Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) Razglašam Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 11. maja 2012.

Št. 003-02-4/2012-2 Ljubljana, dne 30. maja 2012 dr. Danilo Türk l.r.

Predsednik Republike Slovenije Z A K O N ZA URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC (ZUJF) I. DEL SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen(vsebina zakona)

II. DEL SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV 1. ZAKON O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU

2. členV Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se v prvem odstavku 23. člena:

V četrtem odstavku se besedilo »ortopedskih, ortotičnih, očesnih, slušnih, zobnoprotetičnih in drugih pripomočkov« nadomesti z besedilom »zobnoprotetičnih in medicinskih pripomočkov«.

3. členBesedilo 23.a člena se spremeni tako, da se glasi:

»Zavod zagotavlja iz obveznega zavarovanja sredstva za zdravila iz prvega odstavka prejšnjega člena v celoti oziroma v ustreznem odstotnem deležu glede na razvrstitev zdravila na pozitivno oziroma vmesno listo in na podlagi:

Ne glede na določbo druge alinee prejšnjega odstavka Zavod zagotavlja iz obveznega zavarovanja sredstva za zdravilo iz posamezne skupine medsebojno zamenljivih zdravil oziroma posamezne terapevtske skupine zdravil v skladu z razvrstitvijo na pozitivno ali vmesno listo v celoti oziroma v ustreznem odstotnem deležu, kadar iz zdravstvenih razlogov enakovredno zdravljenje z drugim zdravilom iz skupine med­sebojno zamenljivih zdravil oziroma terapevtske skupine zdravil ni mogoče. Za zdravstveni razlog se šteje alergija na zdravilo ali drug neželeni učinek zdravila, ki ogroža zdravje zavarovane osebe, in se dokumentira v zdravstveni dokumentaciji zavarovane osebe.

Za skupine medsebojno zamenljivih zdravil se določi najvišja priznana vrednost, ki ne sme biti višja od najnižje veljavne cene zdravila v posamezni skupini medsebojno zamenljivih zdravil, ki je dostopno na trgu v Republiki Sloveniji v času določanja najvišje priznane vrednosti.

Za posamezno terapevtsko skupino zdravil se določi najvišja priznana vrednost, ki je na ravni cene zdravila z najugodnejšim razmerjem med stroški in učinki zdravljenja, tako, da krije vse odmerke vsaj enega zdravila v tej terapevtski skupini zdravil. Za izračune se upoštevajo primerljivi odmerki.

Ne glede na prejšnji odstavek se lahko zdravilu v posamezni terapevtski skupini zdravil določi višja najvišja priznana vrednost, če zdravilo zaradi farmacevtske oblike ali kliničnih lastnosti predstavlja prednost za zavarovano osebo.

Zavod zagotavlja iz obveznega zavarovanja sredstva za živila za posebne zdravstvene namene na podlagi:

Zavod vodi evidenco o zdravilih in živilih za posebne zdravstvene namene, ki so razvrščena na pozitivno ali vmesno listo, najvišjih priznanih vrednostih za posamezne skupine medsebojno zamenljivih zdravil, terapevtskih skupin zdravil in njihovih najvišjih priznanih vrednosti in za živila za posebne zdravstvene namene ter jih objavlja na svoji spletni strani.«.

4. členZa desetim odstavkom 23.c člena se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:

»Terapevtske skupine zdravil in njihove najvišje priznane vrednosti izmed zdravil, razvrščenih na pozitivno in vmesno listo, na lastno pobudo določi Zavod s splošnim aktom upravnega odbora Zavoda, ki se objavi na spletni strani Zavoda. Natančnejši postopek in natančnejše pogoje za določanje terapevtskih skupin zdravil ter njihovih najvišjih priznanih vrednosti določi Zavod v splošnem aktu v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.«.

5. člen

V tretjem odstavku 25. člena se besedilo »ortopedskega, ortotičnega in drugega pripomočka« nadomesti z besedilom »medicinskega pripomočka«, v 61. členu, v 4. točki prvega odstavka 62.b člena in v četrti alineji drugega odstavka 81. člena pa se besedilo »medicinsko-tehnični pripomočki« v vseh sklonih nadomesti z besedilom »medicinski pripomočki« v ustreznem sklonu.

6. členZa drugim odstavkom 31. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»Ne glede na prejšnji odstavek za prvih 90 dni nadomestilo znaša:

Za dosedanjim tretjim odstavkom, ki postane četrti odstavek, se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji odstavek za prvih 90 dni nadomestilo znaša 90 % od osnove v vseh primerih, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu in nege družinskega člana, ko nadomestilo znaša 100 % od osnove.«.

Za dosedanjim četrtim odstavkom, ki postane šesti odstavek, se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »Ne glede na določbe 85. člena tega zakona se odločba, s katero se odloči o začasni nezmožnosti za delo, delodajalcu vroči z navadno vročitvijo, vročitev pa se šteje za opravljeno tretji dan od dneva odpreme.«.

7. členV 48. členu se v 2. točki:

Dosedanja peta alineja postane šesta alineja.

V 3. točki se:

8. členV 49. členu se v 2. točki:

Dosedanje druga, tretja in četrta alineja postanejo tretja, četrta in peta alineja.

9. členZa tretjim odstavkom 55. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»Za zavarovance iz 23., 24. in 25. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona se plačujejo prispevki po stopnji 5,96 odstotka. Za zavarovance iz 25. točke prvega odstavka 15. člena tega zakona se za poškodbo pri delu in poklicno bolezen plačuje tudi prispevek po stopnji 0,18 odstotka.«.

10. člen

Prvi odstavek 60. člena se črta.

11. člen

V drugem odstavku 62. člena se 6. točka črta.

Dosedanja 7. točka postane 6. točka.

12. člen

62.a člen se črta.

13. člen

V prvem odstavku 62.d člena se besedilo »7. točke« nadomesti z besedilom »6. točke«.

14. člen

V 62.h členu se besedilo »7. točke« nadomesti z besedilom »6. točke«.

15. člen

Prvi in drugi odstavek 62.i člena se črtata.

Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo prvi, drugi in tretji odstavek.

16. člen63.a člen se spremeni tako, da se glasi:

»63.a člen Zavod in združenja dobaviteljev medicinskih pripomočkov, ki so pravica iz obveznega zavarovanja, uredijo medsebojne pravice pri preskrbi zavarovanih oseb z medicinskimi pripomočki s sklenitvijo posebnega dogovora. V dogovoru opredelijo podrobnejše pogoje za opravljanje dejavnosti izdaje in izposoje medicinskih pripomočkov, način obračunavanja, plačila, roke in druge parametre, pomembne za določitev medsebojnih pravic in obveznosti.

Dogovor iz prejšnjega odstavka se sklene za obdobje enega leta. Če se po izteku veljavnosti dogovora ne sklene nov dogovor, lahko Zavod do sklenitve novega dogovora prevzema obveznosti za medicinske pripomočke, ki so pravica iz obveznega zavarovanja, do višine cenovnih standardov, ki jih določi Zavod v podzakonskem aktu iz drugega odstavka 64. člena tega zakona.

O spornih vprašanjih, glede katerih med Zavodom in združenji dobaviteljev medicinskih pripomočkov ni dosežen dogovor, odloča arbitraža. Zavod in združenja dobaviteljev medicinskih pripomočkov v arbitražo imenujeta po tri arbitre, predsednika arbitraže pa imenujeta sporazumno. Zavod in združenja dobaviteljev medicinskih pripomočkov imenujejo člane arbitraže in posredujejo sporna vprašanja najpozneje v roku 14 dni od prejema predloga čistopisa dogovora oziroma njegove spremembe. Če v tem roku člani arbitraže niso imenovani, jih imenuje minister, pristojen za zdravje, v roku 15 dni od poziva Zavoda ali združenj dobaviteljev medicinskih pripomočkov.

Dobavitelj medicinskih pripomočkov, ki ni bil izbran na podlagi izvedenega razpisa iz 64. člena tega zakona, lahko zahteva, da o njegovi izbiri odloči arbitraža. Glede imenovanja arbitraže se uporablja prejšnji odstavek, pri čemer rok za imenovanje arbitrov začne teči z dnem, ko združenja dobaviteljev medicinskih pripomočkov prejmejo poziv Zavoda.

Sporna vprašanja pri sklepanju pogodb z dobavitelji medicinskih pripomočkov se rešujejo v skladu s 67. členom tega zakona. Če pogodbeni stranki ne imenujeta članov arbitraže iz tretjega odstavka 67. člena tega zakona v roku 14 dni od predložitve spornih vprašanj, jih v nadaljnjem roku 15 dni od poziva ene od strank imenuje minister, pristojen na zdravje.«

17. členZa prvim odstavkom 64. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»Pri ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti z dobavitelji medicinskih pripomočkov se upoštevajo cenovni standardi, ki jih za posamezne vrste medicinskih pripomočkov določi Zavod, oziroma cene, ki jih za posamezne pripomočke dogovori Zavod. Izhodišča za cenovne standarde in za cene določi Zavod v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.«.

18. člen

V drugem odstavku 79.b člena se v devetnajsti alineji besedilo »medicinsko – tehničnih pripomočkih« nadomesti z besedilom »medicinskih pripomočkih«.

Za devetim odstavkom se doda nov deseti odstavek, ki se glasi: »Zbirke podatkov iz prvega odstavka tega člena se za namene izvajanja vključitve v obvezno zdravstveno zavarovanje povežejo:

19. člen

V Zakonu o zdravstveni dejavnosti se za 53. členom dodajo novi 53.a, 53.b, 53.c in 53.č člen, ki se glasijo: »53.a člen Zdravstvene storitve, ki jih zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe, na podlagi podjemne pogodbe ali druge pogodbe civilnega prava (v nadaljnjem besedilu: podjemna pogodba) opravlja pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe, pomenijo konkurenčno dejavnost. Opravljanje te dejavnosti je dovoljeno pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

Opravljanje konkurenčne dejavnosti, ki ni v skladu s pogoji, ki jih določa ta zakon, je razlog za izredno odpoved delovnega razmerja zdravstvenega delavca s strani javnega zdravstvenega zavoda. V takem primeru javni zdravstveni zavod od zdravstvenega delavca zahteva povrnitev škode, ki je nastala z opravljanjem konkurenčne dejavnosti.

Kadar zdravstveni delavec, zaposlen pri pravni ali fizični osebi, ki ne opravlja zdravstvene dejavnosti v okviru javne zdravstvene službe, v času trajanja delovnega razmerja opravlja zdravstvene storitve pri javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, se konkurenčnost presoja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

53.b člen Zdravstveni delavec, ki je v delovnem razmerju v javnem zdravstvenem zavodu, lahko opravlja zdravstvene storitve pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, le na podlagi pisnega soglasja. Za javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je država, izda soglasje svet javnega zdravstvenega zavoda s predhodnim soglasjem ministra, pristojnega za zdravje, za javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je občina ali mesto, izda soglasje svet javnega zdravstvenega zavoda s predhodnim soglasjem župana.

Soglasje iz prejšnjega odstavka se izda, če:

Soglasje, ki se lahko izda za največ 12 mesecev, vsebuje najmanj:

Izdano soglasje iz prvega odstavka tega člena se prekliče, če se spremenijo okoliščine iz drugega odstavka tega člena oziroma če zdravstveni delavec ne izpolnjuje pogojev iz tretje, četrte ali pete alinee drugega odstavka tega člena.

53.c člen Javni zdravstveni zavod lahko za opravljanje zdravstvenih storitev sklene podjemno pogodbo z zdravstvenim delavcem, če je tovrstno opravljanje zdravstvenih storitev za javni zdravstveni zavod ekonomsko smotrnejše in če:

Zdravstveni delavec iz prvega odstavka prejšnjega člena pred sklenitvijo podjemne pogodbe predloži veljavno soglasje za delo pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost.

Podjemna pogodba se lahko sklene za največ 12 mesecev in vsebuje najmanj naslednje določbe:

Pred sklenitvijo podjemne pogodbe javni zdravstveni zavod opravi analizo, s katero dokaže stroškovno upravičenost sklenitve podjemne pogodbe, pri čemer upošteva vse stroške, povezane z opravljanjem zdravstvenih storitev, za katere se podjemna pogodba sklepa. Podrobnejša merila za določitev višine plačila opravljanja zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi določi minister, pristojen za zdravje.

Po preteku obdobja iz prejšnjega odstavka se lahko z istim zdravstvenim delavcem sklene nova podjemna pogodba v skladu s pogoji iz tega člena.

Sklepanje podjemne pogodbe za opravljanje zdravstvenih storitev z lastnim zaposlenim zdravstvenim delavcem ni dovoljeno, razen če gre za opravljanje zdravstvenih storitev v okviru državnih presejalnih programov in drugih posebnih programov, ki jih potrdi minister, pristojen za zdravje, in je zagotovljen vir financiranja.

53.č člen Za namen spremljanja in izvajanja nadzora nad izdanimi soglasji in sklenjenimi podjemnimi pogodbami vodi javni zdravstveni zavod evidenco izdanih soglasij in sklenjenih podjemnih pogodb, ki vsebuje naslednje podatke:

Direktor javnega zdravstvenega zavoda poroča svetu javnega zdravstvenega zavoda in ministru, pristojnemu za zdravje, o izdanih soglasjih in o sklenjenih podjemnih pogodbah v preteklem letu, in sicer do 28. februarja ob pripravi letnih poročil.«.

20. členV Zakonu o družbi Slovenske železnice se 5.a člen spremeni tako, da se glasi:

»5.a člen

21. člen

V Zakonu o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji se v prvem odstavku 3. člena 2. točka spremeni tako, da se glasi: »2. avtocesta je avtocesta ali hitra cesta, kot je določena v zakonu, ki ureja ceste ali druga državna cesta, kot je določena v zakonu, ki ureja ceste, in ki je bila načrtovana v nacionalnem programu, ki ureja izgradnjo avtocest;«.

22. člen

V šestem odstavku 8. člena se prvi stavek črta.

23. členV drugem odstavku 9. člena se za b) točko doda nova c) točka, ki se glasi:

»c) izdajanje smernic in mnenj k občinskim prostorskim aktom, ki posegajo v območja avtocest in zemljišč, na katerih ima DARS stavbno ali lastninsko pravico v skladu s tem zakonom. V teh primerih je DARS ne glede na določbe zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje, nosilec urejanja prostora.«.

24. členZa 9. členom se doda nov 9.a člen, ki se glasi:

»9.a člen (posebne določbe za izvajanje koncesije)

25. člen10. člen se spremeni tako, da se glasi:

»10. člen (financiranje obveznosti za naloge iz 4. člena tega zakona) Viri sredstev za izvajanje nalog iz 4. člena tega zakona se zagotavljajo v državnem proračunu iz namenske postavke, na kateri se zbirajo sredstva iz naslova nadomestila za ustanovitev stavbne pravice, ki se plačuje v skladu s tem zakonom.«.

26. člen

V tretjem odstavku 15. člena se besedilo »in je neodplačna« črta.

27. člen

V Zakonu o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja se naslov poglavja »2. OBSEG VARČEVANJA« in 5. do 10. člen črtajo.

28. člen

Prvi odstavek 11. člena se črta.

Dosedanji drugi do četrti odstavek postanejo prvi do tretji odstavek.

29. člen

30. člen

Tretji odstavek 24. člena se črta.

31. člen

Naslov poglavja »4.a SUBVENCIJE« in 26.a do 26.i člen se črtajo.

32. člen

33. členV Stanovanjskem zakonu se tretji odstavek 121.b člena spremeni tako, da se glasi:

»(3) Pri izračunu pripadajoče subvencije se upoštevajo najvišje priznane tržne najemnine, določene s podzakonskim predpisom, ki ga izda minister, pristojen za prostor, neprofitna najemnina pa se prizna v višini 3,00 eurov za m2 stanovanjske površine.«.

34. člen175. člen se spremeni tako, da se glasi:

»175. člen (najemnik hišniškega stanovanja) Prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice na hišniških stanovanjih in prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice na stanovanjih, ki so bila pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji z odločbo vrnjena prvotnim lastnikom, gredo iste pravice kot najemnikom v denacionaliziranih stanovanjih.«.

35. člen

175.a člen se črta.

36. člen

V Zakonu o prevozih v cestnem prometu se v prvem odstavku 3. člena za 31. točko doda nova 31.a točka, ki se glasi: »31.a »organ JPP« je ministrstvo, pristojno za promet;«.

37. členPrvi in drugi odstavek 4. člena se spremenita tako, da se glasita:

»(1) Strokovno-tehnične, organizacijske, razvojne in določene upravne naloge s področja prevozov potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem cestnem prometu ter izvajanja gospodarskih javnih služb, določenih v tem zakonu, izvaja ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

Tretji odstavek se črta.

38. členPrvi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Ministrstvo na podlagi tega zakona vodi naslednje evidence in register:

Drugi odstavek se črta.

39. členDrugi odstavek 33. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Voznik avtobusa in vozila, ki opravlja stalne izvenlinijske prevoze, ter voznik avtotaksi vozila mora imeti v vozilu pogodbo o zaposlitvi.«.

40. člen

V drugem odstavku 53. člena se beseda »direkcije« nadomesti z besedo »ministrstva«.

41. člen

V drugem odstavku 54. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Posebni linijski prevoz potnikov se izvaja praviloma z avtobusi na podlagi sklenjene pisne pogodbe med naročnikom prevoza in prevoznikom, pri čemer je naročnik prevoza pravna oseba in fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost.«.

V tretjem odstavku se beseda »direkcijo« nadomesti z besedo »ministrstvo«.

V petem odstavku se črta besedilo »in za prevoz dijakov v šolo in iz nje«, besedilo »organ JPP« v različnih sklonih pa se nadomesti z besedo »ministrstvo« v ustreznem sklonu.

42. člen

V tretjem odstavku 57.a člena se črta beseda »lahko«.

43. člen

V drugem odstavku 73. člena se beseda »direkciji« nadomesti z besedo »ministrstvu«.

44. člen

V Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo se naslov zakona spremeni tako, da se glasi: »Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo«.

45. člen1. člen se spremeni tako, da se glasi:

»1. člen S tem zakonom se v proračunu Republike Slovenije določi način zagotavljanja namenskih sredstev za izvedbo investicij in vzdrževanja prometne infrastrukture v obdobju od leta 2010 do leta 2023.«.

46. člen3. člen se spremeni tako, da se glasi:

»3. člen Viri, zagotovljeni po tem zakonu, so namenjeni za izvedbo investicij in vzdrževanja prometne infrastrukture, v skladu z Načrtom razvojnih programov državnega proračuna.«.

47. člen

V 3.a členu se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Prevzemanje obveznosti v breme virov, zagotovljenih po tem zakonu, je mogoče do višine sprejetih pravic porabe na projektih, vključenih v Načrt razvojnih programov državnega proračuna.«.

48. člen

V Zakonu o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije se v 7.a členu tretja, četrta, peta in šesta alineja spremenijo tako, da se glasijo: » – za leto 2012 7.000.000 eurov

49. člen

V Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin se v drugem odstavku 11. člena beseda »obvestilom« nadomesti z besedilom »objavo na spletu«. Doda se nov drugi stavek, ki se glasi: »Seznanitev s končnim izračunom vrednosti nepremičnin pristojni organ omogoča tudi z vpogledom podatkov pri tem organu.« Tretji odstavek se črta.

V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Zoper končno izračunano vrednost iz prejšnjega odstavka ni ugovora.«.

50. člen

V Zakonu o javni agenciji za knjigo Republike Slovenije se za petim odstavkom 11. člena doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Iz sredstev državnega proračuna, ki jih agencija pridobi na podlagi pogodbe, sklenjene z ministrstvom, pristojnim za kulturo in znanost, se lahko financira izključno izvajanje dejavnosti in nalog agencije (programski stroški agencije), ne pa tudi delovanje agencije (stroški tekočega poslovanja agencije). Izjemoma se lahko, v primeru da izvenproračunski prihodki na letni ravni ne zadoščajo za pokrivanje stroškov delovanja agencije, iz sredstev državnega proračuna financira stroške dela do največ treh zaposlenih.«.

51. člen

V Zakonu o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije se za drugim odstavkom 20. člena doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Iz sredstev državnega proračuna, ki jih agencija pridobi na podlagi pogodbe, sklenjene z ministrstvom, pristojnim za kulturo, se lahko financira izključno izvajanje dejavnosti in nalog agencije (programski stroški agencije), ne pa tudi delovanja agencije (stroški tekočega poslovanja agencije). Izjemoma se lahko, v primeru da izvenproračunski prihodki na letni ravni ne zadoščajo za pokrivanje stroškov delovanja agencije, iz sredstev državnega proračuna financira stroške dela do največ treh zaposlenih.«.

52. členV Zakonu o policiji se za 54. členom doda nov 54.a člen, ki se glasi:

»54.a člen Slovensko zavarovalno združenje in zavarovalnice morajo policiji za vpogled ali posredovanje podatkov iz evidenc policije o kršiteljih in prekrških, o kaznivih dejanjih, o dogodkih in elektronskih zapisnikih policije o prometnih nesrečah, ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, plačati nadomestilo, v znesku, ki ga določi minister. Slovensko zavarovalno združenje in zavarovalnice zahteve za podatke iz prejšnjega stavka ne smejo prenesti na oškodovanca.«.

53. člen

V Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se besedilo 28. člena spremeni tako, da se glasi: »Za namen izvajanja naslednjih nalog:

Akte o ustanovitvi javnih zavodov za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka sprejme Vlada Republike Slovenije.«.

54. člen

55. člen

V drugem odstavku 54. člena se številka »60« nadomesti z besedo »osmih«.

56. člen106. člen se spremeni tako, da se glasi:

»106. člen (ravnateljski izpit) Program za izobraževanje in usposabljanje za ravnateljski izpit in vsebino ravnateljskega izpita določi minister na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Za ravnateljski izpit se lahko prizna tudi opravljen podiplomski študijski program, za katerega Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje ugotovi, da zagotavlja znanja, določena za ravnateljski izpit.

Javni zavod, ki je pooblaščen za izvajanje programa iz prvega odstavka tega člena, enkrat letno objavi razpis za vpis in določi roke za opravljanje ravnateljskega izpita.«.

57. členV Zakonu o visokem šolstvu se peti odstavek 32. člena spremeni tako, da se glasi:

»Samostojni visokošolski zavod spreminja obvezne sestavine študijskih programov po enakem postopku, kot se sprejemajo, v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena. Univerza obvezne sestavine študijskih programov spreminja sama. O spremembah obveznih sestavin študijskih programov univerza seznani Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu v 30 dneh od njihovega sprejema.«.

Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »Spremembe obveznih sestavin študijskih programov začnejo veljati z naslednjim študijskim letom, če so sprejete pred objavo razpisa za vpis.«.

Dosedanja šesti in sedmi odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.

58. člen

V šesti alinei 51.f člena se besedilo »študijskih programov« nadomesti z besedilom »obveznih sestavin študijskih programov samostojnih visokošolskih zavodov«.

59. členV enajstem odstavka 51.h člena se sedma alinea spremeni tako, da se glasi:

»– odloča o akreditacijah študijskih programov visokošolskih zavodov in daje soglasje k spremembam obveznih sestavin študijskih programov samostojnih visokošolskih zavodov,«.

60. členV prvem odstavku 70. člena se druga alinea spremeni tako, da se glasi:

»– ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,«.

Sedma alinea se spremeni tako, da se glasi: »– ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,«.

Za sedmo alineo se dodata novi osma in deveta alinea, ki se glasita: »– ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,

Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Ne glede na drugo in sedmo alineo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.«.

Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »V primerih iz druge, četrte, sedme in osme alinee prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.«.

Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

61. členV Zakonu o osnovni šoli se tretji odstavek 17. člena spremeni tako, da se glasi:

»Učenec izbere dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi tri ure, če s tem soglašajo njegovi starši.«.

62. členPrvi odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Razširjeni program obsega podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznega tujega jezika.«.

63. člen20.a člen se spremeni tako, da se glasi:

»20.a člen (neobvezni drugi tuji jezik) Šola za učence od 4. do 9. razreda izvaja pouk neobveznega drugega tujega jezika v obsegu dveh ur na teden. Učenec se v pouk neobveznega drugega tujega jezika vključi prostovoljno. Ko se učenec vključi v pouk neobveznega drugega tujega jezika, ga mora obiskovati do konca pouka v tekočem šolskem letu.

Za učence v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom šola ne izvaja pouka neobveznega drugega tujega jezika.«.

64. člen40. člen se spremeni tako, da se glasi:

»40. člen (manjše učne skupine) Učitelj od 1. do 9. razreda pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega dela diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti.

V 4., 5., 6. in 7. razredu se pri slovenščini in italijanščini ali madžarščini na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku lahko pouk v obsegu največ ene četrtine ur, namenjenih tem predmetom, organizira v manjših učnih skupinah.

V 8. in 9. razredu se pri slovenščini in italijanščini ali madžarščini na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku lahko pouk vse leto organizira z razporeditvijo učencev v manjše učne skupine.

Če zaradi majhnega števila učencev ni mogoče organizirati pouka v skladu s prejšnjim odstavkom, učitelj pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega dela, delo z učenci diferencira glede na njihove zmožnosti.«.

65. členZa drugim odstavkom 61. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»Znanje učencev pri neobveznem drugem tujem jeziku se ne ocenjuje.«.

Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

66. členČetrti in peti odstavek 63. člena se spremenita tako, da se glasita:

»Učence 6. in 9. razreda, ki opravljajo nacionalno preverjanje znanja, šola obvesti o dosežkih pri nacionalnem preverjanju znanja.

Šola ob zaključku pouka učencu izroči obvestilo o sodelovanju pri pouku neobveznega drugega tujega jezika, interesnih in drugih dejavnostih šole.«.

67. členBesedilo 64. člena se spremeni tako, da se glasi:

»V 6. in 9. razredu se znanje učencev preverja z nacionalnim preverjanjem znanja, s katerim se preverjajo standardi znanja, določeni z učnim načrtom (v nadaljnjem besedilu: nacionalno preverjanje znanja).

Nacionalno preverjanje znanja je za učence 6. in 9. razreda obvezno.

V 6. razredu osnovna šola po predpisanem postopku izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike in prvega tujega jezika.

V 9. razredu osnovna šola po predpisanem postopku izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister.

Tretji predmet določi minister tako, da v mesecu septembru izmed obveznih predmetov 8. in 9. razreda izbere največ štiri predmete in določi, iz katerega tretjega predmeta se bo preverjalo znanje na posamezni šoli.

Osnovna šola starše pisno obvesti o dosežkih učenca pri nacionalnem preverjanju znanja.

Dosežki nacionalnega preverjanja znanja so dodatna informacija o znanju učencev.

Podatki in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja se ne smejo uporabiti za razvrščanje šol.

Za učence zasebnih šol in šol, ki izvajajo program osnovne šole po posebnih pedagoških načelih, je tretji predmet pri nacionalnem preverjanju znanja prvi tuji jezik.

Učenci priseljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski in se prvič vključijo v osnovno šolo v Republiki Sloveniji v 6. in 9. razredu, opravljajo v tem šolskem letu nacionalno preverjanje znanja prostovoljno.

Nacionalno preverjanje znanja je za odrasle prostovoljno.

Podrobnejše določbe o izvajanju nacionalnega preverjanja znanja izda minister.«.

68. členPrvi odstavek 67. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Ne glede na določbe 64. člena tega zakona je v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom nacionalno preverjanje znanja za učence prostovoljno. V 6. in 9. razredu šola izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih in matematike, v 9. razredu pa tudi iz tretjega predmeta, ki ga določi minister.«.

69. členDrugi odstavek 75. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Učenci s posebnimi potrebami, ki so bili vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja in so izpolnili osnovnošolsko obveznost, lahko ne glede na določbo prvega odstavka 55. člena tega zakona nadaljujejo izobraževanje v posebnem programu vzgoje in izobraževanja še največ 11 let, vendar največ do 26. leta starosti.«.

70. členBesedilo 83. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Osnovna šola izda učencem 1. in 2. razreda spričevala z opisnimi ocenami in učencem od 3. do 9. razreda spričevala s številčnimi ocenami.

Učencem, ki se izobražujejo po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom, od 1. do 3. razreda osnovna šola izda spričevala z opisnimi ocenami, učencem od 4. do 9. razreda pa spričevala s številčnimi ocenami. Če učenec pri posameznih predmetih prehaja v program osnovne šole, se to v spričevalu navede ter se pri tem predmetu 1. in 2. razreda zapiše opisno oceno, od 3. do 9. razreda pa številčno oceno.

Učencem, ki se izobražujejo v zasebni osnovni šoli, osnovna šola izda spričevala z ocenami, kot to določa program, po katerem se izobražujejo.«.

71. členV desetem odstavku 95. člena se šesta alinea spremeni tako, da se glasi:

»– zaključne ocene učenca pri posameznih predmetih v 6. in 9. razredu, pri predmetih tehnika in tehnologija ter domovinska in državljanska kultura in etika pa zaključni oceni iz 8. razreda.«.

72. člen

V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 87/11) se 45. člen spremeni tako, da se glasi: »45. člen (postopno uvajanje prvega tujega jezika v 1. razred) Postopno uvajanje prvega tujega jezika kot obveznega predmeta se za učence 1. razreda začne izvajati 1. septembra 2013.

V šolskih letih 2013/2014 in 2014/2015 se uvede postopno uvajanje prvega tujega jezika v 1. razred v osnovnih šolah, katerim izvajanje programa določi minister s sklepom. Načrt in pogoje uvajanja podrobneje določi minister najkasneje do 28. februarja 2013.

V šolskem letu 2015/2016 se prične izvajati prvi tuji jezik kot obvezen predmet v skladu s predmetnikom za vse učence, ki so vpisani v 1. razred.«.

73. členBesedilo 46. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Učenci 9. razreda v šolskem letu 2013/2014 opravljajo nacionalno preverjanje znanja v skladu z Zakonom o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07 in 107/10).«.

74. člen48. člen se spremeni tako, da se glasi:

»48. člen (predpisi, ki prenehajo veljati) 31. avgusta 2012 prenehajo veljati Pravilnik o izvajanju diferenciacije pri pouku v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 63/06), Pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 76/08) in Pravilnik o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 47/08 in 12/11). Določbe 12., 13. in 14. člena Pravilnika o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli se uporabljajo do 31. avgusta 2015.«.

75. členBesedilo 49. člena se spremeni tako, da se glasi:

»1. septembra 2012 se začnejo uporabljati določbe 8., 10., 11., 12., 12.a, 17., 19.a, 26., 29., 32., petega odstavka 33. člena, 36., 40., 44., 49., 60.f, 65., prvega, drugega in tretjega odstavka 69. člena, prvega in drugega odstavka 75. člena, 84., 84.a, 86., 87., 89., 90., 91. člena in druga alinea 101. člena zakona.

76. členV Zakonu o vrtcih se za 24.a členom doda nov 24.b člen, ki se glasi:

»24.b člen (sofinanciranje varuha predšolskih otrok) Varuhu predšolskih otrok se iz proračuna občine zagotavljajo sredstva za namen sofinanciranja plačil staršev za varstvo otroka, ki ni bil sprejet v javni vrtec in je uvrščen na čakalni seznam. Varuhu pripadajo sredstva v višini 20 % cene programa, v katerega bi bil otrok vključen, če bi bil sprejet v vrtec.

Sredstva zagotavlja občina, v kateri imajo otrokovi starši stalno prebivališče oziroma občina, v kateri ima otrok stalno prebivališče skupaj z vsaj enim od staršev, za čas, ko je otrok uvrščen na čakalni seznam javnega vrtca.

Javni vrtec, v katerega je otrok vpisan, je dolžan občini na njeno zahtevo posredovati vse podatke iz čakalnega seznama, na podlagi katerega se otroku prizna upravičenje do sofinanciranja varstva otrok.

Podrobnejše pogoje za sofinanciranje plačil staršev za varstvo otrok pri varuhu se določi v pogodbi, ki jo skleneta občina in varuh.«.

77. členDrugi odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Iz državnega proračuna se vrtcem v skladu s četrtim odstavkom 32. člena tega zakona zagotavljajo sredstva za sofinanciranje plačil staršev, ki imajo v vrtec hkrati vključenega dva ali več otrok.«.

78. členČetrti odstavek 32. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Plačilo staršev za vrtec se določi v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva ali več otrok, plačajo za mlajšega otroka 30 % plačila, ki jim je določeno v skladu z zakonom kot znižano plačilo vrtca, za vsakega nadaljnjega mlajšega otroka pa so plačila oproščeni. Sredstva v višini razlike do znižanega plačila vrtca, se vrtcem zagotavljajo iz državnega proračuna.«.

Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »Vrtci vodijo evidenco upravičencev do sofinanciranja plačil staršev iz četrtega odstavka tega zakona v skladu s 46.a členom tega zakona.«.

79. členŠesti odstavek 34. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Če je v javno veljavni program zasebnega vrtca vključen več kakor en otrok iz družine, so starši za mlajše otroke upravičeni do sofinanciranja iz državnega proračuna v višini plačila, ki bi jim bilo določeno, če bi bil otrok vključen v vrtec, ki izvaja javno službo na območju občine, v kateri je sedež zasebnega vrtca.«.

80. člen

V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 25/08) se drugi in tretji odstavek 31. člena črtata.

81. člen

V Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami se v 53. členu besedilo »1. septembra 2012.« nadomesti z besedilom »1. decembra 2012.«.

82. člen

V Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji se v prvem odstavku 1. člena prva alineja spremeni tako, da se glasi: »– 1. januar, novo leto«.

83. členV Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu se peti odstavek 18. člena spremeni tako, da se glasi:

»Vnaprejšnja pavšalna odškodnina iz prejšnjega odstavka znaša 8,5 % od obračunane kosmate zavarovalne premije za obvezno avtomobilsko zavarovanje.«.

84. člen

V Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč se drugi odstavek 4. člena črta.

85. člen

V petem odstavku 17. člena se besedilo »ali oseba zasebnega prava« nadomesti z besedilom », ali v lasti osebe zasebnega prava«.

86. členPrvi odstavek 26. člena se spremeni tako, da glasi:

»(1) Za obnovo gospodarskega objekta kmetijskega gospodarstva v lasti osebe zasebnega prava se lahko dodeli od sredstev, predvidenih v programu odprave posledic škode v kmetijstvu, za odpravo posledic naravne nesreče največ 60 %, če gre za odpravo posledic naravne nesreče in je objekt zavarovan.«.

V drugem odstavku se tretja alineja črta.

87. člen

V Zakonu o subvencioniranju študentske prehrane se za drugim odstavkom 7. člena dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »Ne glede na določbi prejšnjih dveh odstavkov upravičenci nimajo pravice do subvencioniranega obroka od 15. julija do vključno 15. avgusta.

Subvencionirani obroki se lahko nudijo le od 8.00 ure do 20.00 ure.«.

88. člen

V Zakonu o štipendiranju se v 26. členu prva alineja črta.

89. člen

90. člen

V Zakonu o urejanju trga dela se četrti odstavek 9. člena črta.

Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.

91. členPrvi odstavek 62. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Denarno nadomestilo se prve tri mesece izplačuje v višini 80 odstotkov od osnove, v nadaljnjih devetih mesecih pa v višini 60 odstotkov od osnove. Po izteku tega obdobja se denarno nadomestilo izplačuje v višini 50 odstotkov od osnove.«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Najvišji znesek denarnega nadomestila ne sme biti višji od 892,50 eurov.«.

92. člen

V prvem odstavku 64. člena se četrta alineja črta.

93. člen

V Zakonu o vojnih invalidih se v 11. členu 6. točka črta.

94. člen

95. člen

V prvem odstavku 54. člena se za besedilom »pred zdravniško komisijo« črta besedilo »ali zaradi zdraviliškega in klimatskega zdravljenja«.

V drugem odstavku se za besedilom »če mu je priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo« črta besedilo »ali mu je določen spremljevalec za pot na zdraviliško in klimatsko zdravljenje«.

Tretji odstavek se črta.

96. členBesedilo 86. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Invalidnina in družinska invalidnina, dodatek za posebno invalidnost, dodatek za pomoč in postrežbo, invalidski dodatek in družinski dodatek ter oskrbnina se izplačujejo v mesečnih zneskih prvega delovnega dne v mesecu za pretekli mesec.«.

97. členBesedilo 95. člena se spremeni tako, da se glasi:

»O pravicah po tem zakonu odloča upravna enota po dokončnosti odločbe o priznanju statusa vojnega invalida oziroma priznanju pravice do družinske invalidnine.«.

98. člen

101., 102. in 103. člen se črtajo.

99. člen

V Zakonu o vojnih veteranih se v 5. členu 5. točka črta.

100. členPrvi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Pravico do varstva po tem zakonu ima vojni veteran, ko dopolni 55 let starosti ali je pri njemu nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti.«.

Četrti odstavek se črta.

101. členPrvi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Vojnemu veteranu se zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka.«.

102. člen

103. člen

104. člen

V Zakonu o žrtvah vojnega nasilja se v 8. členu 2. in 3. točka črtata.

105. člen

106. člen

107. člen

Tretji odstavek 22. člena se črta.

108. členV Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se za 37. členom doda nov 37.a člen, ki se glasi:

»(1) Odločba, s katero se odloči o pravici po tem zakonu, se vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme. Dan odpreme se na odločbi označi.

109. členZa 42.b členom se doda nov 42.c člen, ki se glasi:

»42.c člen

110. člen

V Zakonu o verski svobodi se v prvem odstavku 27. člena število »60« nadomesti s številom »48«.

111. člen

V Zakonu o alternativnem reševanju sodnih sporov se za četrtim odstavkom 7. člena dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita: »(5) Sodišča in izvajalci alternativnega reševanja sporov smejo na seznam uvrstiti tudi sodnike, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev na seznam iz 8. člena tega zakona.

112. členZa tretjim odstavkom 13. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Stroške izobraževanja in usposabljanja iz prejšnjega odstavka krijejo nevtralne tretje osebe same.«.

113. členZa prvim odstavkom 17. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Sodniku, ki izvaja alternativno reševanje sporov med delovnim časom, ne pripadata nagrada in povračilo potnih stroškov iz prejšnjega odstavka.«.

114. člen

Drugi in tretji odstavek 21. člena se črtata.

115. členV Zakonu o pravniškem državnem izpitu se 19.b člen spremeni tako, da se glasi:

»19.b člen Stroške izpita krije kandidat. Stroške mora plačati najpozneje v osmih dneh po izstavitvi računa. Višino stroškov predpiše minister, pristojen za pravosodje, upoštevajoč obseg priznanega dela izpita.

V odločbi, s katero se posameznemu kandidatu dovoli pristop k izpitu, se določi višina stroškov izpita, ki jih mora kandidat plačati na podlagi izstavljenega računa, in navede rok plačila. Če račun ni plačan v roku iz prejšnjega odstavka, kandidatu ni dovoljen pristop k izpitu, na kar se kandidata posebej pisno opozori v odločbi.

Če se kandidat iz upravičenih razlogov ne udeleži izpita ali iz upravičenih razlogov odstopi med opravljanjem izpita, se mu del stroškov vrne. Višino vračila določi minister, pristojen za pravosodje, upoštevajoč fazo izpita, v kateri kandidat odstopi od izpita ali se je ne udeleži.«.

116. člen

V Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju se prvi in drugi odstavek 49. člena črtata.

117. členV Zakonu o javnih uslužbencih se osmi odstavek 83. člena spremeni tako, da se glasi:

»(8) Uradniku, ki mu preneha položaj po četrtem odstavku tega člena ali je razrešen po petem odstavku tega člena, pa pred imenovanjem na položaj ni imel statusa uradnika pri istem delodajalcu, predstojnik lahko do izteka dobe imenovanja na položaj zagotovi delovno mesto v istem ali drugem organu, na katerem se delo opravlja v nazivu iste stopnje, kot se opravlja delo na položaju, ki je uradniku prenehal. V primeru, da mu predstojnik takšnega delovnega mesta ne zagotovi, uradniku s prenehanjem položaja preneha delovno razmerje, ima pa pravico do odpravnine v višini ene povprečne mesečne bruto plače, kot jo je prejemal do prenehanja položaja, za vsako polno leto do izteka dobe imenovanja na položaj. Če uradniku do izteka dobe imenovanja na položaj manjka manj kot eno leto, ima pravico do sorazmernega deleža odpravnine iz prejšnjega stavka.«.

118. členV Zakonu o dohodnini se prvi odstavek 122. člena spremeni tako, da se glasi:

»(1) Stopnje dohodnine za davčno leto so: ----------------------------------------------------------- če znaša neto letna znaša dohodnina v eurih davčna osnova v eurih ----------------------------------------------------------- nad do ----------------------------------------------------------- 7.841 16 % ----------------------------------------------------------- 7.841 18.534 1.254,56 + 27 % nad 7.841 ----------------------------------------------------------- 18.534 4.141,67 + 41 % nad 18.534. ----------------------------------------------------------- «.

119. člen

V prvem odstavku 132. člena se število »20« nadomesti s številom »25«.

120. člen

V Zakonu o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov se v prvem odstavku 14. člena število »20« nadomesti s številom »25«.

121. členV Zakonu o davku na vodna plovila se za 5. členom doda nov 5.a člen, ki se glasi:

»5.a člen (dodatni davek od plovil)

122. členPrvi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Davčno obveznost, ugotovljeno v skladu z drugim in četrtim odstavkom 5. člena tega zakona, se glede na življenjsko dobo plovila zniža za 5 % za vsako dopolnjeno leto starosti plovila, vendar preostanek davčne obveznosti ne sme biti nižji od 50 % davčne obveznosti za novo plovilo.«.

Drugi in tretji odstavek se črtata.

Dosedanji četrti odstavek postane drugi odstavek.

123. člen

V prvem odstavku 9. člena se v šesti alinei vejica in besedilo »leto vgradnje oziroma namestitve« črtata.

124. členV Zakonu o davku na motorna vozila se za 6.a členom doda nov 6.aa člen, ki se glasi:

»6.aa člen Od motornih vozil iz 3. člena tega zakona davčni zavezanci iz 4. člena tega zakona poleg davka na motorna vozila plačujejo tudi dodatni davek na motorna vozila (v nadaljnjem besedilu: dodatni davek).

Prihodki od dodatnega davka pripadajo proračunu Republike Slovenije.

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na oprostitev plačila davka in na pravico do vračila davka, se nanašajo tudi na dodatni davek.

Dodatni davek se plačuje od davčne osnove, določene v skladu s prvim do tretjim odstavkom 6. člena tega zakona.

Stopnja dodatnega davka za motorna vozila iz tarifnih oznak 8703 21, 8703 22, 8703 23, 8703 24, 8703 31, 8703 32, 8703 33 in 8703 90, razen za trikolesa in štirikolesa, je odvisna od prostornine motorja in znaša: +----------------------------------------+----------------------+ | Prostornina motorja | Stopnja dodatnega | | (v cm3) | davka | +--------------------+-------------------+ (%) od davčne osnove | | Od | Do | | +--------------------+-------------------+----------------------+ | | 2.499 | 0 | +--------------------+-------------------+----------------------+ | 2.500 | 2.999 | 8 | +--------------------+-------------------+----------------------+ | 3.000 | 3.499 | 10 | +--------------------+-------------------+----------------------+ | 3.500 | 3.999 | 13 | +--------------------+-------------------+----------------------+ | 4.000 | | 16 | +--------------------+-------------------+----------------------+ Stopnja dodatnega davka za motorna vozila iz tarifne oznake 8711 ter za trikolesa in štirikolesa je odvisna od prostornine motorja in znaša: +----------------------------------------+----------------------+ | Prostornina motorja | Stopnja dodatnega | | (v cm3) | davka | +--------------------+-------------------+ (%) od davčne osnove | | Od | Do | | +--------------------+-------------------+----------------------+ | | 999 | 0 | +--------------------+-------------------+----------------------+ | 1.000 | | 5 | +--------------------+-------------------+----------------------+ Pri ugotavljanju davčne obveznosti iz naslova dodatnega davka in drugih vprašanj postopka se smiselno upoštevajo 7. do 10. člen in 14. člen tega zakona.

Davčni zavezanci, ki v skladu s tem zakonom obračunavajo svojo davčno obveznost mesečno, v davčnem obračunu ločeno izkažejo tudi obveznost iz naslova dodatnega davka v skladu s tem členom.«.

125. člen

V drugem odstavku 8. člena se za besedilom »moči motorja v kW,« doda besedilo »prostornini motorja v ccm,« ter za besedama »stopnji davka« beseda »in« nadomesti z vejico, na koncu pa črta pika in doda besedilo »ter o stopnji dodatnega davka in znesku obračunanega dodatnega davka.

V četrtem odstavku se za besedilom »moč motorja v kW,« doda besedilo »prostornina motorja v ccm,« ter za besedama »stopnja davka« beseda »in« nadomesti z vejico, na koncu odstavka pa črta pika in doda besedilo »ter stopnja dodatnega davka in znesek obračunanega dodatnega davka.«.

126. člen

V tretjem odstavku 8.a člena se za besedilom »moči motorja v kW,« doda besedilo »in prostornini motorja v ccm,«.

127. člen

V drugem odstavku 11.a člena se v četrti alineji za besedama »in moč« doda besedi »ter prostornina«.

128. členV Zakonu o lokalni samoupravi se šesti odstavek 34.a člena spremeni tako, da se glasi:

»Članu občinskega sveta, razen podžupanu, pripada sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta ali seji delovnega telesa občinskega sveta. Letni znesek sejnin, vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 7,5 % plače župana. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo.«.

III. DEL TRAJNI UKREPI 1. ŠTUDENTSKO DELO

129. člen(namen zakona in proračunski sklad)

130. člen(višina in delitev koncesijske dajatve)

131. člen(zbiranje in odvajanje sredstev iz koncesijske dajatve v proračunski sklad ministrstva)

132. člen(nadzor nad zbiranjem in odvajanjem sredstev iz koncesijske dajatve)

Zbiranje in odvajanje sredstev iz koncesijske dajatve nadzira Davčna inšpekcija Republike Slovenije.

133. člen(davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč)

S tem zakonom se ureja obveznost plačevanja davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč.

134. člen(pripadnost davka)

Prihodki od davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč pripadajo proračunu Republike Slovenije.

135. člen(predmet obdavčitve)

136. člen(davčni zavezanec)

Davčni zavezanec za davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč je prodajalec zemljišča.

137. člen(davčna osnova)

138. člen(davčna stopnja)

Davčne stopnje za davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišča znašajo:

139. člen(napoved in odmera davka)

140. člen(uporaba drugih predpisov)

141. člen(subvencioniranje cene malice)

IV. DEL ZAČASNI UKREPI 1. NA PODROČJU SOFINANCIRANJA INVESTICIJ OBČIN

142. člen(sofinanciranje investicij občin)

Ne glede na drugi odstavek 21. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 94/10 – ZIU in 36/11; v nadaljnjem besedilu: ZFO-1) se del sredstev za sofinanciranje investicij občin iz prvega odstavka 21. člena ZFO-1 zagotavlja v letu 2013 in 2014 v višini 4 % skupne primerne porabe občin.

143. člen(usklajevanje pokojnin in drugih nadomestil ter prejemkov)

144. člen(izjeme)

145. člen(najvišje izplačilo nadomestila)

Ne glede na prvi odstavek 43. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 in 62/10 – ZUPJS; v nadaljnjem besedilu: ZSDP) od uveljavitve tega zakona izplačilo starševskega nadomestila, razen porodniškega nadomestila, ne more biti višje od dvakratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji na podlagi zadnjih znanih uradnih podatkov o mesečnih plačah.

146. člen(višina starševskega nadomestila)

Ne glede na prvi odstavek 44. člena ZSDP od uveljavitve tega zakona starševsko nadomestilo, razen porodniškega nadomestila, za polno odsotnost z dela znaša 90 % osnove. Starševsko nadomestilo znaša 100 % osnove, kadar osnova ne presega 763,06 eurov.

147. člen(višina starševskega dodatka)

Ne glede na 58. člen ZSDP znaša od uveljavitve tega zakona starševski dodatek 55 % neto minimalne plače.

148. člen(pravica do pomoči ob rojstvu otroka)

Ne glede na 64. člen ZSDP ima od uveljavitve tega zakona pravico do pomoči ob rojstvu otroka vsak otrok, katerega mati ali oče imata stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 64 % neto povprečne plače skladno z določili ZUPJS, ki se uporabljajo za odločanje o pravici do otroškega dodatka. Za potrebe tega člena centri za socialno delo iz centralne zbirke podatkov iz 49. člena ZUPJS obdelujejo osebne podatke, ki jih potrebujejo pri odločanju o pravici po tem členu.

149. člen(pravica do dodatka za veliko družino)

Ne glede na prvi odstavek 77. člena ZSDP ima od uveljavitve tega zakona pravico do dodatka za veliko družino eden od staršev, če imajo eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 64 % neto povprečne plače skladno z določili ZUPJS, ki se uporabljajo za odločanje o pravici do otroškega dodatka. Za potrebe tega člena centri za socialno delo iz centralne zbirke podatkov iz 49. člena ZUPJS obdelujejo osebne podatke, ki jih potrebujejo pri odločanju o pravici po tem členu.

150. člen(usklajevanje nadomestil preživnin)

Ne glede na peti odstavek 21.d člena Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 78/06 – uradno prečiščeno besedilo) se nadomestila preživnin ne uskladijo.

151. člen(veljavnost določb 3., 4. in 5. poglavja)

Določbe od 144. člena do 150. člena tega zakona veljajo do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka družbenega bruto proizvoda.

152. člen(izjeme glede višine določenih socialno varstvenih prejemkov)

153. člen

Transferji posameznikom in gospodinjstvom, ki se usklajujejo na podlagi Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod, 71/08, 98/09 – ZIUZGK, 62/10 – ZUPJS, 85/10 in 94/10 – ZIU) se od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2014 ne usklajujejo, razen osnovnega zneska minimalnega dohodka iz prve alineje 5. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.

154. člen(veljavnost 8. poglavja)

8.1 Plače javnih uslužbencev in funkcionarjev

155. člen(odprava nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev)

Ne glede na določbe kolektivne pogodbe za javni sektor se višja osnovna plača, ki pripada javnemu uslužbencu zaradi odprave tretje in četrte četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah, začne izplačevati s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon.

156. člen(odprava nesorazmerij v osnovnih plačah funkcionarjev)

Odprava zadnje tretjine oziroma četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah funkcionarjev se ne glede na določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in prvega odstavka 9. člena Zakona o interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 94/10 in 110/11 – ZDIU12) izvede s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon.

157. člen(obračun in izplačilo plač pravosodnih funkcionarjev)

Sodniki ustavnega sodišča, generalni sekretar ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci in državni pravobranilci so upravičeni do obračuna in izplačila plače v skladu s plačnim razredom, določenim v 16. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 91/09) s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon.

158. člen(nadomestilo plače po prenehanju funkcije)

Ne glede na določbe zakonov, ki določajo višino nadomestila plače funkcionarju po prenehanju funkcije, se kot osnova za določitev višine nadomestila plače funkcionarju po prenehanju funkcije upošteva plača funkcionarja, določena v skladu s tem zakonom.

159. člen(uskladitev osnovnih plač)

Ne glede na določbo prvega odstavka 5. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (Uradni list RS, št. 110/11; v nadaljnjem besedili: Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012) in ne glede na določbo 5. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in na njegovi podlagi sprejetih predpisov in določb kolektivnih pogodb, ter ne glede na razliko med dejansko in napovedano rastjo cen življenjskih potrebščin, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, se vrednost plačnih razredov iz plačne lestvice do 1. januarja 2014 ne uskladi.

160. člen(redna delovna uspešnost)

Ne glede na določbe 22. in 22.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju javnim uslužbencem in funkcionarjem v letu 2013 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost.

161. člen(delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela)

162. člen(napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev)

Ne glede na 16. in 17. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter ne glede na določbe drugih predpisov in splošnih aktov javni uslužbenci in funkcionarji, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letu 2013, v letu 2013 ne napredujejo v višji plačni razred in ne napredujejo v višji naziv.

163. člen(napredovanje v višji plačni razred in višji naziv)

8.2 Povračila stroškov v zvezi z delom in nekateri drugi prejemki

164. člen(uporaba določb zakona glede povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov)

165. člen(določitev višin prejemkov in povračila stroškov)

166. člen(regres za prehrano)

167. člen(nadomestilo za ločeno življenje)

168. člen(povračilo stroškov prevoza na delo in z dela)

169. člen(določitev višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela glede na kraj)

170. člen(izjava za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela)

171. člen(stroški in obračun stroškov na službenem potovanju)

172. člen(dnevnica za službeno potovanje v državi)

173. člen(kilometrina za uporabo lastnega avtomobila v državi)

174. člen(stroški prenočevanja)

Stroški prenočevanja na službenem potovanju v Republiki Sloveniji se zaposlenemu povrnejo v višini zneska računa za prenočevanje, ki ga predhodno odobri delodajalec, upoštevaje načelo dobrega gospodarjenja z javnimi sredstvi.

175. člen(terenski dodatek)

176. člen(regres za letni dopust za leti 2012 in 2013)

177. člen(jubilejna nagrada)

178. člen(solidarnostna pomoč)

179. člen(odpravnina ob upokojitvi)