imajo pomemben vpliv na vodenje banke, vendar niso člani ali članice upravljalnega organa (v nadaljnjem besedilu: član upravljalnega organa), vključno z vodji funkcije notranje kontrole in finančnim direktorjem, kadar te vodje ali ta direktor niso člani upravljalnega organa;
»notranji pristop« je pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen iz prvega odstavka
člena Uredbe 575/2013/EU, pristop na podlagi notranjega modela iz
člena Uredbe 575/2013/EU, metodo notranjega modela iz
člena Uredbe 575/2013/EU, alternativni pristop notranjega modela iz 325.az člena Uredbe 575/2013/EU in pristop notranjega ocenjevanja iz drugega odstavka
člena Uredbe 575/2013/EU;
»Odbor za finančno stabilnost« je Odbor za finančno stabilnost, ustanovljen na podlagi zakona, ki ureja makrobonitetni nadzor finančnega sistema;
»organ nadzora« je upravljalni organ v nadzorni funkciji in pomeni v dvotirnem sistemu upravljanja nadzorni svet banke in v enotirnem sistemu upravljanja neizvršne člane upravnega odbora banke, ki so v skladu s tem zakonom pooblaščeni za nadzorovanje in spremljanje vodenja poslov banke;
»organ vodenja« je upravljalni organ v upravljavski funkciji in pomeni v dvotirnem sistemu upravljanja upravo banke in v enotirnem sistemu upravljanja izvršne direktorje banke, ki so v skladu s tem zakonom pooblaščeni za vodenje poslov banke;
»ožji družinski član« je oseba, ki je v razmerju do druge osebe: – njen zakonec ali oseba, s katero posameznik živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, – otrok te osebe ali osebe iz prejšnje alineje, – varovanec ali – starš te osebe ali osebe iz prve alineje te – e;
»periodična denarna kazen« je periodični denarni izvršilni ukrep, katerega cilj je končati trajajoče kršitve tega zakona, kršitve Uredbe 575/2013/EU ali kršitve odločitev pristojnega organa na podlagi tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU ter pravno ali fizično osebo prisiliti, da začne znova izpolnjevati kršene določbe ali odločitve;
»podnebna nevtralnost« je splošni cilj, da se do leta 2050 doseže podnebna nevtralnost, kakor je navedeno v prvem odstavku
člena Uredbe 2021/1119/EU;
»politika prejemkov, nevtralna glede na spol« je politika prejemkov, ki temelji na načelu enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za zaposlene moške in ženske;
»pomembna banka« je banka, ki jo kot pomembno opredeli Banka Slovenije v skladu s tem zakonom v zvezi z uveljavljanjem zahtev, ki jih za pomembne banke določa ta zakon ali Uredba 575/2013/EU;
»samostojna banka v EU« je banka, za katero v EU ne velja bonitetna konsolidacija na podlagi
poglavja II. naslova
dela Uredbe 575/2013/EU in ki nima EU nadrejene družbe, za katero velja taka bonitetna konsolidacija;
»skupina iz tretje države« je skupina, katere nadrejena oseba ima sedež v tretji državi;
»sistemsko pomembna banka« je banka, ki bi v primeru propada ali slabega poslovanja lahko povzročila sistemsko tveganje in ima položaj: – EU nadrejene banke, – podrejene banke EU nadrejenemu finančnemu holdingu ali EU nadrejenemu mešanemu finančnemu holdingu, – banke, ki ni podrejena subjektu iz prve in druge alineje te točke;
»subjekt v skupini« je pravna oseba, ki je del skupine;
»tretja država« je država, ki ni država članica;
»vodje funkcij notranje kontrole« so osebe na najvišji hierarhični ravni, ki so odgovorne za dejansko upravljanje vsakodnevnih operacij funkcij notranje kontrole banke;
»zunanje izvajanje« je kakršen koli dogovor med banko in ponudnikom storitev, v skladu s katerim ponudnik storitev izvaja naloge, postopke, storitve ali dejavnost, ki bi jo sicer banka izvajala sama.

(2)Izrazi elektronski denar, plačilna storitev in storitve upravljanja plačilnih sistemov imajo enak pomen, kakor je določen v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme.

(3)Banka Slovenije opredeli podrobnejša merila za določitev pomembne banke iz

točke prvega odstavka tega člena v zvezi z uveljavljanjem zahtev, ki jih za pomembne banke določa ta zakon ali Uredba 575/2013/EU. Pri določanju podrobnejših meril za pomembne banke Banka Slovenije upošteva:
velikost in notranjo organiziranost banke,
naravo, obseg in zapletenost dejavnosti, ki jih banka opravlja,
pomen banke za lokalni trg.
člen (pomen izrazov, ki so opredeljeni v Uredbi 575/2013/EU)

(1)V tem zakonu navedeni izrazi, ki so opredeljeni v 4. členu Uredbe 575/2013/EU, z upoštevanjem drugega odstavka tega člena pomenijo enako, kakor je določeno v navedeni uredbi.

(2)Za potrebe tega zakona se naslednji izrazi iz Uredbe 575/2013/EU uporabljajo tako, da pomenijo:

»družba za upravljanje« je družba za upravljanje, kakor je opredeljena v
točki prvega odstavka
člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni družbo za upravljanje iz
točke
člena ZFK ali drugega upravitelja investicijskih skladov, vključno s subjekti iz tretjih držav, ki opravljajo podobne dejavnosti in so predmet zakonodaje tretje države, v kateri veljajo zahteve glede nadzora in regulativne zahteve, ki so vsaj enakovredne tistim, ki se uporabljajo v EU;
»finančna družba« je: – institucija s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici, – finančna institucija s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državni članici, če je finančna institucija podrejena družba kreditne institucije, investicijskega podjetja ali podjetja iz tretje ali četrte alineje te točke ter je vključena v nadzor nad nadrejeno družbo na konsolidirani podlagi v skladu s
do
členom Uredbe 575/2013/EU, – finančni holding, mešani finančni holding in mešani poslovni holding s sedežem v Republiki Sloveniji ali drugi državni članici, – nadrejeni finančni holding v Republiki Sloveniji, EU nadrejeni finančni holding, nadrejeni mešani finančni holding v Republiki Sloveniji in EU nadrejeni mešani finančni holding, – podružnica iz tretje države v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici, kakor je opredeljena v tem zakonu oziroma Direktivi 2013/36/EU;
»finančni instrument« je finančni instrument, kakor je opredeljen v
točki prvega odstavka
člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni kar koli od naslednjega: – pogodbe, ki eni stranki prinašajo finančno terjatev, drugi stranki pa finančno obveznost ali lastniški instrument, – finančni instrument v skladu z zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, – izvedeni finančni instrument, – primarni finančni instrument, – denarni instrument, pri čemer so instrumenti iz prve, druge in tretje alineje te točke finančni instrumenti le, če njihova vrednost izhaja iz cene osnovnega finančnega instrumenta ali druge osnovne postavke, stopnje ali indeksa;
»investicijsko podjetje« je investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v
točki prvega odstavka
člena Direktive 2014/65/EU, in pomeni investicijsko podjetje, kakor je opredeljeno v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, razen kreditne institucije;
»majhna in nekompleksna banka« je banka, kakor je opredeljena v
točki prvega odstavka
člena Uredbe 575/2013/EU in za katero velja, da je skupna vrednost sredstev enaka 5 milijardam eurov ali manjša;
»mešani finančni holding« je mešani finančni holding, kakor je opredeljen v
točki prvega odstavka
člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni mešani finančni holding iz
člena ZFK;
»okoljsko, socialno in upravljavsko tveganje« ali »tveganje ESG« pomeni tveganje, kakor je opredeljeno v 52.d točki prvega odstavka
člena Uredbe 575/2013/EU (v nadaljnjem besedilu: ESG tveganje);
»organ za reševanje« je organ za reševanje, kakor je opredeljen v zakonu, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, in na območju Republike Slovenije pomeni Banko Slovenije ali Enotni odbor za reševanje;
»pozavarovalnica« je pozavarovalnica, kakor je opredeljena v
točki prvega odstavka
člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni pozavarovalnico iz prve in druge alineje
točke
člena ZFK;
»pristojni organ« je pristojni organ, kakor je opredeljen v
točki prvega odstavka
člena Uredbe 575/2013/EU, ter Evropska centralna banka, kadar je pristojna za izvajanje pooblastil in nalog bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami v skladu z Uredbo 1024/2013/EU, in na območju Republike Slovenije pomeni Banko Slovenije ali Evropsko centralno banko, kadar je ta pristojna za izvajanje pooblastil in nalog bonitetnega nadzora nad bankami v skladu z Uredbo 1024/2013/EU;
»regulirani trg« je regulirani trg, kakor je opredeljen v
točki prvega odstavka
člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni organizirani trg iz ZTFI-1;
»sistemsko tveganje« je tveganje motenj v finančnem sistemu, ki ima lahko resne negativne posledice za finančni sistem in realno gospodarstvo;
»skupina« pomeni skupino, kakor je opredeljena v
točki prvega odstavka
člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni skupino podjetij: – med katerimi je vsaj eno podjetje kreditna institucija, ki opravlja bančne storitve, in – ki jo sestavljajo nadrejena oseba in njene podrejene družbe ali podjetja, ki so medsebojno povezana, kakor je navedeno v
členu ZGD-1;
»subjekt finančnega sektorja« je subjekt finančnega sektorja, kakor je opredeljen v
točki prvega odstavka
člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni: – institucijo, – finančno institucijo, – zavarovalnico, – zavarovalnico iz tretje države, – pozavarovalnico, – pozavarovalnico iz tretje države, – zavarovalni holding, kakor je opredeljen v zakonu, ki ureja zavarovalništvo, – družbo, ki je v državi članici sedeža upravičena opravljati zavarovalne posle in se zanjo v skladu s predpisi te države, ki prenašajo
člen Direktive 2009/138/ES, ne uporabljajo zahteve navedene direktive, – družbo iz tretje države, katere glavna dejavnost je primerljiva s katerim koli subjektom iz prejšnjih alinej;
»udeležba« je udeležba, kakor je opredeljena v
točki prvega odstavka
člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni udeležbo iz druge alineje
točke
člena ZFK ali neposredno ali posredno imetništvo 20 odstotkov ali več glasovalnih pravic ali kapitala družbe;
»upravljalni organ« je organ vodenja ali nadzora banke;
»višje vodstvo« so fizične osebe, ki v banki opravljajo izvršne funkcije in neposredno odgovarjajo upravljalnemu organu za vsakodnevno upravljanje banke pod vodstvom upravljalnega organa;
»zavarovalnica« je zavarovalnica, kakor je opredeljena v
točki prvega odstavka
člena Uredbe 575/2013/EU, in pomeni zavarovalnico iz prve in druge alineje
točke
člena ZFK.

(3)Kadar se zahteve ali nadzorniška pooblastila iz tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU uporabljajo na konsolidirani ali subkonsolidirani podlagi, zajemajo izrazi »institucija«, »nadrejena institucija v državi članici«, »EU nadrejena institucija« in »nadrejena oseba«, kakor so opredeljeni v

členu Uredbe 575/2013/EU, in izrazi »banka«, »nadrejena banka« in »EU nadrejena banka«, kakor so uporabljeni v tem zakonu, tudi: – finančne holdinge in mešane finančne holdinge, ki so pridobili odobritev v skladu s
členom tega zakona oziroma 21.a členom Direktive 2013/36/EU, – podrejeno kreditno institucijo, ki je imenovana kot odgovorna za zagotavljanje izpopolnjevanja bonitetnih zahtev skupine na konsolidirani podlagi, kadar jo obvladuje EU nadrejeni finančni holding, EU nadrejeni mešani finančni holding, – podrejeni finančni holding ali mešani finančni holding, ki je imenovan kot odgovorni za zagotavljanje izpolnjevanja bonitetnih zahtev skupine na konsolidirani podlagi, nadrejeni finančni holding v državi članici ali nadrejeni mešani finančni holding v državi članici, če ta nadrejena oseba ne potrebuje odobritve v skladu s
členom tega zakona oziroma četrtim odstavkom 21.a člena Direktive 2013/36/EU, in – finančne holdinge, mešane finančne holdinge ali institucije, ki so v skladu s
členom tega zakona oziroma točko (d) šestega odstavka 21.a člena Direktive 2013/36/EU začasno imenovane za zagotavljanje izpolnjevanja zahtev iz tega zakona oziroma Direktive 2013/36/EU in Uredbe 575/2013/EU na konsolidirani podlagi.
POGLAVJE: PRISTOJNI ORGAN IN SPLOŠNA NAČELA IZVAJANJA NADZORA 2.1 Pristojni organi
člen (pristojni organ v Republiki Sloveniji)

(1)Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za izvajanje nadzora nad bankami v skladu s tem zakonom in Uredbo 1024/2013/EU, razen glede nalog in pristojnosti bonitetnega nadzora, za katere je v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pristojna in odgovorna Evropska centralna banka.

(2)Kadar je glede nalog in pristojnosti bonitetnega nadzora v skladu z Uredbo 1024/2013/EU pristojna in odgovorna Evropska centralna banka, se namesto besedne zveze »Banka Slovenije« uporablja besedna zveza »Evropska centralna banka«, razen če ta zakon ali Uredba 1024/2013/EU izrecno določa drugače.

(3)Banka Slovenije pri opravljanju nalog in pristojnosti nadzora v skladu s tem zakonom in Uredbo 1024/2013/EU zagotavlja, da subjekti nadzora ravnajo v skladu z:

določbami tega zakona in Uredbe 575/2013/EU ter predpisov, izdanih na njuni podlagi;
določbami regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki jih sprejme Komisija v skladu z
do
členom Uredbe 1093/2010/EU;
smernicami, priporočili, uredbami in drugimi pravnimi akti, ki jih izda Evropska centralna banka v skladu z Uredbo 1024/2013/EU;
smernicami, priporočili in drugimi pravnimi akti, ki jih izda Evropski bančni organ v skladu z Uredbo 1093/2010/EU;
opozorili in priporočili, ki jih izda Evropski odbor za sistemska tveganja v skladu z Uredbo 1092/2010/EU;
drugimi veljavnimi pravnimi akti, vključno z akti, ki jih izda Komisija ali drug organ EU na podlagi Direktive 2013/36/EU ali Direktive 2014/59/EU, ter mednarodnimi standardi in priporočili glede poslovanja kreditnih institucij in bonitetnega nadzora kreditnih institucij;
usmeritvami, ki jih izda Banka Slovenije glede izvajanja pravil iz
do
točke tega odstavka v skladu z
členom tega zakona.

(4)Banka Slovenije vsaj enkrat letno sprejme in na svoji spletni strani objavi cilje glede izvajanja nadzora iz prvega odstavka tega člena.

(5)Banka Slovenije za namen izvajanja nalog in pristojnosti nadzora iz prejšnjega odstavka izda podzakonski akt, v katerem podrobneje opredeli posamezne zahteve, če je opredelitev v podzakonskem aktu potrebna za učinkovito izvajanje nadzora.

(6)Banka Slovenije pri izvajanju nalog in pristojnosti nadzora na podlagi tega zakona upošteva načelo sorazmernosti glede na naravo, obseg ter zapletenost dejavnosti banke in skladno z regulativnim okvirom EU. 10. člen (izdajanje usmeritev)

(1)Banka Slovenije izdaja usmeritve za splošno in podrobnejšo enotno razlago in uporabo predpisov iz tretjega odstavka prejšnjega člena ter za oblikovanje dobre prakse.

(2)Usmeritve se objavijo na spletni strani Banke Slovenije. 11. člen (pristojnost Banke Slovenije za makrobonitetni nadzor)

(1)Banka Slovenije je v vlogi imenovanega organa pristojna za izvajanje

člena Uredbe 575/2013/EU in s tem pristojna za določanje ukrepov za omejevanje makrobonitetnega ali sistemskega tveganja v zvezi z bankami, za določanje zahtev glede kapitalskih blažilnikov v obsegu in na način, določena v
poglavju tega zakona, ter za ocenjevanje sistemske pomembnosti podružnic iz tretjih držav iz
člena tega zakona.

(2)Banka Slovenije je v vlogi imenovanega organa pristojna za izvajanje 124. člena Uredbe 575/2013/EU.

(3)Banka Slovenije je v vlogi imenovanega organa pristojna za izvajanje 164. člena Uredbe 575/2013/EU.

(4)Banka Slovenije pri sprejemanju odločitev iz

in
člena Uredbe 575/2013/EU tesno sodeluje z Evropsko centralno banko, kadar je ta pristojna za izvajanje pooblastil in nalog bonitetnega nadzora nad bankami v skladu z Uredbo 1024/2013/EU, zlasti z izmenjavo vseh potrebnih informacij in ob upoštevanju medsebojnega vpliva z drugimi ukrepi. V ta namen Banka Slovenije uradno obvestilo o načinu in obsegu uporabe diskrecijskih pravic Evropskemu bančnemu organu in Evropskemu odboru za sistemska tveganja iz
in
člena Uredbe 575/2013/EU pošlje tudi Evropski centralni banki.

(5)Banka Slovenije za namen spremljanja, prepoznavanja in ocenjevanja sistemskih tveganj in podpore odločanju o makrobonitetnih ukrepih v skladu s tem zakonom, zakonom, ki ureja makrobonitetni nadzor finančnega sistema ali drugim zakonom zbira in obdeluje informacije in podatke o poslovanju finančnih družb, vključno s podatki o posameznih poslih, ki jih finančne družbe sklepajo pri opravljanju finančnih storitev s pravnimi in fizičnimi osebami.

(6)Pri zbiranju in obdelavi podatkov iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na posle s fizičnimi osebami, lahko Banka Slovenije zbira in obdeluje podatke oziroma informacije o:

poslu (enolična oznaka, znesek, obresti, valuta, vrsta, namen, zaključek posla);
zavarovanju;
kreditojemalcu (vrsta, starost, status, lokacija, panoga zaposlitve, država kreditojemalca, namen uporabe nepremičnine, ki se financira s kreditom, skupni dohodki, celotni dolg);
izvajanju makrobonitetnih ukrepov;
postopku sklenitve (vložitev vloge, trajanje obravnave, datum sklenitve);
izvrševanju posla (ročnost ob sklenitvi, način amortizacije);
predmetu zavarovanja (namen uporabe, lokacija, vrsta, energetska učinkovitost);
pogodbenem znesku posla, ki je predmet financiranja;
odplačevanju in predvidenem odplačevanju;
pričakovani vrednosti zavarovanj;
donosnosti posla in izpostavljenosti do fizične osebe;
spremembah pogojev odplačevanja in restrukturiranju;
neodplačanem dolgu.

(7)Banka Slovenije osebne podatke iz prejšnjega odstavka zbira in obdeluje v psevdonimizirani obliki tako, da ni mogoča neposredna identifikacija posameznikov, ki so sklenili posamezni posel. Banka Slovenije osebne podatke obdeluje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

(8)Osebni podatki iz šestega odstavka tega člena v zvezi s posameznim poslom, ki ga sklene fizična oseba, se hranijo 20 let po zaključku posla, po tem roku pa se ti podatki izbrišejo.

(9)Banka Slovenije v podzakonskem aktu podrobneje predpiše način, obliko in roke poročanja podatkov iz šestega odstavka tega člena. 12. člen (pristojnost Banke Slovenije za nadzor nad drugimi osebami)

(1)Banka Slovenije je pristojna in odgovorna za nadzor nad osebami, ki v nasprotju s prepovedjo, določeno v 139. členu tega zakona, opravljajo storitve sprejemanja depozitov ali drugih vračljivih sredstev od javnosti.

(2)Nadzor nad osebami iz prejšnjega odstavka se opravlja v obsegu, določenem v oddelku 12.4 tega zakona. 13. člen (sodelovanje v Evropskem sistemu finančnega nadzora)

(1)Banka Slovenije si pri izvajanju nalog in pristojnosti v zvezi z nadzorom nad bankami v skladu s tem zakonom in Uredbo 575/2013/EU, zlasti s sodelovanjem s pristojnimi organi držav članic in organi EU, prizadeva za oblikovanje in uveljavljanje enotnih nadzornih orodij in praks.

(2)Za namene iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije sodeluje:

kot članica Evropskega sistema finančnega nadzora ter zlasti zagotavlja pretok ustreznih in zanesljivih informacij med člani sistema,
pri dejavnostih Evropskega bančnega organa in po potrebi v kolegijih nadzornikov,
z Evropskim odborom za sistemska tveganja.

(3)Banka Slovenije odloči o uporabi smernic ali priporočil evropskega nadzornega organa, ki zadevajo subjekte, za nadzor nad katerimi je pristojna Banka Slovenije, ter lahko v celoti ali delno zavrne uporabo posameznih smernic ali priporočil, če so za to utemeljeni razlogi. Sklep o uporabi smernic ali priporočil iz prejšnjega stavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(4)Pristojnosti Banke Slovenije po tem zakonu in drugih zakonih ne smejo vplivati na izvajanje njenih nalog iz prejšnjega odstavka. 2.2 Splošna načela v zvezi z izvajanjem nadzora 2.2.1 Zaupne informacije 14. člen (obveznost varovanja zaupnih informacij)

(1)Zaupne informacije po tem zakonu so vse informacije o posamezni banki, ki jih pri opravljanju nadzora nad banko pridobi Banka Slovenije od banke ali drugih oseb oziroma jih izdela Banka Slovenije za namene izvajanja nadzora nad posamezno banko, vključno z internimi ocenami in poročili Banke Slovenije o poslovanju posamezne banke.

(2)Če zakon ne določa drugače, Banka Slovenije ne sme razkriti zaupnih informacij o posamezni banki drugi osebi ali državnemu organu, razen v obliki povzetka, iz katerega ni mogoče prepoznati posameznih bank, na katere se nanašajo.

(3)Zaposleni pri Banki Slovenije, revizorji in drugi strokovnjaki, ki delajo ali so delali po pooblastilu Banke Slovenije, morajo vse informacije, ki so jih pridobili pri opravljanju nalog za Banko Slovenije v zvezi z izvajanjem njenih nalog in pristojnosti nadzora, varovati kot zaupne in jih ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali državnemu organu, razen če ta zakon določa drugače.

(4)Prepoved iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne velja:

za zaupne informacije, ki so potrebne za izvedbo kazenskega, predkazenskega ali davčnega postopka;
v primeru stečaja banke ali prisilne likvidacije banke za zaupne informacije, ki so potrebne za uveljavljanje terjatev upnikov do banke in za izvedbo drugih dejanj v stečajnem postopku ali postopku prisilne likvidacije ter s tema postopkoma povezanih pravdnih postopkih, razen za informacije, ki se nanašajo tudi na druge osebe, ki so bile udeležene pri poskusih reorganizacije banke;
za rezultate stresnih testov, ki jih izvede Banka Slovenije v skladu z
členom tega zakona ali
členom Uredbe 1093/2010/EU, kadar te rezultate objavi Banka Slovenije ali jih z namenom objave pošlje Evropskemu bančnemu organu;
za informacije o dovoljenjih za opravljanje bančnih, finančnih in dodatnih finančnih storitev, dovoljenjih za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic, o odločbah za pridobitev kvalificiranega deleža ter o dovoljenjih za opravljanje funkcije člana ali članice uprave (v nadaljnjem besedilu: član uprave) in dovoljenjih za opravljanje funkcije člana ali članice nadzornega sveta (v nadaljnjem besedilu: član nadzornega sveta);
v drugih primerih, ko zakon izrecno določa, da Banka Slovenije ali oseba iz prejšnjega odstavka zaupne informacije lahko razkrije javnosti ali določenim prejemnikom.

(5)Obveznost varovanja zaupnih informacij iz tega člena velja tudi za informacije, ki jih Banka Slovenije oziroma osebe iz tretjega odstavka tega člena pridobijo v okviru izmenjave informacij z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, Evropskim odborom za sistemska tveganja, nadzornimi organi Republike Slovenije ali pristojnimi organi drugih držav članic, vključno z Evropsko centralno banko, kadar ta izvaja pooblastila pristojnega organa v skladu z Uredbo 575/2013/EU in Uredbo (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne

novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L št. 314 z dne
2019), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2023/2869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
decembra 2023 o spremembi nekaterih uredb glede vzpostavitve in delovanja evropske enotne točke dostopa (UL L št. 2023/2869 z dne
2023); (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/2033/EU), ter organi držav članic, ki upravljajo sisteme jamstva za vloge, v skladu s tem zakonom in Uredbo 575/2013/EU.

(6)Banka Slovenije obdeluje osebne podatke, ki jih pridobi v okviru izvajanja nalog in pooblastil, določenih s tem zakonom ali Uredbo 575/2013/EU, in v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. 15. člen (uporaba in pošiljanje zaupnih informacij)

(1)Banka Slovenije sme zaupne informacije uporabiti samo za naslednje namene:

da preveri pogoje za izdajo dovoljenj in soglasij, o katerih odloča na podlagi tega zakona ali Uredbe 575/2013/EU in drugih zakonov, ter da zagotovi učinkovito spremljanje poslovanja bank na posamični in konsolidirani podlagi;
da izreka ukrepe nadzora in odloča o drugih ukrepih, za katere je pooblaščena v skladu s tem ali drugim zakonom;
da izreka administrativne sankcije, periodične denarne kazni, sankcije za prekrške in vloži ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja;
v postopkih sodnega varstva proti odločbam, ki jih je izdala, in v drugih sodnih postopkih, ki se vodijo v zvezi z izvajanjem njenih nalog in pristojnosti na podlagi tega zakona ali predpisov EU.

(2)Banka Slovenije lahko zaupne informacije v zvezi s posamezno banko razkrije drugim osebam izključno pod pogoji, določenimi v zakonu.

(3)Določbe prejšnjega in tega člena ne preprečujejo razkritja zaupnih informacij Evropskemu parlamentu, kadar ta izvaja preiskovalne pristojnosti na podlagi 226. člena PDEU.

(4)Ne glede na določbe tega člena se za zahteve, ki jih Banka Slovenije prejme na podlagi zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. 16. člen (razkritje zaupnih informacij)

(1)Banka Slovenije lahko razkrije zaupne informacije nadzornim organom Republike Slovenije ali pristojnim organom drugih držav članic v zvezi z izvajanjem njihovih nalog in pristojnosti nadzora ter Evropski centralni banki, kadar ta izvaja pooblastila pristojnega organa v skladu z Uredbo 1024/2013/EU.

(2)Banka Slovenije lahko razkrije zaupne informacije tudi naslednjim subjektom Republike Slovenije, druge države članice ali EU v zvezi z izvajanjem njihovih nalog in pristojnosti:

organom, pristojnim za nadzor nad drugimi subjekti finančnega sektorja in za nadzor nad finančnimi trgi;
organom, pristojnim za izvajanje makrobonitetnega nadzora;
organom, pristojnim za reševanje institucij, in organom, odgovornim za ohranjanje stabilnosti finančnega sistema;
sodišču in drugim organom, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja banke ali drugem podobnem postopku;
sodišču, državnemu tožilstvu ali policiji v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo kazenskega ali predkazenskega postopka;
revizorjem, ki opravljajo naloge revidiranja računovodskih izkazov kreditnih institucij, investicijskih podjetij, zavarovalnic in finančnih institucij;
subjektom ali organom, ki upravljajo sisteme jamstva za vloge, glede informacij, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog;
centralni banki Evropskega sistema centralnih bank (v nadaljnjem besedilu: ESCB), Evropski centralni banki ali drugemu organu s podobnimi nalogami in pristojnostmi kot monetarne oblasti, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njihovih zakonsko predpisanih nalog, vključno z vodenjem monetarne politike in s tem povezanim zagotavljanjem likvidnosti, pregledom nad plačili in nad delovanjem klirinških in poravnalnih sistemov ter zagotavljanjem stabilnosti finančnega sistema;
pogodbenim ali institucionalnim shemam za zaščito vlog iz sedmega odstavka
člena Uredbe 575/2013/EU;
organom, pristojnim za pregled nad delovanjem plačilnih sistemov;
Evropskemu bančnemu organu v obsegu, potrebnem za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog v skladu z Uredbo 1093/2010/EU, Evropskemu odboru za sistemska tveganja, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njegovih nalog v skladu z Uredbo 1092/2010/EU, Evropskemu organu za zavarovanja in poklicne pokojnine, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njegovih nalog v skladu z Uredbo 1094/2010/EU, in Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge, kadar so te informacije pomembne za opravljanje njegovih nalog v skladu z Uredbo 1095/2010/EU;
organom, pristojnim za nadzor nad organi, ki opravljajo dejanja v postopku prisilne likvidacije ali stečaja banke ali drugem podobnem postopku;
organom, pristojnim za nadzor nad pogodbenimi ali institucionalnimi shemami za zaščito vlog iz sedmega odstavka
člena Uredbe 575/2013/EU;
organom, pristojnim za nadzor nad revizorji, ki opravljajo naloge revidiranja računovodskih izkazov nadzorovanih finančnih družb;
organom, pristojnim za odkrivanje ali pregon dejanj, ki pomenijo kršitev predpisov o poslovanju gospodarskih družb, če jih potrebujejo v postopkih, ki jih vodijo v okviru svojih pristojnosti;
centralni klirinško-depotni družbi ali drugi klirinški družbi oziroma poravnalnemu sistemu po zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, v zvezi z opravljanjem storitev izravnave in poravnave poslov, sklenjenih na enem od trgov v Republiki Sloveniji, če Banka Slovenije oceni, da so te informacije potrebne, da se zagotovi ustrezno ukrepanje te družbe glede neizpolnitve oziroma morebitne neizpolnitve obveznosti udeležencev teh trgov;
pritožbenemu organu ali sodišču, ki v zvezi s posamezno informacijo vodi postopek na področju dostopa do informacij javnega značaja;
državnemu organu, ki opravlja nadzor nad varstvom osebnih podatkov;
finančnim obveščevalnim enotam, kakor so določene v zakonu, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ter drugim organom, ki opravljajo nadzor nad kreditnimi institucijami in finančnimi institucijami na podlagi predpisov, ki prenašajo Direktivo 2015/849/EU;
organom, pristojnim in odgovornim za uporabo pravil glede strukturnega ločevanja v bančni skupini;
davčnim organom v Republiki Sloveniji v skladu s predpisi, ki urejajo davčni postopek.

(3)Banka Slovenije lahko subjektom iz prvega in drugega odstavka tega člena razkrije le tiste zaupne informacije, ki jih organ oziroma oseba potrebuje za izvajanje svojih nalog ali pristojnosti v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo njihovo delovanje in pristojnosti. Če zaupne informacije vključujejo zaupne podatke o posamezni stranki, se ti podatki pošljejo subjektom iz prvega in drugega odstavka tega člena le, če bi zaupne podatke ob upoštevanju drugega ali tretjega odstavka 175. člena tega zakona lahko ti subjekti zahtevali tudi neposredno od banke.

(4)Kadar organi iz 12.,

ali
točke drugega odstavka tega člena izvajajo pristojnosti odkrivanja in pregona kršitev predpisov s pomočjo oseb, ki so imenovane za izvajanje posameznih nalog in niso del javnega sektorja, lahko Banka Slovenije razkrije zaupne informacije tudi tem osebam. Banka Slovenije lahko zaupne informacije razkrije samo, če te osebe predložijo sklep organa iz 12.,
ali
točke drugega odstavka tega člena o imenovanju za izvajanje posameznih nalog ali če Banko Slovenije o imenovanju teh oseb in posameznih nalogah, za katere so bile imenovane, obvesti organ iz 12.,
ali
točke drugega odstavka tega člena.

(5)Subjekti, ki pridobijo zaupne informacije na podlagi tega člena, smejo te informacije uporabiti samo za izvajanje svojih pristojnosti nadzora oziroma nalog iz prvega odstavka tega člena in jih ne smejo razkriti drugi osebi ali državnemu organu, razen v primerih iz četrtega odstavka 14. člena tega zakona.

(6)Banka Slovenije sme zaupne informacije, ki jih je pridobila od pristojnega organa druge države članice ali pri opravljanju pregleda poslovanja podružnice banke države članice v skladu z oddelkom 12.2 tega zakona, razkriti subjektom iz

do
točke drugega odstavka tega člena le z izrecnim soglasjem pristojnega organa druge države članice, od katerega jih je pridobila.
člen (razkritje zaupnih informacij drugim organom Republike Slovenije)

(1)Banka Slovenije lahko zaupne informacije razkrije Vladi Republike Slovenije oziroma drugemu državnemu organu Republike Slovenije, ki je odgovoren za pripravo zakonodaje o nadzoru nad bankami, investicijskimi podjetji, finančnimi institucijami in zavarovalnicami, kadar je tako razkritje nujno za izvedbo ukrepov za stabilizacijo banke.

(2)Banka Slovenije lahko zaupne informacije razkrije Državnemu zboru Republike Slovenije, kadar ta v skladu z zakonsko določenimi pooblastili izvaja nadzor nad delovanjem Banke Slovenije v zvezi z izvajanjem njenih nalog in pooblastil pri opravljanju nadzora, in le v obsegu, ko je pošiljanje posameznih zaupnih informacij nujno za izvajanje pooblastil nadzora nad delovanjem Banke Slovenije.

(3)Subjekti, ki pridobijo zaupne informacije na podlagi prvega ali drugega odstavka tega člena, morajo te informacije varovati kot zaupne in jih ne smejo razkriti drugi osebi ali državnemu organu, razen v primerih iz četrtega odstavka 14. člena tega zakona.

(4)Banka Slovenije sme zaupne informacije, ki jih je pridobila od pristojnega organa druge države članice ali pri opravljanju pregleda poslovanja podružnice banke države članice v skladu z oddelkom 12.2 tega zakona, razkriti subjektom iz prvega in drugega odstavka tega člena samo s soglasjem pristojnega organa te države članice in za namen, za katerega je bilo to soglasje dano. 18. člen (razkritje informacij mednarodnim organom)

(1)Banka Slovenije lahko na podlagi pisne zahteve razkrije ali pošlje zaupne informacije Mednarodnemu denarnemu skladu, Svetovni banki, Banki za mednarodne poravnave in Odboru za finančno stabilnost (mednarodni).

(2)Razkritje ali pošiljanje zaupnih informacij iz prejšnjega odstavka je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: – mednarodni organ iz prejšnjega odstavka informacije pridobiva za namen iz tretjega odstavka tega člena; – pisna zahteva je upravičena zaradi posamičnih nalog, ki jih mednarodni organ opravlja v skladu s svojimi pooblastili, in obsega vse podatke iz četrtega odstavka tega člena; – zahtevane informacije so potrebne zgolj za opravljanje posamičnih nalog mednarodnega organa in ne presegajo nalog, ki jih v skladu z aktom o delovanju organa ta opravlja; – za navedene mednarodne organe in osebe, ki bodo prejele informacije, se uporabljajo pravila o obveznosti varovanja zaupnih informacij z vsebino, določeno v 14. in 15. členu tega zakona; – mednarodni organ in osebe, ki bodo prejele informacije, pri obdelavi osebnih podatkov upoštevajo zahteve iz Uredbe 2016/679/EU.

(3)Mednarodni organi iz prvega odstavka tega člena lahko zaupne informacije pridobijo samo za naslednje namene: – Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka za namene ocenjevanja v okviru Programa za oceno finančnih sektorjev; – Banka za mednarodne povezave za namene kvantitativnih ocen učinka; – Odbor za finančno stabilnost za namene nadzora.

(4)Zahteva iz prvega odstavka tega člena mora vključevati vsaj: – natančno opredeljeno naravo, obseg in obliko zahtevanih informacij ter način njihovega razkritja ali pošiljanja, – navedbo oseb, ki so neposredno povezane z opravljanjem posebne naloge.

(5)Zahtevane informacije se lahko pošljejo ali razkrijejo le osebam, ki so neposredno povezane z opravljanjem posamične naloge iz druge alineje drugega odstavka tega člena.

(6)Informacije iz tega člena, ki niso zbirne ali anonimizirane, se organom iz prvega odstavka tega člena ne smejo poslati, razkrijejo pa se lahko le v prostorih Banke Slovenije. 19. člen (obveščanje v primeru kriznih razmer)

(1)Banka Slovenije v primeru kriznih razmer v Republiki Sloveniji, ki vključujejo tudi primere, določene v 18. členu Uredbe 1093/2010/EU, ali ob drugih neugodnih gibanjih na finančnih trgih, ki lahko ogrozijo likvidnost trga ali stabilnost finančnega sistema v drugi državi članici, zlasti v primerih, ko so te razmere povezane s poslovanjem pomembne podružnice banke ali subjektov v skupini v drugi državi članici, o tem nemudoma obvesti pristojni organ te države članice, Evropski bančni organ, centralne banke ESCB ter Evropski odbor za sistemska tveganja.

(2)Kadar Banka Slovenije pridobi zaupne informacije v zvezi z okoliščinami iz prejšnjega odstavka od pristojnega organa druge države članice ali drugega organa iz prejšnjega odstavka, o tem nemudoma obvesti ministrstvo, pristojno za finance, kadar je tako razkritje nujno, da se zagotovi učinkovit nadzor ter izvedejo ukrepi za reševanje ali prenehanje kreditnih institucij.

(3)Ne glede na četrti odstavek

člena tega zakona sme Banka Slovenije razkriti zaupne informacije, ki jih pridobi v zvezi z okoliščinami iz prvega odstavka tega člena, ministrstvu, pristojnemu za finance, tudi brez soglasja pristojnega organa države članice, če je razkritje nujno za izvedbo ukrepov za stabilizacijo banke.
člen (razkritje zaupnih informacij osebam iz tretje države)

(1)Banka Slovenije lahko razkrije zaupne informacije osebam iz tretje države, ki imajo v tretji državi položaj pristojnega organa ali subjekta iz

do
točke ter
do
točke drugega odstavka
člena tega zakona, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
če je tretja država evidentirana v javnem registru tretjih držav in organov tretjih držav, ki ga na podlagi četrtega odstavka 48.b člena Direktive 2013/36/EU objavi Evropski bančni organ;
če se za navedene osebe iz tretje države v tej državi uporabljajo pravila o obveznosti varovanja zaupnih informacij z vsebino, določeno v
in
členu tega zakona;
če je informacija, ki je predmet razkritja osebi iz tretje države, namenjena samo za potrebe izvajanja nalog pristojnega organa ali nalog subjektov iz
do
točke ter
do
točke drugega odstavka
člena tega zakona.

(2)Banka Slovenije sme zaupne informacije, ki jih je pridobila od pristojnega organa druge države članice ali pri opravljanju pregleda poslovanja podružnice banke države članice v skladu s tem zakonom, razkriti osebam iz prejšnjega odstavka samo s soglasjem pristojnega organa te države članice. 2.2.2 Odgovornost za izvajanje nadzora 21. člen (odgovornost v zvezi z izvajanjem nadzora)

(1)Banka Slovenije in osebe, ki delujejo v njenem imenu ali po njenem pooblastilu, pri izvajanju pristojnosti nadzora na podlagi tega zakona ravnajo s profesionalno skrbnostjo.

(2)Šteje se, da je Banka Slovenije pri izrekanju ukrepov nadzora in izvajanju drugih pristojnosti na podlagi tega zakona ravnala s profesionalno skrbnostjo, če je ob upoštevanju dejstev in okoliščin, s katerimi je razpolagala v času odločanja, lahko upravičeno štela, da so izpolnjeni pogoji za izrekanje ukrepov nadzora ali za izvajanje drugih pristojnosti v skladu s tem zakonom in da so izrečeni ukrepi zakoniti.

(3)Banka Slovenije je odgovorna za ravnanje oseb, ki so pri izvajanju nadzora in drugih pristojnosti Banke Slovenije v skladu s tem zakonom delovale na podlagi pooblastila Banke Slovenije po pravilih, ki urejajo odgovornost delodajalcev za škodo, ki jo pri delu ali v zvezi z delom tretjim osebam povzročijo zaposleni. Če zaradi ravnanja osebe, ki je delovala na podlagi pooblastila Banke Slovenije, nastane škoda, lahko oškodovanec ne glede na določbe drugih zakonov zahteva povračilo škode izključno od Banke Slovenije.

(4)Šteje se, da je oseba, ki je delovala v imenu Banke Slovenije pri izvajanju pristojnosti nadzora v skladu s tem zakonom, ravnala s profesionalno skrbnostjo, če je ob upoštevanju dejstev in okoliščin, s katerimi je razpolagala v času svojega delovanja, ravnala kot dober strokovnjak.

(5)Zaposleni v Banki Slovenije so neodvisni in imajo strokovno znanje, vire, operativno sposobnost in pooblastila v skladu s tem ali drugim zakonom za opravljanje funkcij in nalog v zvezi z bonitetnim nadzorom, pregledi poslovanja, nalaganjem periodičnih denarnih kazni in administrativnih sankcij iz tega zakona in Uredbe 575/2013/EU. 2.2.3 Nadzorniška neodvisnost Banke Slovenije 22. člen (funkcionalna neodvisnost)

(1)Banka Slovenije, člani Sveta Banke Slovenije in njeni zaposleni so pri izvajanju nadzora neodvisni ter pri opravljanju nalog po tem zakonu ravnajo objektivno in niso vezani na, niti jih ne smejo zaprositi za sklepe, stališča in navodila nadzorovanih institucij, Vlade Republike Slovenije, katerega koli organa EU, katere koli vlade države članice in državnih organov ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega subjekta, državnih ali katerih koli organov, ali od njih prejeti sklepov, stališč in navodil, ter se nanje ne smejo obračati po navodila za svoje delo ali usmeritve.

(2)Zahteve iz tega pododdelka se uresničujejo glede na vlogo in odgovornosti članov Sveta Banke Slovenije in zaposlenih (načelo sorazmernosti).

(3)Določbe tega poglavja ne posegajo v zahteve glede obravnave nasprotja interesov (vključno s poročanjem o osebnih interesih), prepovedi o zasebnih finančnih poslih ter glede mirovanja, ki za člane Sveta Banke Slovenije in zaposlene veljajo na podlagi drugih predpisov in na njihovi podlagi sprejetih notranjih aktov.

člen (preprečevanje nasprotja interesov) Banka Slovenije z notranjim aktom, ki ga sprejme Svet Banke Slovenije, določi zahteve, postopke in ukrepe za preprečevanje nastanka nasprotja interesov pri članih Sveta Banke Slovenije in drugih zaposlenih v zvezi z opravljanjem njihovih poklicnih zadolžitev v Banki Slovenije, z upoštevanjem načela sorazmernosti glede na vlogo in odgovornosti pri izvajanju pristojnosti in nalog Banke Slovenije na podlagi zakona.
člen (prepoved trgovanja s finančnimi instrumenti)

(1)Člani Sveta Banke Slovenije in zaposleni v Banki Slovenije ne smejo trgovati s finančnimi instrumenti, ki so jih izdale institucije ali ki se nanašajo na institucije, vključno z neposredno ali posredno nadrejenimi osebami, podrejenimi družbami ali povezanimi družbami, razen z:

instrumenti, s katerimi upravljajo tretje osebe, pod pogojem, da je lastniku teh instrumentov prepovedano posegati v upravljanje portfelja in tretja oseba ne vlaga pretežno v instrumente, ki so jih izdale institucije ali se nanašajo nanje, ali
enotami kolektivnih naložbenih podjemov, pod pogojem, da zadevni kolektivni naložbeni podjemi ne vlagajo pretežno v instrumente, ki so jih izdale institucije ali se nanašajo nanje.

(2)Banka Slovenije v notranjem aktu, ki ga sprejme Svet Banke Slovenije, določi podrobnejše zahteve, postopke poročanja in ukrepe glede imetništva finančnih instrumentov iz prejšnjega odstavka in razpolaganja z njimi. 25. člen (obdobje mirovanja)

(1)Člani Sveta Banke Slovenije in zaposleni, ki so neposredno vključeni v odločanje ali izvajanje nalog nadzora po tem zakonu, se v obdobju mirovanja ne smejo zaposliti ali skleniti katere koli pogodbe za opravljanje poklicnih storitev, vsaj v katerem koli od naslednjih subjektov: – institucijah s sedežem v Republiki Sloveniji, vključno z neposredno ali posredno nadrejenimi osebami, podrejenimi družbami ali povezanimi družbami navedenih institucij, – institucijah s sedežem v drugih državah članicah, s katerimi je zaposleni neposredno sodeloval za namene nadzora oziroma odločanja, vključno z neposredno ali posredno nadrejenimi osebami, podrejenimi družbami ali povezanimi družbami navedenih institucij, – subjektih, ki opravljajo storitve za katere koli subjekte iz prve ali druge alineje tega odstavka, razen če je nekdanjemu članu Sveta Banke Slovenije in nekdanjemu zaposlenemu pri subjektu, ki opravlja storitve za subjekte iz prve ali druge alineje tega odstavka, v obdobju mirovanja strogo prepovedano sodelovati pri opravljanju teh storitev, – subjektih, ki izvajajo dejavnosti lobiranja in zastopanja interesov pri Banki Slovenije v zvezi z zadevami, za katere je bil med svojo zaposlitvijo v Banki Slovenije odgovoren zaposleni ali član Sveta Banke Slovenije.

(2)Obdobje mirovanja se začne z dnem, ko članu Sveta Banke Slovenije preneha funkcija člana Sveta Banke Slovenije oziroma ko zaposleni preneha neposredno sodelovati pri odločanju ali izvajanju nalog nadzora nad subjekti iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka, in traja vsaj: – za člane Sveta Banke Slovenije: 12 mesecev za zaposlitev v subjektih iz prve, druge ali tretje alineje prejšnjega odstavka in tri mesece za zaposlitev v subjektih iz četrte alineje prejšnjega odstavka; – za druge zaposlene, ki so neposredno vključeni v izvajanje nalog nadzora: šest mesecev za zaposlitev v subjektih iz prve, druge ali tretje alineje prejšnjega odstavka ter tri mesece za zaposlitev v subjektih iz četrte alineje prejšnjega odstavka.

(3)Članom Sveta Banke Slovenije in zaposlenim iz prvega odstavka tega člena Banka Slovenije v obdobju mirovanja onemogoči dostop do zaupnih ali občutljivih informacij v zvezi s subjekti iz prvega odstavka tega člena. 26. člen (nadomestilo za mirovanje)

(1)Člani Sveta Banke Slovenije in zaposleni, za katere velja obdobje mirovanja iz prejšnjega člena, so po prenehanju zaposlitve v Banki Slovenije upravičeni do ustreznega denarnega nadomestila za spoštovanje omejitev pri novi zaposlitvi in v zvezi z opravljanjem dela ali storitev v obdobju mirovanja (nadomestilo za mirovanje).

(2)Če član Sveta Banke Slovenije ali zaposleni v obdobju mirovanju krši omejitve iz prejšnjega člena, Banki Slovenije vrne sorazmerni del nadomestila.

(3)Banka Slovenije v notranjem aktu, ki ga sprejme Svet Banke Slovenije, določi višino nadomestila za mirovanje, postopke za uveljavitev in izplačevanje nadomestila, poročanje o spoštovanju omejitev glede mirovanja ter vračilo nadomestila v primeru ugotovljenih kršitev v obdobju mirovanja. 27. člen (izjava o osebnih interesih)

(1)Člani Sveta Banke Slovenije in zaposleni v Banki Slovenije morajo pred nastopom funkcije oziroma pred zaposlitvijo in nato enkrat letno predložiti izjavo o osebnih interesih.

(2)Podrobnejšo vsebino in način predložitve izjave iz prejšnjega odstavka določi Banka Slovenije v notranjem aktu, ki ga sprejme Svet Banke Slovenije. Izjava vsebuje vsaj informacije o deležih v obliki delnic, lastniških finančnih instrumentov, obveznic, vzajemnih skladov, investicijskih skladov, mešanih skladov, hedge skladov in investicijskih skladov, s katerimi se trguje na borzi, ki bi lahko pomenili nasprotje interesov za Banko Slovenije.

(3)Kadar imajo člani Sveta Banke Slovenije ali drugi zaposleni ob zaposlitvi ali kadar koli pozneje v lasti finančne instrumente, ki bi lahko pomenili nasprotje interesov, lahko Banka Slovenije za vsak primer posebej določi ukrepe, ki jih mora glede imetništva finančnih instrumentov ali razpolaganja z njimi upoštevati član Sveta Banke Slovenije ali zaposleni, vključno z zahtevo, da se ti instrumenti v razumnem roku prodajo ali odsvojijo in da imetnik pred razpolaganjem pridobi dovoljenje Banke Slovenije. 2.2.4 Sodelovanje med nadzornimi organi 28. člen (sodelovanje med nadzornimi organi Republike Slovenije)

(1)Banka Slovenije in nadzorni organi Republike Slovenije sodelujejo pri izvajanju svojih nalog in pooblastil pri opravljanju nadzora ter si skupno prizadevajo za učinkovit nadzor na ravni finančnega sistema.

(2)Banka Slovenije in nadzorni organi Republike Slovenije si v največji možni meri prizadevajo za poenotenje nadzorniških praks ter v tem okviru tudi za primerljivost metodologij pri nadzoru nad upravljanjem tveganj.

(3)Banka Slovenije in nadzorni organi Republike Slovenije morajo na zahtevo posameznega nadzornega organa poslati temu organu vse podatke glede nadzorovanega subjekta, ki jih organ potrebuje v postopku opravljanja nalog nadzora, v postopku v zvezi z izdajo dovoljenj ali pri odločanju o drugih posamičnih zadevah v skladu z zakonom.

(4)Banka Slovenije in nadzorni organi Republike Slovenije se morajo medsebojno na lastno pobudo obveščati o nepravilnostih ali drugih okoliščinah, ki jih ugotovijo pri opravljanju nadzora ali drugih svojih nalog in pristojnosti, če te ugotovitve vplivajo ali bi lahko vplivale na izvajanje nalog tega nadzornega organa pri opravljanju nadzora, zlasti informacije o:

ugotovljenih neugodnih trendih v poslovanju nadzorovanega subjekta, zlasti glede izpolnjevanja bonitetnih zahtev, ki bi lahko resno vplivali na druge nadzorovane subjekte;
pomembnejših kaznih in ukrepih nadzora, ki jih izreče nadzorni organ v okviru svojih pristojnosti.

(5)Podrobnejšo vsebino in način medsebojnega sodelovanja Banke Slovenije in nadzornih organov Republike Slovenije določi minister, pristojen za finance (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem mnenju Banke Slovenije in nadzornih organov Republike Slovenije. 29. člen (sodelovanje s pristojnimi in drugimi organi držav članic in tretjih držav)

(1)Banka Slovenije sodeluje z organi držav članic, ki so pristojni za nadzor nad kreditnimi institucijami, glede nadzora nad poslovanjem kreditnih institucij, ki poslujejo v Republiki Sloveniji in drugih državah članicah, v katerih nimajo sedeža, zlasti prek podružnice.

(2)Banka Slovenije sodeluje s pristojnimi organi drugih držav članic zlasti z izmenjavo vseh informacij, s katerimi bi se lahko olajšal nadzor nad kreditnimi institucijami, vključno s preverjanjem pogojev za izdajo dovoljenj, spremljanjem izpolnjevanja bonitetnih zahtev ter presojo ugleda in izkušenj članov upravljalnih organov ter primernosti imetnikov kvalificiranih deležev.

(3)Banka Slovenije pristojnemu organu v državi članici:

na njegovo zahtevo predloži informacije iz prejšnjega odstavka;
na lastno pobudo pošlje vse informacije, ki so po mnenju Banke Slovenije bistvene za izvajanje nalog nadzora tega pristojnega organa.

(4)Informacija se šteje za bistveno po prejšnjem odstavku, če bi lahko imela pomemben vpliv na oceno finančne trdnosti banke države članice.

(5)Kadar je Banka Slovenije pristojna za nadzor podružnice banke tretje države ali za nadzor banke, ki je del iste skupine kot podružnica banke tretje države, tesno sodeluje s pristojnimi organi držav članic za podružnice banke ali institucije, ki so del iste skupine iz tretje države, z namenom da: – se zagotovi, da so vse dejavnosti te skupine iz tretje države v EU predmet celovitega nadzora, – se prepreči izogibanje zahtevam, ki se uporabljajo za skupine iz tretjih držav na podlagi tega zakona, Direktive 2013/36/EU in Uredbe 575/2013/EU, ter – se preprečijo škodljive posledice za finančno stabilnost EU.

(6)Banka Slovenije sklepa sporazume o sodelovanju s pristojnimi organi tretjih držav glede opravljanja nalog nadzora nad bankami, ki opravljajo storitve v tretji državi v skladu s tem zakonom, ter glede opravljanja nalog nadzora nad podružnicami iz tretje države, ki so pridobile dovoljenje za opravljanje storitev na območju Republike Slovenije v skladu s tem zakonom.

(7)Banka Slovenije tesno sodeluje in si izmenjuje informacije s finančnimi obveščevalnimi enotami in drugimi organi držav članic, pristojnimi za nadzor nad kreditnimi institucijami ali finančnimi institucijami na podlagi predpisov, ki prenašajo Direktivo 2015/849/EU, če: – je to potrebno za opravljanje nalog v skladu s tem zakonom, zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, Direktivo 2013/36/EU, Uredbo 575/2013/EU ali Direktivo 2015/849/EU in – če tako sodelovanje in izmenjava informacij ne posegata v poizvedovanje, preiskavo ali postopek, ki poteka v skladu s kazenskim ali upravnim pravom Republike Slovenije.

(8)Kadar so za reševanje pooblaščeni organi, ki niso pristojni organi, Banka Slovenije tesno sodeluje in se posvetuje tudi z organi, pooblaščenimi za reševanje, zlasti glede priprave načrtov sodelovanja ter v drugih primerih, kadar tako sodelovanje zahteva ta zakon, zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, Uredba 575/2013/EU ali Direktiva 2014/59/EU. 30. člen (sodelovanje z Evropskim bančnim organom)

(1)Banka Slovenije v zvezi z izvajanjem nalog nadzora nad bankami sodeluje z Evropskim bančnim organom in mu predloži vse informacije, potrebne za izvajanje njegovih nalog v skladu s 35. členom Uredbe 1093/2010/EU.

(2)Banka Slovenije v skladu z

členom Uredbe 1093/2010/EU obvesti Evropski bančni organ, če pristojni organ druge države članice Banki Slovenije ne predloži bistvenih informacij za izvajanje nadzora nad bankami in glede poslovanja bank držav članic v Republiki Sloveniji ali če zavrne zahtevo Banke Slovenije za sodelovanje, zlasti glede izmenjave pomembnih informacij v zvezi z opravljanjem nadzora, oziroma če se na tako zahtevo Banke Slovenije ne odzove v razumnem roku.
člen (obveščanje organov EU) Banka Slovenije obvešča Komisijo, Evropski odbor za bančništvo, Evropski bančni organ, Evropsko centralno banko in druge organe EU v skladu s predpisi EU.
POGLAVJE: STATUSNI USTROJ BANKE 3.1 Splošne določbe
člen (organiziranost kot delniška družba)

(1)Banka mora biti organizirana v pravnoorganizacijski obliki delniške družbe ali evropske delniške družbe.

(2)Za banko se uporabljajo določbe ZGD-1, ki veljajo za delniške družbe ali evropske delniške družbe, če ni s tem zakonom določeno drugače. 33. člen (uporaba imena)

(1)V sodni register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besede »banka«, »kreditna institucija« ali »hranilnica« ali izpeljanke iz teh besed, če pravna oseba ni pridobila dovoljenja pristojnega organa za opravljanje bančnih storitev v skladu s tem zakonom.

(2)V sodni register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besedi »kreditna družba« ali izpeljanke iz teh besed, če pravna oseba ni pridobila dovoljenja pristojnega organa za opravljanje investicijskih storitev in poslov kot kreditna družba.

(3)Če uporaba firme ali druge oznake banke države članice, ki opravlja storitve v Republiki Sloveniji, ustvarja ali bi lahko ustvarila zmedo med uporabniki, lahko Banka Slovenije od te banke zahteva, da uporabi dodatne znake, s katerimi se odpravijo nejasnosti. 3.2 Ustanovni kapital in delnice banke 34. člen (ustanovni kapital banke)

(1)Najnižji znesek ustanovnega kapitala banke je 5.000.000 eurov.

(2)Ustanovni kapital banke vključuje eno ali več postavk iz točk (

a)do (
e)prvega odstavka 26. člena Uredbe 575/2013/EU. 35. člen (delnice banke)

(1)Delnice banke se lahko glasijo le na ime.

(2)Delnice banke se lahko vplačajo samo v denarju.

(3)Prejšnji odstavek se ne uporablja v primeru:

ustanovitve banke ali povečanja osnovnega kapitala banke zaradi izvedbe združitve ali delitve;
povečanja osnovnega kapitala banke iz sredstev banke;
povečanja osnovnega kapitala banke na podlagi ukrepov zgodnjega posredovanja v skladu s tem zakonom;
povečanja osnovnega kapitala banke na podlagi ukrepov za reševanje banke v skladu z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank.

(4)Kot stvarni vložek pri povečanju osnovnega kapitala banke se za namene tega zakona ne štejejo:

izročitev zamenljivih kapitalskih instrumentov, ki jih je izdala banka in ki izpolnjujejo pogoje v skladu z Uredbo 575/2013/EU, če so bili kapitalski instrumenti vplačani v denarju;
denarne terjatve, ki pripadajo zaposlenim iz naslova izplačila variabilnega dela prejemkov, ki jim jih zagotavlja banka v skladu s tem zakonom.

(5)Delnice banke morajo biti v celoti vplačane pred vpisom ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni register.

(6)Za delnice banke, ki so delnice z nominalnim zneskom, se ne uporablja določba drugega odstavka

člena ZGD-1, v delu, v katerem določa, da se morajo delnice z nominalnim zneskom glasiti najmanj na en euro ali njegov večkratnik, za kosovne delnice banke pa se ne uporablja določba tretjega odstavka
člena ZGD-1, v delu, v katerem določa, da znesek v osnovnem kapitalu, ki pripada posamezni kosovni delnici, ne sme biti nižji od enega eura.

(7)Banka Slovenije lahko predpiše merila za stvarne vložke, ki se upoštevajo pri povečanju osnovnega kapitala banke v skladu s 3. točko tretjega odstavka tega člena.

(8)Statut banke lahko določi pooblastilo upravi za povečanje osnovnega kapitala banke (odobreni kapital), pri čemer se ne uporabljata zahtevi iz ZGD-1, da znesek odobrenega kapitala ne sme preseči polovice osnovnega kapitala, ki je obstajal v času, ko je bil statut spremenjen. Statut banke lahko določi tudi pogoje povečanja osnovnega kapitala z odobrenim kapitalom.

(9)Ne glede na ZGD-1 sme pri pogojnem povečanju osnovnega kapitala banke najmanjši emisijski znesek delnic, izdanih v postopku pogojnega povečanja osnovnega kapitala, preseči polovico osnovnega kapitala, ki obstaja med sklepanjem o pogojnem povečanju kapitala. 36. člen (ničnost skupščinskih sklepov)

(1)Poleg primerov, določenih v ZGD-1, je sklep skupščine ničen, če je v nasprotju z ukrepom, ki ga na podlagi tega zakona ali Uredbe 1024/2013/EU banki izreče Banka Slovenije ali Evropska centralna banka kot pristojni organ, ali če se s skupščinskim sklepom zmanjšujejo učinki ali zaobide namen takega ukrepa.

(2)Ničnost skupščinskega sklepa zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka lahko v šestih mesecih od vpisa sklepa skupščine v sodni register uveljavlja Banka Slovenije v zvezi z ukrepi nadzora na podlagi tega zakona ali Evropska centralna banka, kadar je izrekla ukrepe nadzora na podlagi Uredbe 1024/2013/EU.

(3)Za banke, nadrejene finančne holdinge Republike Slovenije, nadrejene mešane finančne holdinge Republike Slovenije, EU nadrejene finančne holdinge s sedežem v Republiki Sloveniji in EU nadrejene mešane finančne holdinge s sedežem v Republiki Sloveniji se ne uporablja 399. člen ZGD-1. 3.3 Dejavnost banke 37. člen (opravljanje storitev)

(1)Banka lahko opravlja bančne storitve, finančne storitve in dodatne finančne storitve.

(2)Banka lahko začne opravljati storitve iz prejšnjega odstavka, ko pridobi dovoljenje za opravljanje teh storitev v skladu s tem zakonom.

(3)Banka lahko za družbe, ki so del skupine in za druge kreditne institucije, opravlja tudi storitve, iz podtočke (b)

točke prvega odstavka
člena Uredbe 575/2013/EU (v nadaljnjem besedilu: pomožne storitve).

(4)Banka ne sme opravljati drugih dejavnosti in storitev, razen storitev iz prvega in tretjega odstavka tega člena. 38. člen (prepoved kreditiranja in fiktivnih poslov)

(1)Banka ne sme posredno ali neposredno kreditirati in dajati jamstev za nakup lastnih delnic ali delnic oziroma deležev družb, v katerih je udeležena z najmanj 20 odstotnim deležem v kapitalu ali glasovalnih pravicah.

(2)Za kreditiranje iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi drugi pravni posli, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki kreditu.

(3)Prepoved iz prvega odstavka tega člena velja tudi za kapitalske in druge instrumente, katerih izdajatelj je banka oziroma družba, v kateri je banka udeležena z najmanj 20-odstotnim deležem v kapitalu ali glasovalnih pravicah, in ki se glede na svoje lastnosti lahko upoštevajo pri izračunu kapitala banke oziroma teh družb.

(4)Za terjatve delničarja do banke iz naslova vloge na podlagi pogodbe o vodenju transakcijskega računa, hranilne vloge, denarnega depozita ali drugih pozitivnih stanj, ki so posledica običajnih bančnih transakcij in na podlagi katerih mora banka delničarju vrniti denarna sredstva, ki jih je pri banki vplačal delničar banke ali tretja oseba za račun delničarja, se ne uporablja četrti odstavek 227. člena ZGD-1. 39. člen (sodelovanje banke pri finančnem prestrukturiranju)

(1)Banka, ki v okviru finančnega prestrukturiranja z dolžnikom, ki je pravna oseba, sklene dogovor o delnem odpustu dolga, lahko v postopku zaradi insolventnosti, ki je začet zoper tega dolžnika v 12 mesecih po sklenitvi dogovora o odpustu dolga, uveljavlja poplačilo celotnega dolga, kot da dogovor o odpustu dolga ne bi bil sklenjen.

(2)Posojilo, ki ga banka zagotovi dolžniku, v katerem je pridobila delež v kapitalu z namenom finančnega prestrukturiranja, se v poznejšem stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave nad tem dolžnikom ne šteje kot premoženje družbe. 3.4 Sistem upravljanja banke 3.4.1 Skupne določbe za upravljalni organ banke 40. člen (sistem upravljanja banke)

(1)Banka lahko izbere dvotirni sistem upravljanja banke z upravo in nadzornim svetom ali enotirni sistem upravljanja banke z upravnim odborom.

(2)Za upravni odbor banke z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o nadzornem svetu banke, za izvršne direktorje pa določbe tega zakona o upravi banke.

(3)Za banke z enotirnim sistemom upravljanja veljajo naslednja posebna pravila:

upravni odbor banke mora imenovati najmanj dva izvršna direktorja izmed članov upravnega odbora, pri čemer se izvršni direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem besedilu: izvršni direktor) lahko imenuje samo izmed članov upravnega odbora;
za izvršne direktorje je lahko imenovana največ polovica članov upravnega odbora banke;
člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji, ne smejo voditi poslov banke;
predsednik oziroma predsednica upravljalnega organa v nadzorniški funkciji ne more biti imenovan za izvršnega direktorja v isti banki.
člen (sestava upravljalnega organa)

(1)Banka je odgovorna, da je njen upravljalni organ sestavljen tako, da imajo člani upravljalnega organa kot celota ves čas dober ugled, ravnajo odkrito, pošteno in neodvisno ter imajo ustrezno znanje, spretnosti in izkušnje, da lahko poglobljeno razumejo dejavnosti banke in tveganja, ki jim je izpostavljena, ter izpolnjujejo pogoje iz 47. oziroma 62. člena tega zakona.

(2)Organi banke, ki so pristojni za izbor in imenovanje članov upravljalnega organa, morajo vzpostaviti in izvajati ustrezno politiko izbora primernih kandidatov, ki zagotavlja:

da upravljalni organ kot celota upošteva ustrezno širok nabor znanja, spretnosti in izkušenj ter odlik in sposobnosti članov upravljalnega organa banke, ki omogoča poglobljeno razumevanje dejavnosti banke in tveganj, ki jim je banka izpostavljena;
sorazmerne spodbude za doseganje raznolikosti v okviru upravljalnega organa, vključno z uravnoteženo zastopanostjo spolov v upravljalnem organu, vključno s politikami, da se za dosego teh ciljev poveča število predstavnikov premalo zastopanega spola v upravljalnem organu;
opredelitev pogojev za opravljanje posamezne funkcije, vključno z zahtevanim profilom članov upravljalnega organa, še preden so ti imenovani.

(3)Banka mora politiko izbora primernih kandidatov in njeno izvajanje v skladu s prejšnjim odstavkom ustrezno dokumentirati ter objaviti v skladu s točko (c) drugega odstavka 435. člena Uredbe 575/2013/EU.

(4)Banka Slovenije zbira informacije iz prejšnjega odstavka z namenom primerjave praks glede raznolikosti v upravljalnih organih bank in te podatke pošlje Evropskemu bančnemu organu.

(5)Banka mora zagotoviti ustrezne kadrovske in finančne pogoje za uvajanje in usposabljanje članov upravljalnega organa, tudi v zvezi z učinki in ESG tveganji, kakor so opredeljena v 52.d točki prvega odstavka

člena Uredbe 575/2013/EU ter učinki in tveganji, povezanimi z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (v nadaljnjem besedilu: IKT), kakor so opredeljena v 52.c točki prvega odstavka
člena Uredbe 575/2013/EU.

(6)Za izpolnjevanje zahtev glede dobrega ugleda, odkritosti in poštenosti iz prvega odstavka tega člena ne zadošča, da član upravljalnega organa ni bil obsojen za kaznivo dejanje ali da ni v kazenskem postopku.

(7)Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za posebne pooblaščence, ki jih imenuje pristojni organ na podlagi tega zakona oziroma Direktive 2014/59/EU, ali člane izredne uprave, ki jih imenuje organ za reševanje na podlagi zakona, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, oziroma Direktive 2014/59/EU. 42. člen (posamične izjave o vlogah in nalogah)

(1)Brez poseganja v splošno kolektivno odgovornost upravljalnega organa banka pripravi, vzdržuje in posodablja: – posamične izjave o vlogah in nalogah vsakega člana uprave, višjega vodstva in nosilca ključnih funkcij, – razporeditev nalog med osebami iz prejšnje alineje, vključno s podrobnostmi o sistemih poročanja in sistemih odgovornosti, ter seznam oseb, ki so del stabilne ureditve notranjega upravljanja, kakor je opredeljena v 177. členu tega zakona, in njihovih nalog.

(2)Banka zagotovi, da so izjave, razporeditev nalog in seznam oseb iz prejšnjega odstavka ves čas na voljo, ter jih na zahtevo pošlje Banki Slovenije. 43. člen (predstavniki delavcev v upravljalnem organu)

(1)Določbe tega zakona, ki se uporabljajo za člane upravljalnih organov, se uporabljajo tudi za člane, ki so predstavniki delavcev na podlagi zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb.

(2)Drugi in tretji odstavek

člena tega zakona se smiselno uporabljata tudi za imenovanje predstavnikov delavcev v upravljalne organe. Organ, pristojen za izbiro in imenovanje predstavnikov delavcev, mora v poslovniku opredeliti ključne zahteve za posamezne člane upravljalnega organa ter postopke v zvezi z ocenjevanjem primernosti, imenovanjem in predčasno razrešitvijo predstavnikov delavcev v upravljalnem organu banke ter v dogovoru s pristojnimi organi banke način nepretrganega zagotavljanja primernosti upravljalnega organa kot celote. Svet delavcev mora pri tem upoštevati tudi podzakonske akte, ki jih izda Banka Slovenije na podlagi
in
člena tega zakona.

(3)Banka in svet delavcev sporazumno opredelita način nepretrganega zagotavljanja primernosti upravljalnega organa kot celote v skladu s prvim odstavkom 41. člena tega zakona.

(4)Banka mora zagotoviti ustrezne kadrovske in finančne pogoje za uvajanje in usposabljanje članov upravljalnega organa, ki so predstavniki delavcev.

(5)Ne glede na določbe drugih zakonov imajo predstavniki delavcev, ki so člani upravljalnega organa banke, dolžnost varovati zaupne informacije in poslovne skrivnosti banke, za katere izvejo pri opravljanju funkcije člana upravljalnega organa ali v povezavi z opravljanjem te funkcije in po prenehanju opravljanja funkcije člana upravljalnega organa. Dolžnost varovanja zaupnih informacij in poslovnih skrivnosti predstavnikov delavcev velja tudi v odnosu do sveta delavcev in morebitnih drugih zainteresiranih deležnikov. Svet delavcev v soglasju z banko sprejme politiko o izmenjavi različnih vrst informacij med predstavniki delavcev v upravljalnem organu in svetom delavcev ter med drugimi zainteresiranimi deležniki in postopke v zvezi s tem. 44. člen (ocenjevanje primernosti članov upravljalnega organa)

(1)Banka mora vzpostaviti in izvajati postopek ocenjevanja primernosti članov upravljalnega organa pred imenovanjem in nato redno izvajati ponovno ocenjevanje primernosti, kakor je določeno v tem zakonu, predpisih, sprejetih na njegovi podlagi, in notranjih politikah banke glede primernosti, najmanj pa enkrat letno (v nadaljnjem besedilu: notranja ocena primernosti).

(2)Banka izvede ponovno notranje ocenjevanje primernosti, takoj ko so znana nova dejstva ali druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na primernost članov upravljalnega organa. Banka o ponovni notranji oceni primernosti nemudoma obvesti Banko Slovenije.

(3)V primeru ocenjevanja primernosti člana upravljalnega organa, ki je predstavnik delavcev v upravljalnem organu, se mora svet delavcev opredeliti do notranje ocene primernosti člana upravljalnega organa, ki jo je v skladu s prvim odstavkom tega člena pripravila banka.

(4)Kadar pri izvedbi ocenjevanja iz prvega odstavka tega člena sodeluje posameznik, ki je zaposlen v banki, mora banka zagotoviti ustrezno zaščito te osebe pred morebitnimi povračilnimi ukrepi.

(5)Če iz notranje ocene primernosti izhaja, da kandidat za člana upravljalnega organa ali član upravljalnega organa ne izpolnjuje meril in pogojev iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, banka: – če kandidat še ni nastopil funkcije člana upravljalnega organa, zagotovi, da funkcije ne nastopi, – pravočasno razreši člana upravljalnega organa, ki ne izpolnjuje pogojev, ali – pravočasno sprejme dodatne ukrepe, s katerimi zagotovi primernost člana upravljalnega organa oziroma kandidata za člana upravljalnega organa.

(6)Banka zagotavlja, da so informacije o primernosti članov upravljalnega organa in notranja ocena primernosti vedno posodobljene. Banka te informacije in notranjo oceno primernosti na zahtevo predloži Banki Slovenije.

(7)Banka mora v petih dneh po sprejetju sklepa nadzornega sveta o imenovanju ali razrešitvi članov uprave oziroma o potrditvi ustreznosti kandidatov za člane nadzornega sveta obvestiti Banko Slovenije. V zvezi z imenovanjem člana uprave ali nadzornega sveta mora banka predložiti oceno primernosti kandidatov, ki jo je izvedla. 45. člen (nezdružljivost opravljanja drugih direktorskih funkcij)

(1)Banka mora pri določanju števila direktorskih funkcij, ki jih lahko istočasno opravlja posamezni član upravljalnega organa v drugih družbah in organizacijah hkrati z opravljanjem funkcije člana upravljalnega organa banke, upoštevati posamične okoliščine v zvezi z banko in članom, zlasti z vidika časa, ki ga mora ta nameniti opravljanju svoje funkcije, ter naravo, obsegom in zapletenostjo dejavnosti, ki jih opravlja banka.

(2)Kot direktorska funkcija v drugi družbi in organizaciji se za namene tega člena šteje:

funkcija vodenja, v okviru katere je oseba pooblaščena za vodenje poslov in zastopanje družbe, vključno s samostojnim podjetnikom posameznikom (v nadaljnjem besedilu: izvršna direktorska funkcija);
funkcija nadzora, v okviru katere je oseba pooblaščena in odgovorna za nadzorovanje in spremljanje vodenja poslov družbe (v nadaljnjem besedilu: neizvršna direktorska funkcija).

(3)Člani upravljalnega organa pomembne banke lahko istočasno opravljajo več direktorskih funkcij v drugih družbah in organizacijah z upoštevanjem zahteve iz prvega odstavka tega člena, če gre vključno s funkcijo v banki, za eno od naslednjih kombinacij: 1. izvršna direktorska funkcija z največ dvema neizvršnima direktorskima funkcijama ali 2. največ štiri neizvršne direktorske funkcije.

(4)Za namene iz prejšnjega odstavka se kot ena sama direktorska funkcija štejejo:

izvršne ali neizvršne direktorske funkcije v družbah znotraj iste skupine;
izvršne ali neizvršne direktorske funkcije v: – kreditnih institucijah, finančnih holdingih ali mešanih finančnih holdingih, ki so pridobili odobritev v skladu s
členom tega zakona ali prvega odstavka 21.a člena Direktive 2013/36/EU, ki so člani iste institucionalne sheme za zaščito vlog, če so izpolnjeni pogoji iz sedmega odstavka
člena Uredbe 575/2013/EU, ali subjektih, v katerih ima ista institucionalna shema za zaščito vlog kvalificirani delež, ali – družbah, vključno z nefinančnimi subjekti, v katerih ima banka kvalificirani delež.

(5)Za namene iz tretjega odstavka tega člena se ne upoštevajo direktorske funkcije, ki jih posamezni član upravljalnega organa banke opravlja v družbah in organizacijah, katerih prevladujoča dejavnost je nepridobitne narave.

(6)Za namene

točke četrtega odstavka tega člena skupina pomeni skupino podjetij, ki so medsebojno povezana, kakor je določeno v
členu ZGD-1 oziroma
členu Direktive 2013/34/EU ali skupino podjetij, ki so podrejene družbe istega finančnega holdinga ali mešanega finančnega holdinga.

(7)Ne glede na 1. točko drugega odstavka tega člena lahko Banka Slovenije na zahtevo banke dovoli, da samostojno opravljanje pridobitne dejavnosti v okviru organiziranega podjetja (samostojni podjetnik posameznik) ne šteje kot direktorska funkcija. Banka Slovenije pri presoji upošteva zlasti obseg poslovanja podjetja, funkcijo člana upravljalnega organa v podjetju in čas, ki ga član upravljalnega organa nameni tej funkciji.

(8)Na podlagi zahteve banke lahko Banka Slovenije z upoštevanjem prvega odstavka tega člena posameznemu članu dovoli opravljati dodatno neizvršno direktorsko funkcijo.

(9)Član upravljalnega organa mora pred imenovanjem in ves čas trajanja opravljanja funkcije člana upravljalnega organa banko pisno obveščati o vseh direktorskih funkcijah, ki jih opravlja oziroma jih je začel opravljati v drugih družbah in organizacijah, ter o prenehanju opravljanja teh funkcij. 3.4.2 Uprava banke 46. člen (sestava uprave)

(1)Uprava banke mora imeti najmanj dva člana, ki banko skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu.

(2)Uprava mora imeti ustrezno kolektivno znanje, spretnosti in izkušnje, da lahko razume dejavnosti banke in povezana tveganja, ki jim je banka izpostavljena ob upoštevanju ESG dejavnikov, ter kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne učinke, ki jih to povzroča. Uprava je sestavljena dovolj raznoliko, da ima ustrezno širok nabor izkušenj.

(3)Posamezni član uprave ali prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje banke za celotni obseg poslov iz dejavnosti banke.

(4)Člani uprave morajo opravljati posle vodenja banke na podlagi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za polni delovni čas.

(5)Najmanj en član uprave mora imeti zadostno znanje slovenskega jezika, primerno za opravljanje dolžnosti člana uprave.

(6)Uprava banke mora voditi posle banke v Republiki Sloveniji. 47. člen (pogoji za imenovanje člana uprave)

(1)Za člana uprave je lahko imenovana oseba, ki:

ima znanje, veščine in izkušnje za vodenje poslov banke ali družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov;
ima dober ugled in lastnosti za vodenje poslov banke ter njeno ravnanje ne vzbuja dvoma o njeni zmožnosti za zagotovitev varnega in skrbnega vodenja poslov banke v skladu s pravili o upravljanju tveganj, profesionalno skrbnostjo in najvišjimi etičnimi standardi ter preprečevanja nasprotja interesov;
ravna odkrito, pošteno in neodvisno ter lahko po potrebi učinkovito oceni in izpodbija odločitve uprave ter učinkovito nadzoruje in spremlja sprejemanje odločitev v zvezi z upravljanjem;
ne krši
člena tega zakona ali so bila dana zagotovila, da se bo kandidat oziroma kandidatka (v nadaljnjem besedilu: kandidat) uskladil s temi zahtevami v roku iz drugega odstavka
člena tega zakona.

(2)Šteje se, da oseba nima dobrega ugleda in lastnosti za vodenje poslov banke, če je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja in obsodba še ni bila izbrisana. 48. člen (opravljanje funkcije člana uprave)

(1)Funkcijo člana uprave lahko opravlja le oseba, ki pridobi dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave te banke v skladu s tem zakonom.

(2)Nadzorni svet mora odločiti o imenovanju določene osebe za člana uprave pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije, pri čemer se mora seznaniti tudi z oceno komisije za imenovanja glede primernosti te osebe za člana uprave.

(3)Sklep nadzornega sveta o imenovanju določene osebe za člana uprave učinkuje:

pod odložnim pogojem, ki nastopi, če ta oseba pridobi dovoljenje za opravljanje te funkcije, in
pod razveznim pogojem, ki nastopi: – če banka v 15 dneh po prejemu sklepa o imenovanju za člana uprave ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije ali če tako zahtevo umakne ali – če je zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zavržena ali zavrnjena.

(4)Član uprave se lahko vpiše v sodni register, potem ko pridobi dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave, razen če je imenovan kot nadomestni član uprave v skladu s petim odstavkom tega člena.

(5)V primeru, ko posameznemu članu uprave preneha funkcija ali ko zaradi drugih okoliščin ne opravlja ali verjetno ne bo opravljal funkcije člana uprave skupno več kakor dva meseca in uprava banke zato deluje ali bo delovala le z enim članom uprave, mora nadzorni svet nemudoma imenovati novega člana uprave ali osebo, ki pri vodenju in zastopanju banke nadomesti manjkajočega člana oziroma članico uprave banke (v nadaljnjem besedilu: nadomestni član uprave). Pri imenovanju nadomestnega člana uprave mora nadzorni svet upoštevati pogoje iz prejšnjega člena.

(6)Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko nadomestni član uprave opravlja funkcijo člana uprave brez dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave največ šest mesecev od dneva imenovanja.

(7)Za člana uprave, ki ga je v skladu z

členom ZGD-1 imenovalo sodišče, se smiselno uporabljajo določbe četrtega do šestega odstavka tega člena.
člen (zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)

(1)Zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave v imenu in za račun kandidata vloži banka. Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave mora banka priložiti: 1. osebne podatke kandidata, vključno z:

a)izpolnjenim vprašalnikom za ocenjevanje sposobnosti in primernosti, ki ga določi Banka Slovenije s podzakonskim aktom;
b)kopijo osebnega dokumenta;
c)življenjepisom; č) kopijo dokazil o pridobljeni strokovni izobrazbi;
d)kopijo morebitnih priporočil delodajalcev;
e)sklepom nadzornega sveta oziroma skupščine o imenovanju za člana uprave iz tretjega odstavka prejšnjega člena;
f)izpisom iz sistema izmenjave informacij o boniteti strank (SISBON) ali druge ustrezne zbirke osebnih podatkov iz tujine, če ta obstaja;
g)izpisom iz kazenske evidence ali druge ustrezne zbirke osebnih podatkov iz tujine, če ta obstaja;
h)dokazilom, da zoper to osebo ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katerega se lahko izreče kazen zapora eno leto ali več; 2. dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 47. člena tega zakona; 3. strategijo kandidata glede vodenja poslov banke.

(2)Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave se vloži pri Banki Slovenije. Kadar pristojnosti in naloge nadzora iz točke (e) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1024/2013/EU v zvezi s to banko izvaja Evropska centralna banka, se postopek nadaljuje v skladu z navedeno uredbo.

(3)Banka Slovenije lahko po uradni dolžnosti pridobi informacije glede izpolnjevanja pogojev za opravljanje funkcije člana uprave neposredno od drugih pristojnih organov, nadzornih organov, organov, pristojnih za nadzor na podlagi Direktive 2015/849/EU, in drugih organov, ki bi upoštevaje preteklo delovanje kandidata lahko razpolagali z informacijami, pomembnimi za oceno primernosti, ter vpogleda oziroma zahteva izpis ali predložitev izpisa iz kazenske evidence oziroma primerljive evidence v tujini, evidence o prekrških, sistema izmenjave informacij Evropskega bančnega organa na podlagi Uredbe 1093/2010/EU, osrednje podatkovne zbirke na področju pranja denarja in financiranja terorizma iz Uredbe 2024/1620/EU ali druge primerljive zbirke.

(4)Banka Slovenije lahko na podlagi zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave od banke zahteva, da ji v določenem roku predloži oceno primernosti kandidata. 50. člen (ustni razgovor s kandidatom za člana uprave)

(1)Banka Slovenije lahko odloči, da se v postopku izdaje dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave opravi ustni razgovor, na katerem kandidata za člana uprave povabi, da podrobneje predstavi okoliščine, ki so po mnenju Banke Slovenije pomembne za odločitev o izdaji dovoljenja.

(2)Razgovor se zvočno snema. Pred začetkom razgovora komisija kandidata seznani, da se razgovor zvočno snema. Posnetek mora vsebovati podatke o uradni osebi, ki vodi postopek (ime in priimek ter delovno mesto), sestavi komisije, kraju, datumu in uri razgovora, zadevi ter podatke o drugih osebah (ime in priimek ter delovno mesto), ki so prisotne na razgovoru. Iz posnetka se mora jasno prepoznati, kdo je dal posamezno izjavo.

(3)Na podlagi zvočnega posnetka uradna oseba, ki vodi postopek, sestavi zapisnik, ki vsebuje prepis razgovora. V zapisniku je treba zapisati, da je bil razgovor posnet z napravo za zvočno snemanje, da so bili kandidat in drugi udeleženci obveščeni o snemanju, da je bil posnetek na zahtevo kandidata reproduciran, in kraj hrambe posnetka, če ni priložen zapisniku.

(4)Uradna oseba iz prejšnjega odstavka sestavi zapisnik v osmih dneh po razgovoru. Ne glede na tretji odstavek 446. člena tega zakona se zapisnik o razgovoru vroči kandidatu. Kandidat ima v nadaljnjih treh dneh pravico do poslušanja zvočnega posnetka razgovora in pravico do pisnega ugovora zoper morebitno nepravilnost zapisa.

(5)O ugovoru kandidata zoper zapisnik odloči uradna oseba, ki vodi postopek, s sklepom. Zoper sklep o ugovoru ni posebnega sodnega varstva, lahko pa kandidat odločitev o ugovoru izpodbija s pravnim sredstvom zoper odločitev o zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave.

(6)Banka Slovenije hrani zvočne posnetke razgovora do pravnomočnosti odločitve o zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave. Banka Slovenije nato posnetke uniči. 51. člen (odločanje o zahtevi za opravljanje funkcije člana uprave)

(1)Banka Slovenije na podlagi zahteve in dokumentacije ter predstavitve kandidata za člana uprave oceni izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka

člena, prvega odstavka
člena in
člena tega zakona, zlasti glede ustreznosti postopka izbora in imenovanja kandidata, ki ga je izvedla banka, ter glede strategije vodenja poslov banke, ki jo je predložil kandidat, za varno in skrbno upravljanje banke.

(2)Banka Slovenije podatke, ki jih potrebuje v postopku odločanja o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, po uradni dolžnosti brezplačno pridobi od pristojnih državnih organov oziroma nosilcev javnih pooblastil. Za presojo ugleda in izkušenj posameznega kandidata Banka Slovenije pridobi tudi informacije, ki jih obdeluje Evropski bančni organ glede preteklega delovanja kandidata.

(3)Banka Slovenije se o zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, ki je v skladu s tem zakonom vključena v nadzor banke države članice na konsolidirani podlagi, posvetuje s pristojnimi organi držav članic, ki sodelujejo pri nadzoru na konsolidirani podlagi, če odločitev o zahtevi za izdajo dovoljenja vpliva ali bi lahko vplivala na izvajanje nalog pristojnega organa druge države članice v zvezi z banko države članice.

(4)Banka Slovenije lahko pri odločanju o zahtevi za opravljanje funkcije člana uprave: – upošteva tudi informacije, ki jih je pridobila kot pristojni nadzorni organ na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, – o kandidatu za člana uprave pridobi informacije od Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja oziroma pristojnega organa na podlagi Direktive 2015/849/EU ali – zahteva dostop do osrednje podatkovne zbirke na področju pranja denarja in financiranja terorizma iz Uredbe 2024/1620/EU. O dostopu do navedene podatkovne zbirke odloči Organ za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, ustanovljen z navedeno uredbo.

(5)Če Banka Slovenije na podlagi obvestila banke iz sedmega odstavka

člena tega zakona v zvezi z imenovanjem člana uprave ugotovi, da banka v postopku izbora in ocenjevanja primernosti kandidata ni ravnala v skladu s tem zakonom ali pravili banke, Banka Slovenije zavrže zahtevo kandidata za člana uprave in odredi banki, da ponovi postopek izbora kandidata za člana uprave.
člen (zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)

(1)Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, če kandidat ne izpolnjuje pogojev za imenovanje za člana uprave iz 47. člena tega zakona.

(2)Če pri kandidatu v času odločanja o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave niso podani razlogi za zavrnitev zahteve iz prejšnjega odstavka, obstajajo pa razlogi za nezdružljivost z opravljanjem funkcije člana uprave iz

člena tega zakona zaradi opravljanja direktorskih funkcij v drugih družbah in organizacijah, Banka Slovenije izda dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave in določi rok, ki ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od treh mesecev, v katerem se mora član uprave uskladiti z zahtevami iz
člena tega zakona.

(3)Član uprave lahko v primeru iz prejšnjega odstavka začne opravljati funkcijo člana uprave, ko se uskladi z zahtevami iz

člena tega zakona in o tem obvesti Banko Slovenije.
člen (prenehanje dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave)

(1)Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave preneha veljati, če:

osebi preneha funkcija člana uprave, na katero se dovoljenje nanaša, ali
se član uprave v roku, določenem v odločbi o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave, ne uskladi z zahtevami iz
člena tega zakona.

(2)Banka mora v primerih iz prejšnjega odstavka o tem, da je osebi prenehala funkcija člana uprave, v petih delovnih dneh po prenehanju obvestiti Banko Slovenije.

(3)Banka Slovenije v primerih iz prvega odstavka tega člena izda ugotovitveno odločbo. 54. člen (dolžnosti in odgovornost člana uprave)

(1)Član uprave mora ves čas opravljanja funkcije izpolnjevati pogoje iz

člena tega zakona in:
ravnati v skladu s profesionalno skrbnostjo in zlasti zagotoviti, da uprava banke deluje v skladu s
členom tega zakona;
ravnati odkrito, pošteno in neodvisno, da lahko učinkovito oceni in presoja odločitve višjega vodstva v zvezi z vodenjem banke ter učinkovito nadzoruje in spremlja sprejemanje odločitev v zvezi z upravljanjem banke;
ravnati v skladu z najvišjimi etičnimi standardi upravljanja, upoštevajoč preprečevanje nasprotja interesov;
opravljanju funkcije člana uprave nameniti dovolj časa, da lahko to funkcijo učinkovito opravlja, z upoštevanjem zahtev iz
člena tega zakona.

(2)Dejstvo, da je nekdo član organov vodenja ali nadzora povezanih družb ali povezanih subjektov, samo po sebi ni ovira za neodvisno ravnanje v okviru 2. točke prejšnjega odstavka.

(3)Član uprave mora zagotoviti, da banka posluje v skladu z:

akti iz tretjega odstavka
člena tega zakona;
drugimi akti, ki urejajo opravljanje storitev in poslov, ki jih opravlja banka, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi;
profesionalno skrbnostjo in z najvišjimi etičnimi standardi ter pravili dobre poslovne prakse in zaščite potrošnikov.

(4)Člani uprave banke solidarno odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti iz prvega odstavka tega člena, razen če dokažejo, da so se pri izpolnjevanju svojih dolžnosti izogibali nasprotju interesov ter ravnali v skladu s predpisi in profesionalno skrbnostjo pri vodenju poslov banke. 55. člen (obveščanje nadzornega sveta in uprave)

(1)Član uprave mora nadzorni svet in Banko Slovenije za namene preverjanja pogojev iz 45. člena tega zakona nemudoma pisno obvestiti o tem, da je bil imenovan na direktorsko funkcijo v drugih družbah in organizacijah, ali da mu je ta prenehala.

(2)Član uprave mora upravo in nadzorni svet nemudoma obvestiti o okoliščinah, zaradi katerih obstaja nasprotje interesov pri izvajanju funkcije člana uprave, ter o drugih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izpolnjevanje pogojev za imenovanje za člana uprave v skladu s tem zakonom, vključno z vsako pomembno spremembo, ki vpliva ali bi lahko vplivala na oceno banke glede njegove primernosti kot člana uprave. 56. člen (preverjanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje funkcije člana uprave)

(1)Banka Slovenije lahko kadar koli v času trajanja funkcije člana uprave izvede ponovno ocenjevanje primernosti, in sicer preveri, ali član uprave izpolnjuje pogoje iz

člena in dolžnosti iz
člena tega zakona, ter v ta namen zahteva informacije, dokazila in pojasnila (v nadaljnjem besedilu: ponovna ocena primernosti).

(2)Ponovno ocenjevanje primernosti se izvede, če Banka Slovenije ugotovi dejstva ali okoliščine, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za člana uprave iz

člena ali dolžnosti člana uprave iz
člena tega zakona, zlasti pa, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da poteka pranje denarja ali financiranje terorizma oziroma je do tega prišlo ali da poteka oziroma se je zgodil poskus pranja denarja ali financiranja terorizma ali kadar obstaja večje tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma v povezavi z banko.

(3)V okviru ponovnega ocenjevanja primernosti lahko Banka Slovenije odloči, da se opravi ustni razgovor, v okviru katerega člana uprave povabi, da predstavi okoliščine, ki so po mnenju Banke Slovenije pomembne za presojo izpolnjevanja predpisanih pogojev in dolžnosti.

(4)Za ustni razgovor se v primerih iz prejšnjega odstavka uporablja

člen tega zakona. 3.4.3 Nadzorni svet
člen (pristojnosti in sestava nadzornega sveta)

(1)Nadzorni svet ima poleg pristojnosti, ki jih ima v skladu z ZGD-1, tudi naslednje pristojnosti:

daje soglasje upravi k določitvi poslovne politike banke;
daje soglasje upravi k določitvi finančnega načrta banke;
daje soglasje upravi k določitvi organizacije sistema notranjih kontrol;
daje soglasje upravi k določitvi okvirnega letnega programa dela službe notranje revizije;
nadzira primernost postopkov in učinkovitost delovanja službe notranje revizije;
daje soglasje k imenovanju in razrešitvi vodje službe notranje revizije;
sprejema in nadzira izvajanje splošnih načel politik prejemkov;
obravnava ugotovitve Banke Slovenije ali Evropske centralne banke, ugotovitve drugih organov, kadar se te ugotovitve nanašajo na banko, ugotovitve davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad banko;
preverja letna in druga finančna poročila ter o tem izdela pisno poročilo skupščini delničarjev banke;
obrazloži skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu službe notranje revizije in mnenje k letnemu poročilu uprave;
odloča o drugih zadevah, določenih s tem zakonom.

(2)Nadzorni svet mora imeti ustrezno kolektivno znanje, spretnosti in izkušnje, da lahko razume dejavnosti banke in povezana tveganja, ki jim je banka izpostavljena ob upoštevanju

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.