Uradni viripisrs.si · EUR-Lex
Europaius
Slovenščina
ČeštinaDeutschFrançaisEspañolPolskiItalianoNederlandsÖsterreichBelgiquePortuguêsSvenskaDanskSuomiSlovenčinaIrelandMagyarEestiLietuviųLatviešuHrvatskiΚύπροςMaltiRomânăΕλληνικάLuxembourgБългарски
Slovenščina

Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF)

Na kratko

Ta zakon spreminja in dopolnjuje določbe številnih zakonov za zagotovitev vzdržnih javnih financ in zmanjšanje proračunskih izdatkov. Vključuje trajne in začasne ukrepe na različnih področjih.

Kaj ureja

  • Spremembe in dopolnitve 39 obstoječih zakonov, vključno z zakoni o zdravstvenem varstvu, stanovanju, izobraževanju in davkih.
  • Trajne ukrepe na področju študentskega dela, davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč in subvencioniranja cene malice.
  • Začasne ukrepe na področju sofinanciranja občinskih investicij, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter plač v javnem sektorju.
  • Spremembe pri določanju nadomestil iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za zdravila in medicinske pripomočke.

Koga zadeva

  • Zavod za zdravstveno zavarovanje in zavarovane osebe.
  • Javni sektor, vključno z zaposlenimi in občinami.
  • Študente in prejemnike štipendij.

Ključne točke

  • Nadomestila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja za zdravila in medicinske pripomočke se znižujejo: na primer, za določene medicinske pripomočke se delež kritja zniža iz 95% na 90%, iz 85% na 80% in iz 75% na 70%.
  • Zavod določa najvišje priznane vrednosti za skupine medsebojno zamenljivih zdravil in terapevtske skupine zdravil najmanj vsakih šest mesecev.
  • Nadomestilo za prvih 90 dni zadržanosti od dela znaša 90% osnove v primerih poklicne bolezni in poškodbe pri delu, 80% osnove v drugih primerih bolezni in 70% osnove v primerih nege družinskega člana.
  • Zavod vodi evidenco o zdravilih in živilih za posebne zdravstvene namene ter jih objavlja na svoji spletni strani.
Besedilo zakona
Besedilo zakona

Na podlagi druge alinee prvega odstavka

  1. člena in prvega odstavka
  2. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) Razglašam Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne
  3. maja
  4. Št. 003-02-4/2012-2 Ljubljana, dne
  5. maja 2012 dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N ZA URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC (ZUJF) I. DEL SPLOŠNE DOLOČBE
  6. člen (vsebina zakona)

(1)S tem zakonom se za zagotovitev vzdržnih javnih financ in za zmanjšanje izdatkov proračunov spreminjajo in dopolnjujejo določbe:
  1. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS in 87/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju);
  2. Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E in 77/08 – ZDZdr; v nadaljnjem besedilu: Zakon o zdravstveni dejavnosti);
  3. Zakona o družbi Slovenske železnice (Uradni list RS, št. 106/10 in 43/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o družbi Slovenske železnice);
  4. Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 97/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji);
  5. Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja (Uradni list RS, št. 96/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja);
  6. Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odločba US in 87/11; v nadaljnjem besedilu: Stanovanjski zakon);
  7. Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 131/06, 5/07 – popr., 123/08, 28/10 in 49/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o prevozih v cestnem prometu);
  8. Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo (Uradni list RS, št. 28/10 in 85/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo);
  9. Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo, 43/10 in 49/10 – popr.; v nadaljnjem besedilu: Zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije);
  10. Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 50/06 in 87/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin);
  11. Zakona o javni agenciji za knjigo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 112/07; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javni agenciji za knjigo Republike Slovenije);
  12. Zakona o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 77/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije);
  13. Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 – uradno prečiščeno besedilo, 22/10, 26/11 – odločba US in 58/11 – ZDT-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o policiji);
  14. Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 118/06 – ZUOPP, 36/08, 58/09, 64/09 – popr. in 65/09 – popr. in 20/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja);
  15. Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o visokem šolstvu);
  16. Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10 in 87/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o osnovni šoli);
  17. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 87/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli)
  18. Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU in 40/11 – ZUPJS-A; v nadaljnjem besedilu: Zakon o vrtcih);
  19. Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami);
  20. Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo in 52/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji);
  21. Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 93/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu);
  22. Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07 in 102/07; v nadaljnjem besedilu: Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč);
  23. Zakona o subvencioniranju študentske prehrane (Uradni list RS, št. 74/07 – uradno prečiščeno besedilo in 33/09; v nadaljnjem besedilu: Zakon o subvencioniranju študentske prehrane);
  24. Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09 in 62/10 – ZUPJS; v nadaljnjem besedilu: Zakon o štipendiranju);
  25. Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju trga dela);
  26. Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 62/96 – sklep US, 2/97 – odločba US, 19/97, 21/97 – popr., 75/97, 11/06 – odločba US, 61/06 – ZDru-1 in 114/06 – ZUTPG; v nadaljnjem besedilu: Zakon o vojnih invalidih);
  27. Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1 in 101/06 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o vojnih veteranih);
  28. Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/03 – uradno prečiščeno besedilo, 54/04 – ZDoh-1, 56/04 – popr., 62/04 – popr., 63/04 – popr., 68/05 – odločba US, 61/06 – ZDru-1, 114/06 – ZUTPG, 118/06 – odločba US in 72/09; v nadaljnjem besedilu: Zakon o žrtvah vojnega nasilja);
  29. Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10 in 40/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev);
  30. Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07 in 46/10 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o verski svobodi);
  31. Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (Uradni list RS, št. 97/09; v nadaljnjem besedilu: Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov);
  32. Zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo in 111/07; v nadaljnjem besedilu: Zakon o pravniškem državnem izpitu);
  33. Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10 in 35/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o sistemu plač v javnem sektorju);
  34. Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A in 69/08 – ZZavr-E; v nadaljnjem besedilu: Zakon o javnih uslužbencih);
  35. Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12 in 30/12; v nadaljnjem besedilu: Zakon o dohodnini);
  36. Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 65/08; v nadaljnjem besedilu: Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov);
  37. Zakona o davku na vodna plovila (Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljnjem besedilu: Zakon o davku na vodna plovila);
  38. Zakona o davku na motorna vozila (Uradni list RS, št. 52/99, 2/04 – ZPNNVSM, 47/06 in 9/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o davku na motorna vozila);
  39. Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10; v nadaljnjem besedilu: Zakon o lokalni samoupravi).
(2)S tem zakonom se določajo tudi trajni ukrepi na področju študentskega dela, davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč in subvencioniranja cene malice.
(3)S tem zakonom se določajo tudi začasni ukrepi na področju sofinanciranja investicij občin, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, starševskega varstva in družinskih prejemkov, javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije, socialno varstvenih prejemkov, usklajevanja transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju, obdavčitve nepremičnega premoženja večje vrednosti, štipendiranja, davka na dodano vrednosti in dohodnine. II. DEL SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV
  1. ZAKON O ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU
  2. člen V Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se v prvem odstavku
  3. člena: – v
  4. točki številka »95« nadomesti s številko »90«; – v
  5. točki številka »85« nadomesti s številko »80«, v peti alineji pa besedilo »ortopedske, ortotične, slušne in druge pripomočke« z besedilom »medicinske pripomočke«; – v
  6. točki številka »75« nadomesti s številko »70«, v prvi alineji pa besedilo »ortopedske, ortotične in druge pripomočke« z besedilom »medicinske pripomočke«; – v tretji alineji
  7. točke besedilo »očesne pripomočke« nadomesti z besedilom »medicinske pripomočke za izboljšanje vida«. V četrtem odstavku se besedilo »ortopedskih, ortotičnih, očesnih, slušnih, zobnoprotetičnih in drugih pripomočkov« nadomesti z besedilom »zobnoprotetičnih in medicinskih pripomočkov«.
  8. člen Besedilo 23.a člena se spremeni tako, da se glasi: »Zavod zagotavlja iz obveznega zavarovanja sredstva za zdravila iz prvega odstavka prejšnjega člena v celoti oziroma v ustreznem odstotnem deležu glede na razvrstitev zdravila na pozitivno oziroma vmesno listo in na podlagi: – veljavne cene, določene v skladu predpisi, ki urejajo zdravila, ali – najvišje priznane vrednosti, ki jih določa Zavod najmanj vsakih šest mesecev za skupine medsebojno zamenljivih zdravil, določene s predpisi, ki urejajo zdravila, in za terapevtske skupine zdravil, ki jih določa Zavod, ali – veljavne cene za zdravilo, ki je v posamezni skupini medsebojnih zamenljivih zdravil oziroma posamezni terapevtski skupini, kadar je ta nižja od njihove najvišje priznane vrednosti. Ne glede na določbo druge alinee prejšnjega odstavka Zavod zagotavlja iz obveznega zavarovanja sredstva za zdravilo iz posamezne skupine medsebojno zamenljivih zdravil oziroma posamezne terapevtske skupine zdravil v skladu z razvrstitvijo na pozitivno ali vmesno listo v celoti oziroma v ustreznem odstotnem deležu, kadar iz zdravstvenih razlogov enakovredno zdravljenje z drugim zdravilom iz skupine med­sebojno zamenljivih zdravil oziroma terapevtske skupine zdravil ni mogoče. Za zdravstveni razlog se šteje alergija na zdravilo ali drug neželeni učinek zdravila, ki ogroža zdravje zavarovane osebe, in se dokumentira v zdravstveni dokumentaciji zavarovane osebe. Za skupine medsebojno zamenljivih zdravil se določi najvišja priznana vrednost, ki ne sme biti višja od najnižje veljavne cene zdravila v posamezni skupini medsebojno zamenljivih zdravil, ki je dostopno na trgu v Republiki Sloveniji v času določanja najvišje priznane vrednosti. Za posamezno terapevtsko skupino zdravil se določi najvišja priznana vrednost, ki je na ravni cene zdravila z najugodnejšim razmerjem med stroški in učinki zdravljenja, tako, da krije vse odmerke vsaj enega zdravila v tej terapevtski skupini zdravil. Za izračune se upoštevajo primerljivi odmerki. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko zdravilu v posamezni terapevtski skupini zdravil določi višja najvišja priznana vrednost, če zdravilo zaradi farmacevtske oblike ali kliničnih lastnosti predstavlja prednost za zavarovano osebo. Zavod zagotavlja iz obveznega zavarovanja sredstva za živila za posebne zdravstvene namene na podlagi: – cene, ki jo dogovori Zavod s ponudnikom živil, ali – najvišje priznane vrednosti za živilo, ki jo določi Zavod najmanj vsakih šest mesecev. Zavod vodi evidenco o zdravilih in živilih za posebne zdravstvene namene, ki so razvrščena na pozitivno ali vmesno listo, najvišjih priznanih vrednostih za posamezne skupine medsebojno zamenljivih zdravil, terapevtskih skupin zdravil in njihovih najvišjih priznanih vrednosti in za živila za posebne zdravstvene namene ter jih objavlja na svoji spletni strani.«.
  9. člen Za desetim odstavkom 23.c člena se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi: »Terapevtske skupine zdravil in njihove najvišje priznane vrednosti izmed zdravil, razvrščenih na pozitivno in vmesno listo, na lastno pobudo določi Zavod s splošnim aktom upravnega odbora Zavoda, ki se objavi na spletni strani Zavoda. Natančnejši postopek in natančnejše pogoje za določanje terapevtskih skupin zdravil ter njihovih najvišjih priznanih vrednosti določi Zavod v splošnem aktu v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.«.
  10. člen V tretjem odstavku
  11. člena se besedilo »ortopedskega, ortotičnega in drugega pripomočka« nadomesti z besedilom »medicinskega pripomočka«, v
  12. členu, v
  13. točki prvega odstavka 62.b člena in v četrti alineji drugega odstavka
  14. člena pa se besedilo »medicinsko-tehnični pripomočki« v vseh sklonih nadomesti z besedilom »medicinski pripomočki« v ustreznem sklonu.
  15. člen Za drugim odstavkom
  16. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji odstavek za prvih 90 dni nadomestilo znaša: – 90 % osnove v primerih iz prve alinee prejšnjega odstavka, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni in poškodbe pri delu; – 80 % osnove v primerih iz druge alinee prejšnjega odstavka; – 70 % osnove v primerih iz tretje alinee prejšnjega odstavka, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi nege družinskega člana.«. Za dosedanjim tretjim odstavkom, ki postane četrti odstavek, se doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji odstavek za prvih 90 dni nadomestilo znaša 90 % od osnove v vseh primerih, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu in nege družinskega člana, ko nadomestilo znaša 100 % od osnove.«. Za dosedanjim četrtim odstavkom, ki postane šesti odstavek, se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »Ne glede na določbe
  17. člena tega zakona se odločba, s katero se odloči o začasni nezmožnosti za delo, delodajalcu vroči z navadno vročitvijo, vročitev pa se šteje za opravljeno tretji dan od dneva odpreme.«.
  18. člen V
  19. členu se v
  20. točki: – v prvi alineji se pred besedo »zavod« doda besedilo »zavarovanci in«; – za četrto alinejo se doda nova peta alineja, ki se glasi: »− občine za zavarovance iz
  21. točke prvega odstavka
  22. člena tega zakona,«. Dosedanja peta alineja postane šesta alineja. V
  23. točki se: – v peti alineji podpičje nadomesti s piko; – šesta alineja črta.
  24. člen V
  25. členu se v
  26. točki: – v prvi alineji besedilo »19., 19.a in 23.« nadomesti z besedilom »
  27. in 19.a«; – za prvo alinejo doda nova druga alineja, ki se glasi: »− občine za zavarovance iz
  28. točke prvega odstavka
  29. člena tega zakona,«. Dosedanje druga, tretja in četrta alineja postanejo tretja, četrta in peta alineja.
  30. člen Za tretjim odstavkom
  31. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »Za zavarovance iz 23.,
  32. in
  33. točke prvega odstavka
  34. člena tega zakona se plačujejo prispevki po stopnji 5,96 odstotka. Za zavarovance iz
  35. točke prvega odstavka
  36. člena tega zakona se za poškodbo pri delu in poklicno bolezen plačuje tudi prispevek po stopnji 0,18 odstotka.«.
  37. člen Prvi odstavek
  38. člena se črta.
  39. člen V drugem odstavku
  40. člena se
  41. točka črta. Dosedanja
  42. točka postane
  43. točka.
  44. člen 62.a člen se črta.
  45. člen V prvem odstavku 62.d člena se besedilo »
  46. točke« nadomesti z besedilom »
  47. točke«.
  48. člen V 62.h členu se besedilo »
  49. točke« nadomesti z besedilom »
  50. točke«.
  51. člen Prvi in drugi odstavek 62.i člena se črtata. Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo prvi, drugi in tretji odstavek.
  52. člen 63.a člen se spremeni tako, da se glasi: »63.a člen Zavod in združenja dobaviteljev medicinskih pripomočkov, ki so pravica iz obveznega zavarovanja, uredijo medsebojne pravice pri preskrbi zavarovanih oseb z medicinskimi pripomočki s sklenitvijo posebnega dogovora. V dogovoru opredelijo podrobnejše pogoje za opravljanje dejavnosti izdaje in izposoje medicinskih pripomočkov, način obračunavanja, plačila, roke in druge parametre, pomembne za določitev medsebojnih pravic in obveznosti. Dogovor iz prejšnjega odstavka se sklene za obdobje enega leta. Če se po izteku veljavnosti dogovora ne sklene nov dogovor, lahko Zavod do sklenitve novega dogovora prevzema obveznosti za medicinske pripomočke, ki so pravica iz obveznega zavarovanja, do višine cenovnih standardov, ki jih določi Zavod v podzakonskem aktu iz drugega odstavka
  53. člena tega zakona. O spornih vprašanjih, glede katerih med Zavodom in združenji dobaviteljev medicinskih pripomočkov ni dosežen dogovor, odloča arbitraža. Zavod in združenja dobaviteljev medicinskih pripomočkov v arbitražo imenujeta po tri arbitre, predsednika arbitraže pa imenujeta sporazumno. Zavod in združenja dobaviteljev medicinskih pripomočkov imenujejo člane arbitraže in posredujejo sporna vprašanja najpozneje v roku 14 dni od prejema predloga čistopisa dogovora oziroma njegove spremembe. Če v tem roku člani arbitraže niso imenovani, jih imenuje minister, pristojen za zdravje, v roku 15 dni od poziva Zavoda ali združenj dobaviteljev medicinskih pripomočkov. Dobavitelj medicinskih pripomočkov, ki ni bil izbran na podlagi izvedenega razpisa iz
  54. člena tega zakona, lahko zahteva, da o njegovi izbiri odloči arbitraža. Glede imenovanja arbitraže se uporablja prejšnji odstavek, pri čemer rok za imenovanje arbitrov začne teči z dnem, ko združenja dobaviteljev medicinskih pripomočkov prejmejo poziv Zavoda. Sporna vprašanja pri sklepanju pogodb z dobavitelji medicinskih pripomočkov se rešujejo v skladu s
  55. členom tega zakona. Če pogodbeni stranki ne imenujeta članov arbitraže iz tretjega odstavka
  56. člena tega zakona v roku 14 dni od predložitve spornih vprašanj, jih v nadaljnjem roku 15 dni od poziva ene od strank imenuje minister, pristojen na zdravje.«
  57. člen Za prvim odstavkom
  58. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Pri ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti z dobavitelji medicinskih pripomočkov se upoštevajo cenovni standardi, ki jih za posamezne vrste medicinskih pripomočkov določi Zavod, oziroma cene, ki jih za posamezne pripomočke dogovori Zavod. Izhodišča za cenovne standarde in za cene določi Zavod v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.«.
  59. člen V drugem odstavku 79.b člena se v devetnajsti alineji besedilo »medicinsko – tehničnih pripomočkih« nadomesti z besedilom »medicinskih pripomočkih«. Za devetim odstavkom se doda nov deseti odstavek, ki se glasi: »Zbirke podatkov iz prvega odstavka tega člena se za namene izvajanja vključitve v obvezno zdravstveno zavarovanje povežejo: – z Evidenčnim in analitskih informacijskim sistemom za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji – eVŠ in Centralno evidenco udeležencev vzgoje in izobraževanja – CEUVIZ za pridobivanje podatkov o statusu šolajočih, – s sodnim oziroma Poslovnim registrom Slovenije za pridobivanje EMŠO oziroma davčne številke ustanoviteljev poslovnih subjektov.«.
  60. ZAKON O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI
  61. člen V Zakonu o zdravstveni dejavnosti se za
  62. členom dodajo novi 53.a, 53.b, 53.c in 53.č člen, ki se glasijo: »53.a člen Zdravstvene storitve, ki jih zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe, na podlagi podjemne pogodbe ali druge pogodbe civilnega prava (v nadaljnjem besedilu: podjemna pogodba) opravlja pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost v okviru javne zdravstvene službe, pomenijo konkurenčno dejavnost. Opravljanje te dejavnosti je dovoljeno pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Opravljanje konkurenčne dejavnosti, ki ni v skladu s pogoji, ki jih določa ta zakon, je razlog za izredno odpoved delovnega razmerja zdravstvenega delavca s strani javnega zdravstvenega zavoda. V takem primeru javni zdravstveni zavod od zdravstvenega delavca zahteva povrnitev škode, ki je nastala z opravljanjem konkurenčne dejavnosti. Kadar zdravstveni delavec, zaposlen pri pravni ali fizični osebi, ki ne opravlja zdravstvene dejavnosti v okviru javne zdravstvene službe, v času trajanja delovnega razmerja opravlja zdravstvene storitve pri javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, se konkurenčnost presoja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. 53.b člen Zdravstveni delavec, ki je v delovnem razmerju v javnem zdravstvenem zavodu, lahko opravlja zdravstvene storitve pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, le na podlagi pisnega soglasja. Za javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je država, izda soglasje svet javnega zdravstvenega zavoda s predhodnim soglasjem ministra, pristojnega za zdravje, za javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je občina ali mesto, izda soglasje svet javnega zdravstvenega zavoda s predhodnim soglasjem župana. Soglasje iz prejšnjega odstavka se izda, če: – s tem ne bo povzročena škoda javnemu zdravstvenemu zavodu oziroma motnja pri opravljanju dejavnosti javnega zdravstvenega zavoda, – javni zdravstveni zavod sam nima potrebe po dodatnem, dopolnilnem delu oziroma delu, ki presega obveznost iz polnega delovnega časa zdravstvenega delavca iz prejšnjega odstavka, – zdravstveni delavec v celoti izvršuje svoje delovne obveznosti glede količine in vrste opravljenih zdravstvenih storitev, določenih s pogodbo o zaposlitvi, – zdravstveni delavec ne odklanja nadurnega dela, pripravljenosti in morebitnih drugih oblik dela pri delodajalcu in – zdravstvenemu delavcu zaradi dela pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, ni onemogočen dnevni in tedenski počitek ter letni dopust. Soglasje, ki se lahko izda za največ 12 mesecev, vsebuje najmanj: – podatke o javnem zdravstvenem zavodu, ki daje soglasje, – osebno ime in delovno mesto zdravstvenega delavca, kateremu se soglasje daje, – naziv drugega javnega zdravstvenega zavoda oziroma druge pravne ali fizične osebe, ki opravlja zdravstveno dejavnost, v okviru katerega bo zdravstveni delavec opravljal zdravstvene storitve, – zdravstvene storitve, ki jih bo zdravstveni delavec opravljal, – čas veljavnosti soglasja, – navedbo pogojev, ki veljajo za zdravstvenega delavca, iz tretje, četrte in pete alinee prejšnjega odstavka in – obseg največje še dopustne dnevne in tedenske obremenjenosti zdravstvenega delavca z delom pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, upoštevajoč določbe o minimalnem trajanju dnevnega in tedenskega počitka ter letnega dopusta. Izdano soglasje iz prvega odstavka tega člena se prekliče, če se spremenijo okoliščine iz drugega odstavka tega člena oziroma če zdravstveni delavec ne izpolnjuje pogojev iz tretje, četrte ali pete alinee drugega odstavka tega člena. 53.c člen Javni zdravstveni zavod lahko za opravljanje zdravstvenih storitev sklene podjemno pogodbo z zdravstvenim delavcem, če je tovrstno opravljanje zdravstvenih storitev za javni zdravstveni zavod ekonomsko smotrnejše in če: – za opravljanje zdravstvenih storitev, ki so predmet pogodbe, ni mogoče skleniti pogodbe o zaposlitvi zaradi občasne narave teh storitev ali njihovega manjšega obsega, ali – gre za enkratno povečanje programa zdravstvenih storitev javnega zdravstvenega zavoda za potrebe obveznega zdravstvenega zavarovanja, ali – javni zdravstveni zavod z obstoječimi kadrovskimi zmogljivostmi ne more zagotoviti pogodbenih obveznosti do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zdravstveni delavec iz prvega odstavka prejšnjega člena pred sklenitvijo podjemne pogodbe predloži veljavno soglasje za delo pri drugem javnem zdravstvenem zavodu oziroma pri drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost. Podjemna pogodba se lahko sklene za največ 12 mesecev in vsebuje najmanj naslednje določbe: – o vrstah in obsegu zdravstvenih storitev, ki jih bo zdravstveni delavec opravljal na podlagi podjemne pogodbe, – o času, v katerem bo zdravstveni delavec opravljal zdravstvene storitve na podlagi podjemne pogodbe, ob upoštevanju dnevnega in tedenskega počitka ter letnega dopusta, – ocena ur, ki se bodo opravile na podlagi podjemne pogodbe, – o plačilu za opravljene zdravstvene storitve, – o zavarovanju poklicne odgovornosti, – o roku za opravo zdravstvenih storitev, – o javnem zdravstvenem zavodu oziroma drugi pravni ali fizični osebi, ki opravlja zdravstveno dejavnost, za katero bo zdravstveni delavec opravljal zdravstvene storitve na podlagi podjemne pogodbe, – o tem, da opravljanja zdravstvenih storitev ni mogoče prenesti na tretjo osebo, – o možnosti predčasnega prenehanja. Pred sklenitvijo podjemne pogodbe javni zdravstveni zavod opravi analizo, s katero dokaže stroškovno upravičenost sklenitve podjemne pogodbe, pri čemer upošteva vse stroške, povezane z opravljanjem zdravstvenih storitev, za katere se podjemna pogodba sklepa. Podrobnejša merila za določitev višine plačila opravljanja zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi določi minister, pristojen za zdravje. Po preteku obdobja iz prejšnjega odstavka se lahko z istim zdravstvenim delavcem sklene nova podjemna pogodba v skladu s pogoji iz tega člena. Sklepanje podjemne pogodbe za opravljanje zdravstvenih storitev z lastnim zaposlenim zdravstvenim delavcem ni dovoljeno, razen če gre za opravljanje zdravstvenih storitev v okviru državnih presejalnih programov in drugih posebnih programov, ki jih potrdi minister, pristojen za zdravje, in je zagotovljen vir financiranja. 53.č člen Za namen spremljanja in izvajanja nadzora nad izdanimi soglasji in sklenjenimi podjemnimi pogodbami vodi javni zdravstveni zavod evidenco izdanih soglasij in sklenjenih podjemnih pogodb, ki vsebuje naslednje podatke: – naziv javnega zdravstvenega zavoda, ki je izdal soglasje oziroma sklenil podjemno pogodbo, – osebno ime zdravstvenega delavca, ki mu je izdano soglasje oziroma je z njim sklenjena podjemna pogodba, – naziv javnega zdravstvenega zavoda oziroma druge pravne ali fizične osebe, ki opravlja zdravstveno dejavnost, za katerega zdravstveni delavec opravlja zdravstvene storitve, – vrsta in obseg zdravstvenih storitev, – dejansko število ur, ki jih je zdravstveni delavec opravil na podlagi podjemne pogodbe in – obdobje, za katerega je podeljeno soglasje oziroma sklenjena podjemna pogodba. Direktor javnega zdravstvenega zavoda poroča svetu javnega zdravstvenega zavoda in ministru, pristojnemu za zdravje, o izdanih soglasjih in o sklenjenih podjemnih pogodbah v preteklem letu, in sicer do
  63. februarja ob pripravi letnih poročil.«.
  64. ZAKON O DRUŽBI SLOVENSKE ŽELEZNICE
  65. člen V Zakonu o družbi Slovenske železnice se 5.a člen spremeni tako, da se glasi: »5.a člen
(1)Plačilo terjatve družbe Slovenske železnice, d.o.o., ki je nastala z odpisom terjatev oziroma obveznosti, ki so obstajale na dan 31. decembra 1999, v breme oziroma v dobro dolgoročnih obveznosti iz financiranja in sestavin kapitala v podbilancah poslovnih področij družbe v višini 134.261.600,00 eurov, bo Republika Slovenija izvedla v enakih deležih v letih od 2014 do 2023.
(2)Datumi zapadlosti plačil v posameznih letih in način plačila terjatve oziroma obveznosti iz prejšnjega odstavka, se določijo z letnimi pogodbami. Letno pogodbo skleneta Družba Slovenske železnice, d.o.o. in Vlada Republike Slovenije po sprejemu proračuna Republike Slovenije za leto, na katero se pogodba nanaša.«.
  1. ZAKON O DRUŽBI ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI
  2. člen V Zakonu o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji se v prvem odstavku
  3. člena
  4. točka spremeni tako, da se glasi: »
  5. avtocesta je avtocesta ali hitra cesta, kot je določena v zakonu, ki ureja ceste ali druga državna cesta, kot je določena v zakonu, ki ureja ceste, in ki je bila načrtovana v nacionalnem programu, ki ureja izgradnjo avtocest;«.
  6. člen V šestem odstavku
  7. člena se prvi stavek črta.
  8. člen V drugem odstavku
  9. člena se za b) točko doda nova c) točka, ki se glasi: »c) izdajanje smernic in mnenj k občinskim prostorskim aktom, ki posegajo v območja avtocest in zemljišč, na katerih ima DARS stavbno ali lastninsko pravico v skladu s tem zakonom. V teh primerih je DARS ne glede na določbe zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje, nosilec urejanja prostora.«.
  10. člen Za
  11. členom se doda nov 9.a člen, ki se glasi: »9.a člen (posebne določbe za izvajanje koncesije)
(1)DARS vsako leto pripravi načrt izvajanja koncesije za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje avtocest ter ga predloži v soglasje ministrstvu, pristojnemu za promet.
(2)Minister, pristojen za promet, lahko zaradi zagotavljanja varnosti in pretočnosti prometa po avtocestah naloži DARS izvedbo ali način izvedbe določene naloge, ki izhaja iz koncesijskega razmerja, ter določi rok za izvedbo.«.
  1. člen
  2. člen se spremeni tako, da se glasi: »
  3. člen (financiranje obveznosti za naloge iz
  4. člena tega zakona) Viri sredstev za izvajanje nalog iz
  5. člena tega zakona se zagotavljajo v državnem proračunu iz namenske postavke, na kateri se zbirajo sredstva iz naslova nadomestila za ustanovitev stavbne pravice, ki se plačuje v skladu s tem zakonom.«.
  6. člen V tretjem odstavku
  7. člena se besedilo »in je neodplačna« črta.
  8. ZAKON O NACIONALNI STANOVANJSKI VARČEVALNI SHEMI IN SUBVENCIJAH MLADIM DRUŽINAM ZA PRVO REŠEVANJE STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA
  9. člen V Zakonu o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja se naslov poglavja »
  10. OBSEG VARČEVANJA« in
  11. do
  12. člen črtajo.
  13. člen Prvi odstavek
  14. člena se črta. Dosedanji drugi do četrti odstavek postanejo prvi do tretji odstavek.
  15. člen
  16. člen se črta.
  17. člen Tretji odstavek
  18. člena se črta.
  19. člen Naslov poglavja »4.a SUBVENCIJE« in 26.a do 26.i člen se črtajo.
  20. člen
  21. člen se črta.
  22. STANOVANJSKI ZAKON
  23. člen V Stanovanjskem zakonu se tretji odstavek 121.b člena spremeni tako, da se glasi: »
(3)Pri izračunu pripadajoče subvencije se upoštevajo najvišje priznane tržne najemnine, določene s podzakonskim predpisom, ki ga izda minister, pristojen za prostor, neprofitna najemnina pa se prizna v višini 3,00 eurov za m2 stanovanjske površine.«.
  1. člen
  2. člen se spremeni tako, da se glasi: »
  3. člen (najemnik hišniškega stanovanja) Prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice na hišniških stanovanjih in prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice na stanovanjih, ki so bila pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji z odločbo vrnjena prvotnim lastnikom, gredo iste pravice kot najemnikom v denacionaliziranih stanovanjih.«.
  4. člen 175.a člen se črta.
  5. ZAKON O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU
  6. člen V Zakonu o prevozih v cestnem prometu se v prvem odstavku
  7. člena za
  8. točko doda nova 31.a točka, ki se glasi: »31.a »organ JPP« je ministrstvo, pristojno za promet;«.
  9. člen Prvi in drugi odstavek
  10. člena se spremenita tako, da se glasita: »
(1)Strokovno-tehnične, organizacijske, razvojne in določene upravne naloge s področja prevozov potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem cestnem prometu ter izvajanja gospodarskih javnih služb, določenih v tem zakonu, izvaja ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2)Ministrstvo opravlja zlasti naslednje naloge: – priprava predlogov zakonov in izdajanje podzakonskih predpisov s področja cestnih prevozov blaga in s področja prevozov potnikov v javnem potniškem prometu; – vodenje prometne politike na področju cestnih prevozov; – vodenje evidenc in registrov iz
  1. člena tega zakona; – pridobivanje in izmenjava dovolilnic od drugih držav; – nadzor nad porabo sredstev, ki jih država zagotavlja za izvajanje gospodarskih javnih služb, določenih s tem zakonom; – spremljanje stanja in razmer na trgu prevoznih storitev ter razvojne naloge s področja cestnih prevozov; – izdaja odločb o prepovedi izvajanja prevozov v Republiki Sloveniji tujemu prevozniku; – opravlja naloge nacionalne kontaktne točke in izmenjuje informacije z drugimi državami članicami v skladu s
  2. členom Uredbe Sveta 1071/2009; – izdaja dovoljenj za tuje prevoznike in dovoljenj za opravljanje kabotaže; – izdaja dovoljenj in aktov, določenih s tem zakonom in predpisi Skupnosti s področja cestnih prevozov; – izdaja dovoljenj za tuje prevoznike in dovoljenj za opravljanje kabotaže; – izdaja in odvzem dovoljenj ter izvajanje drugih upravnih nalog organov države članice v skladu z Uredbo 1073/2009/ES, razen če ta zakon ne določa drugega pristojnega organa, Uredbo Sveta 56/83/EGS, Uredbo Sveta 3916/90/EGS, Uredbo Sveta 3916/EGS, Uredbo 1072/2009/ES, razen če zakon ne določa drugega pristojnega organa, Uredbo Komisije 2121/98/ES in Uredbo Komisije 792/94/ES; – izdaja dovolilnic in potniških spremnic za občasne prevoze v mednarodnem cestnem prometu; – izdaja in odvzem dovoljenj za izmenične prevoze v mednarodnem cestnem prometu; – izvaja druge upravne naloge po mednarodnih sporazumih s področja prevozov potnikov in blaga v cestnem prometu, ki jih je Republika Slovenija sklenila z drugimi državami, razen če ta zakon ne določa drugega pristojnega organa; – vodenje registra mednarodnih linij in voznih redov; – strokovni nadzor nad izvajalci gospodarskih javnih služb prevoza potnikov; – izvajanje financiranja gospodarskih javnih služb, določenih s tem zakonom; – usklajevanje projekta enotne vozovnice v javnem potniškem prometu; – usklajevanje in določanje voznih redov v javnem potniškem prometu; – vodenje registra linij in voznih redov; – ministrstvu predlaga cene prevoznih storitev v javnem potniškem prometu; – razvijanje javnega potniškega prometa in načrtovanje ter pospeševanje gospodarskih javnih služb; – priprava strokovnih podlag za določitev standardov minimalne dostopnosti do javnega potniškega prometa; – priprava in izvedba javnih razpisov potreb po prevozih v javnem potniškem prometu; – izvajanje postopkov v zvezi s podeljevanjem koncesij oziroma naročanja prevozov; – priprava koncesijskih aktov in koncesijskih pogodb oziroma sklepanje pogodb o izvajanju gospodarske javne službe; – vodenje centralne zbirke podatkov sistema voznega reda in registra javnega potniškega prometa; – prevzem skrbništva nad daljinarjem; – druge naloge, določene s tem zakonom ali drugim predpisom.«. Tretji odstavek se črta.
  3. člen Prvi odstavek
  4. člena se spremeni tako, da se glasi: »Ministrstvo na podlagi tega zakona vodi naslednje evidence in register: – evidenco izdanih licenc, licenc Skupnosti ter njihovih izdanih izvodov; – evidenco voznikov, ki so usposobljeni za vožnjo motornih vozil za prevoz potnikov ali blaga v cestnem prometu; – evidenco vozil, za katera je izdan izvod licence, s katerimi domači prevozniki opravljajo prevoze v cestnem prometu; – evidenco izdanih potrdil za opravljanje mednarodnih prevozov potnikov za lastne potrebe; – evidenco izdanih dovolilnic za mednarodni prevoz blaga v cestnem prometu; – evidenco izdanih potrdil za voznike, ki so državljani države, ki ni članica Skupnosti, ki delajo pri domačem prevozniku; – evidenco izdanih dovoljenj za opravljanje linijskih prevozov potnikov v mednarodnem cestnem prometu; – evidenco izdanih dovolilnic za opravljanje občasnih in izmeničnih prevozov potnikov v mednarodnem cestnem prometu; – nacionalni elektronski register podjetij cestnega prevoza, katerim je izdano dovoljenje za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v skladu s
  5. členom Uredbe 1071/2009/ES in opravlja vnose določene v Uredbah 1072/2009/ES in 1073/2009/ES; – register voznih redov v notranjem linijskem prometu; – register posebnih linijskih prevozov.«. Drugi odstavek se črta.
  6. člen Drugi odstavek
  7. člena se spremeni tako, da se glasi: »
(2)Voznik avtobusa in vozila, ki opravlja stalne izvenlinijske prevoze, ter voznik avtotaksi vozila mora imeti v vozilu pogodbo o zaposlitvi.«.
  1. člen V drugem odstavku
  2. člena se beseda »direkcije« nadomesti z besedo »ministrstva«.
  3. člen V drugem odstavku
  4. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Posebni linijski prevoz potnikov se izvaja praviloma z avtobusi na podlagi sklenjene pisne pogodbe med naročnikom prevoza in prevoznikom, pri čemer je naročnik prevoza pravna oseba in fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost.«. V tretjem odstavku se beseda »direkcijo« nadomesti z besedo »ministrstvo«. V petem odstavku se črta besedilo »in za prevoz dijakov v šolo in iz nje«, besedilo »organ JPP« v različnih sklonih pa se nadomesti z besedo »ministrstvo« v ustreznem sklonu.
  5. člen V tretjem odstavku 57.a člena se črta beseda »lahko«.
  6. člen V drugem odstavku
  7. člena se beseda »direkciji« nadomesti z besedo »ministrstvu«.
  8. ZAKON O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA INVESTICIJE V JAVNO ŽELEZNIŠKO INFRASTRUKTURO
  9. člen V Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo se naslov zakona spremeni tako, da se glasi: »Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo«.
  10. člen
  11. člen se spremeni tako, da se glasi: »
  12. člen S tem zakonom se v proračunu Republike Slovenije določi način zagotavljanja namenskih sredstev za izvedbo investicij in vzdrževanja prometne infrastrukture v obdobju od leta 2010 do leta 2023.«.
  13. člen
  14. člen se spremeni tako, da se glasi: »
  15. člen Viri, zagotovljeni po tem zakonu, so namenjeni za izvedbo investicij in vzdrževanja prometne infrastrukture, v skladu z Načrtom razvojnih programov državnega proračuna.«.
  16. člen V 3.a členu se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Prevzemanje obveznosti v breme virov, zagotovljenih po tem zakonu, je mogoče do višine sprejetih pravic porabe na projektih, vključenih v Načrt razvojnih programov državnega proračuna.«.
  17. ZAKON O POSTOPNEM ZAPIRANJU RUDNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK IN RAZVOJNEM PRESTRUKTURIRANJU REGIJE
  18. člen V Zakonu o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije se v 7.a členu tretja, četrta, peta in šesta alineja spremenijo tako, da se glasijo: » – za leto 2012 7.000.000 eurov – za leto 2013 5.000.000 eurov – za leto 2014 5.000.000 eurov – za leto 2015 5.000.000 eurov.«.
  19. ZAKON O MNOŽIČNEM VREDNOTENJU NEPREMIČNIN
  20. člen V Zakonu o množičnem vrednotenju nepremičnin se v drugem odstavku
  21. člena beseda »obvestilom« nadomesti z besedilom »objavo na spletu«. Doda se nov drugi stavek, ki se glasi: »Seznanitev s končnim izračunom vrednosti nepremičnin pristojni organ omogoča tudi z vpogledom podatkov pri tem organu.« Tretji odstavek se črta. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Zoper končno izračunano vrednost iz prejšnjega odstavka ni ugovora.«.
  22. ZAKON O JAVNI AGENCIJI ZA KNJIGO REPUBLIKE SLOVENIJE
  23. člen V Zakonu o javni agenciji za knjigo Republike Slovenije se za petim odstavkom
  24. člena doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »
(6)Iz sredstev državnega proračuna, ki jih agencija pridobi na podlagi pogodbe, sklenjene z ministrstvom, pristojnim za kulturo in znanost, se lahko financira izključno izvajanje dejavnosti in nalog agencije (programski stroški agencije), ne pa tudi delovanje agencije (stroški tekočega poslovanja agencije). Izjemoma se lahko, v primeru da izvenproračunski prihodki na letni ravni ne zadoščajo za pokrivanje stroškov delovanja agencije, iz sredstev državnega proračuna financira stroške dela do največ treh zaposlenih.«. 12. ZAKON O SLOVENSKEM FILMSKEM CENTRU, JAVNI AGENCIJI REPUBLIKE SLOVENIJE 51. člen V Zakonu o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije se za drugim odstavkom 20. člena doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »
(3)Iz sredstev državnega proračuna, ki jih agencija pridobi na podlagi pogodbe, sklenjene z ministrstvom, pristojnim za kulturo, se lahko financira izključno izvajanje dejavnosti in nalog agencije (programski stroški agencije), ne pa tudi delovanja agencije (stroški tekočega poslovanja agencije). Izjemoma se lahko, v primeru da izvenproračunski prihodki na letni ravni ne zadoščajo za pokrivanje stroškov delovanja agencije, iz sredstev državnega proračuna financira stroške dela do največ treh zaposlenih.«.
  1. ZAKON O POLICIJI
  2. člen V Zakonu o policiji se za
  3. členom doda nov 54.a člen, ki se glasi: »54.a člen Slovensko zavarovalno združenje in zavarovalnice morajo policiji za vpogled ali posredovanje podatkov iz evidenc policije o kršiteljih in prekrških, o kaznivih dejanjih, o dogodkih in elektronskih zapisnikih policije o prometnih nesrečah, ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, plačati nadomestilo, v znesku, ki ga določi minister. Slovensko zavarovalno združenje in zavarovalnice zahteve za podatke iz prejšnjega stavka ne smejo prenesti na oškodovanca.«.
  4. ZAKON O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
  5. člen V Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se besedilo
  6. člena spremeni tako, da se glasi: »Za namen izvajanja naslednjih nalog: – priprava strokovnih podlag za odločanje o zadevah iz pristojnosti strokovnih svetov in ministrstva, – razvoj, uvajanje in spremljava ter evalvacija kurikula, – razvojno raziskovalno delo na področju vzgoje in izobraževanja, – razvoj kakovosti na vseh ravneh izobraževanja, – spremljava in evalvacija vzgojno-izobraževalnega dela ter upravljanja in vodenja vzgojno-izobraževalnih zavodov, – izvajanje svetovalnega dela na področju vzgoje in izobraževanja, – organiziranje nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev in ravnateljev, – izvajanje postopkov usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, – pomoč uporabnikom pri pripravi mednarodnih projektov, – izvajanje zunanjih preverjanj znanja, – šolske in obšolske dejavnosti, – mobilnost mladine in zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, – organizacija šolskih tekmovanj, – muzejska dejavnost na področju vzgoje, izobraževanja, športa in – drugih nalog s področja vzgoje in izobraževanja se lahko ustanovijo javni zavodi. Akte o ustanovitvi javnih zavodov za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka sprejme Vlada Republike Slovenije.«.
  7. člen
  8. člen se črta.
  9. člen V drugem odstavku
  10. člena se številka »60« nadomesti z besedo »osmih«.
  11. člen
  12. člen se spremeni tako, da se glasi: »
  13. člen (ravnateljski izpit) Program za izobraževanje in usposabljanje za ravnateljski izpit in vsebino ravnateljskega izpita določi minister na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje. Za ravnateljski izpit se lahko prizna tudi opravljen podiplomski študijski program, za katerega Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje ugotovi, da zagotavlja znanja, določena za ravnateljski izpit. Javni zavod, ki je pooblaščen za izvajanje programa iz prvega odstavka tega člena, enkrat letno objavi razpis za vpis in določi roke za opravljanje ravnateljskega izpita.«.
  14. ZAKON O VISOKEM ŠOLSTVU
  15. člen V Zakonu o visokem šolstvu se peti odstavek
  16. člena spremeni tako, da se glasi: »Samostojni visokošolski zavod spreminja obvezne sestavine študijskih programov po enakem postopku, kot se sprejemajo, v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena. Univerza obvezne sestavine študijskih programov spreminja sama. O spremembah obveznih sestavin študijskih programov univerza seznani Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu v 30 dneh od njihovega sprejema.«. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »Spremembe obveznih sestavin študijskih programov začnejo veljati z naslednjim študijskim letom, če so sprejete pred objavo razpisa za vpis.«. Dosedanja šesti in sedmi odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.
  17. člen V šesti alinei 51.f člena se besedilo »študijskih programov« nadomesti z besedilom »obveznih sestavin študijskih programov samostojnih visokošolskih zavodov«.
  18. člen V enajstem odstavka 51.h člena se sedma alinea spremeni tako, da se glasi: »– odloča o akreditacijah študijskih programov visokošolskih zavodov in daje soglasje k spremembam obveznih sestavin študijskih programov samostojnih visokošolskih zavodov,«.
  19. člen V prvem odstavku
  20. člena se druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– ne diplomira na študijskem programu prve stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,«. Sedma alinea se spremeni tako, da se glasi: »– ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,«. Za sedmo alineo se dodata novi osma in deveta alinea, ki se glasita: »– ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra, – ne dokonča podiplomskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku.«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Ne glede na drugo in sedmo alineo prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.«. Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi: »V primerih iz druge, četrte, sedme in osme alinee prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto.«. Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
  21. ZAKON O OSNOVNI ŠOLI
  22. člen V Zakonu o osnovni šoli se tretji odstavek
  23. člena spremeni tako, da se glasi: »Učenec izbere dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi tri ure, če s tem soglašajo njegovi starši.«.
  24. člen Prvi odstavek
  25. člena se spremeni tako, da se glasi: »Razširjeni program obsega podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznega tujega jezika.«.
  26. člen 20.a člen se spremeni tako, da se glasi: »20.a člen (neobvezni drugi tuji jezik) Šola za učence od
  27. do
  28. razreda izvaja pouk neobveznega drugega tujega jezika v obsegu dveh ur na teden. Učenec se v pouk neobveznega drugega tujega jezika vključi prostovoljno. Ko se učenec vključi v pouk neobveznega drugega tujega jezika, ga mora obiskovati do konca pouka v tekočem šolskem letu. Za učence v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom šola ne izvaja pouka neobveznega drugega tujega jezika.«.
  29. člen
  30. člen se spremeni tako, da se glasi: »
  31. člen (manjše učne skupine) Učitelj od
  32. do
  33. razreda pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega dela diferencira delo z učenci glede na njihove zmožnosti. V 4., 5.,
  34. in
  35. razredu se pri slovenščini in italijanščini ali madžarščini na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku lahko pouk v obsegu največ ene četrtine ur, namenjenih tem predmetom, organizira v manjših učnih skupinah. V
  36. in
  37. razredu se pri slovenščini in italijanščini ali madžarščini na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku lahko pouk vse leto organizira z razporeditvijo učencev v manjše učne skupine. Če zaradi majhnega števila učencev ni mogoče organizirati pouka v skladu s prejšnjim odstavkom, učitelj pri pouku in pri drugih oblikah organiziranega dela, delo z učenci diferencira glede na njihove zmožnosti.«.
  38. člen Za drugim odstavkom
  39. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »Znanje učencev pri neobveznem drugem tujem jeziku se ne ocenjuje.«. Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
  40. člen Četrti in peti odstavek
  41. člena se spremenita tako, da se glasita: »Učence
  42. in
  43. razreda, ki opravljajo nacionalno preverjanje znanja, šola obvesti o dosežkih pri nacionalnem preverjanju znanja. Šola ob zaključku pouka učencu izroči obvestilo o sodelovanju pri pouku neobveznega drugega tujega jezika, interesnih in drugih dejavnostih šole.«.
  44. člen Besedilo
  45. člena se spremeni tako, da se glasi: »V
  46. in
  47. razredu se znanje učencev preverja z nacionalnim preverjanjem znanja, s katerim se preverjajo standardi znanja, določeni z učnim načrtom (v nadaljnjem besedilu: nacionalno preverjanje znanja). Nacionalno preverjanje znanja je za učence
  48. in
  49. razreda obvezno. V
  50. razredu osnovna šola po predpisanem postopku izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike in prvega tujega jezika. V
  51. razredu osnovna šola po predpisanem postopku izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike in tretjega predmeta, ki ga določi minister. Tretji predmet določi minister tako, da v mesecu septembru izmed obveznih predmetov
  52. in
  53. razreda izbere največ štiri predmete in določi, iz katerega tretjega predmeta se bo preverjalo znanje na posamezni šoli. Osnovna šola starše pisno obvesti o dosežkih učenca pri nacionalnem preverjanju znanja. Dosežki nacionalnega preverjanja znanja so dodatna informacija o znanju učencev. Podatki in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja se ne smejo uporabiti za razvrščanje šol. Za učence zasebnih šol in šol, ki izvajajo program osnovne šole po posebnih pedagoških načelih, je tretji predmet pri nacionalnem preverjanju znanja prvi tuji jezik. Učenci priseljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski in se prvič vključijo v osnovno šolo v Republiki Sloveniji v
  54. in
  55. razredu, opravljajo v tem šolskem letu nacionalno preverjanje znanja prostovoljno. Nacionalno preverjanje znanja je za odrasle prostovoljno. Podrobnejše določbe o izvajanju nacionalnega preverjanja znanja izda minister.«.
  56. člen Prvi odstavek
  57. člena se spremeni tako, da se glasi: »Ne glede na določbe
  58. člena tega zakona je v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom nacionalno preverjanje znanja za učence prostovoljno. V
  59. in
  60. razredu šola izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih in matematike, v
  61. razredu pa tudi iz tretjega predmeta, ki ga določi minister.«.
  62. člen Drugi odstavek
  63. člena se spremeni tako, da se glasi: »Učenci s posebnimi potrebami, ki so bili vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja in so izpolnili osnovnošolsko obveznost, lahko ne glede na določbo prvega odstavka
  64. člena tega zakona nadaljujejo izobraževanje v posebnem programu vzgoje in izobraževanja še največ 11 let, vendar največ do
  65. leta starosti.«.
  66. člen Besedilo
  67. člena se spremeni tako, da se glasi: »Osnovna šola izda učencem
  68. in
  69. razreda spričevala z opisnimi ocenami in učencem od
  70. do
  71. razreda spričevala s številčnimi ocenami. Učencem, ki se izobražujejo po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom, od
  72. do
  73. razreda osnovna šola izda spričevala z opisnimi ocenami, učencem od
  74. do
  75. razreda pa spričevala s številčnimi ocenami. Če učenec pri posameznih predmetih prehaja v program osnovne šole, se to v spričevalu navede ter se pri tem predmetu
  76. in
  77. razreda zapiše opisno oceno, od
  78. do
  79. razreda pa številčno oceno. Učencem, ki se izobražujejo v zasebni osnovni šoli, osnovna šola izda spričevala z ocenami, kot to določa program, po katerem se izobražujejo.«.
  80. člen V desetem odstavku
  81. člena se šesta alinea spremeni tako, da se glasi: »– zaključne ocene učenca pri posameznih predmetih v
  82. in
  83. razredu, pri predmetih tehnika in tehnologija ter domovinska in državljanska kultura in etika pa zaključni oceni iz
  84. razreda.«.
  85. ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI
  86. člen V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 87/11) se
  87. člen spremeni tako, da se glasi: »
  88. člen (postopno uvajanje prvega tujega jezika v
  89. razred) Postopno uvajanje prvega tujega jezika kot obveznega predmeta se za učence
  90. razreda začne izvajati
  91. septembra
  92. V šolskih letih 2013/2014 in 2014/2015 se uvede postopno uvajanje prvega tujega jezika v
  93. razred v osnovnih šolah, katerim izvajanje programa določi minister s sklepom. Načrt in pogoje uvajanja podrobneje določi minister najkasneje do
  94. februarja
  95. V šolskem letu 2015/2016 se prične izvajati prvi tuji jezik kot obvezen predmet v skladu s predmetnikom za vse učence, ki so vpisani v
  96. razred.«.
  97. člen Besedilo
  98. člena se spremeni tako, da se glasi: »Učenci
  99. razreda v šolskem letu 2013/2014 opravljajo nacionalno preverjanje znanja v skladu z Zakonom o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07 in 107/10).«.
  100. člen
  101. člen se spremeni tako, da se glasi: »
  102. člen (predpisi, ki prenehajo veljati)
  103. avgusta 2012 prenehajo veljati Pravilnik o izvajanju diferenciacije pri pouku v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 63/06), Pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 76/08) in Pravilnik o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 47/08 in 12/11). Določbe 12.,
  104. in
  105. člena Pravilnika o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli se uporabljajo do
  106. avgusta 2015.«.
  107. člen Besedilo
  108. člena se spremeni tako, da se glasi: »
  109. septembra 2012 se začnejo uporabljati določbe 8., 10., 11., 12., 12.a, 17., 19.a, 26., 29., 32., petega odstavka
  110. člena, 36., 40., 44., 49., 60.f, 65., prvega, drugega in tretjega odstavka
  111. člena, prvega in drugega odstavka
  112. člena, 84., 84.a, 86., 87., 89., 90.,
  113. člena in druga alinea
  114. člena zakona.
  115. septembra 2013 se začnejo uporabljati določbe 16., 18., 18.a, 20., 20.a, drugega odstavka
  116. člena,
  117. (razen drugega stavka šestega odstavka), 39.a, 61., 63., 64., prvega odstavka
  118. člena, prvega in drugega odstavka
  119. člena, četrtega in petega odstavka
  120. člena, prvega, drugega in tretjega odstavka
  121. člena in šesta alinea desetega odstavka
  122. člena zakona.«.
  123. ZAKON O VRTCIH
  124. člen V Zakonu o vrtcih se za 24.a členom doda nov 24.b člen, ki se glasi: »24.b člen (sofinanciranje varuha predšolskih otrok) Varuhu predšolskih otrok se iz proračuna občine zagotavljajo sredstva za namen sofinanciranja plačil staršev za varstvo otroka, ki ni bil sprejet v javni vrtec in je uvrščen na čakalni seznam. Varuhu pripadajo sredstva v višini 20 % cene programa, v katerega bi bil otrok vključen, če bi bil sprejet v vrtec. Sredstva zagotavlja občina, v kateri imajo otrokovi starši stalno prebivališče oziroma občina, v kateri ima otrok stalno prebivališče skupaj z vsaj enim od staršev, za čas, ko je otrok uvrščen na čakalni seznam javnega vrtca. Javni vrtec, v katerega je otrok vpisan, je dolžan občini na njeno zahtevo posredovati vse podatke iz čakalnega seznama, na podlagi katerega se otroku prizna upravičenje do sofinanciranja varstva otrok. Podrobnejše pogoje za sofinanciranje plačil staršev za varstvo otrok pri varuhu se določi v pogodbi, ki jo skleneta občina in varuh.«.
  125. člen Drugi odstavek
  126. člena se spremeni tako, da se glasi: »Iz državnega proračuna se vrtcem v skladu s četrtim odstavkom
  127. člena tega zakona zagotavljajo sredstva za sofinanciranje plačil staršev, ki imajo v vrtec hkrati vključenega dva ali več otrok.«.
  128. člen Četrti odstavek
  129. člena se spremeni tako, da se glasi: »Plačilo staršev za vrtec se določi v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Starši, ki imajo v vrtec hkrati vključena dva ali več otrok, plačajo za mlajšega otroka 30 % plačila, ki jim je določeno v skladu z zakonom kot znižano plačilo vrtca, za vsakega nadaljnjega mlajšega otroka pa so plačila oproščeni. Sredstva v višini razlike do znižanega plačila vrtca, se vrtcem zagotavljajo iz državnega proračuna.«. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »Vrtci vodijo evidenco upravičencev do sofinanciranja plačil staršev iz četrtega odstavka tega zakona v skladu s 46.a členom tega zakona.«.
  130. člen Šesti odstavek
  131. člena se spremeni tako, da se glasi: »Če je v javno veljavni program zasebnega vrtca vključen več kakor en otrok iz družine, so starši za mlajše otroke upravičeni do sofinanciranja iz državnega proračuna v višini plačila, ki bi jim bilo določeno, če bi bil otrok vključen v vrtec, ki izvaja javno službo na območju občine, v kateri je sedež zasebnega vrtca.«.
  132. člen V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 25/08) se drugi in tretji odstavek
  133. člena črtata.
  134. ZAKON O USMERJANJU OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
  135. člen V Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami se v
  136. členu besedilo »
  137. septembra 2012.« nadomesti z besedilom »
  138. decembra 2012.«.
  139. ZAKON O PRAZNIKIH IN DELA PROSTIH DNEVIH V REPUBLIKI SLOVENIJI
  140. člen V Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji se v prvem odstavku
  141. člena prva alineja spremeni tako, da se glasi: »–
  142. januar, novo leto«.
  143. ZAKON O OBVEZNIH ZAVAROVANJIH V PROMETU
  144. člen V Zakonu o obveznih zavarovanjih v prometu se peti odstavek
  145. člena spremeni tako, da se glasi: »Vnaprejšnja pavšalna odškodnina iz prejšnjega odstavka znaša 8,5 % od obračunane kosmate zavarovalne premije za obvezno avtomobilsko zavarovanje.«.
  146. ZAKON O ODPRAVI POSLEDIC NARAVNIH NESREČ
  147. člen V Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč se drugi odstavek
  148. člena črta.
  149. člen V petem odstavku
  150. člena se besedilo »ali oseba zasebnega prava« nadomesti z besedilom », ali v lasti osebe zasebnega prava«.
  151. člen Prvi odstavek
  152. člena se spremeni tako, da glasi: »
(1)Za obnovo gospodarskega objekta kmetijskega gospodarstva v lasti osebe zasebnega prava se lahko dodeli od sredstev, predvidenih v programu odprave posledic škode v kmetijstvu, za odpravo posledic naravne nesreče največ 60 %, če gre za odpravo posledic naravne nesreče in je objekt zavarovan.«. V drugem odstavku se tretja alineja črta.
  1. ZAKON O SUBVENCIONIRANJU ŠTUDENTSKE PREHRANE
  2. člen V Zakonu o subvencioniranju študentske prehrane se za drugim odstavkom
  3. člena dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »Ne glede na določbi prejšnjih dveh odstavkov upravičenci nimajo pravice do subvencioniranega obroka od
  4. julija do vključno
  5. avgusta. Subvencionirani obroki se lahko nudijo le od 8.00 ure do 20.00 ure.«.
  6. ZAKON O ŠTIPENDIRANJU
  7. člen V Zakonu o štipendiranju se v
  8. členu prva alineja črta.
  9. člen
  10. člen se črta.
  11. ZAKON O UREJANJU TRGA DELA
  12. člen V Zakonu o urejanju trga dela se četrti odstavek
  13. člena črta. Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.
  14. člen Prvi odstavek
  15. člena se spremeni tako, da se glasi: »Denarno nadomestilo se prve tri mesece izplačuje v višini 80 odstotkov od osnove, v nadaljnjih devetih mesecih pa v višini 60 odstotkov od osnove. Po izteku tega obdobja se denarno nadomestilo izplačuje v višini 50 odstotkov od osnove.«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Najvišji znesek denarnega nadomestila ne sme biti višji od 892,50 eurov.«.
  16. člen V prvem odstavku
  17. člena se četrta alineja črta.
  18. ZAKON O VOJNIH INVALIDIH
  19. člen V Zakonu o vojnih invalidih se v
  20. členu
  21. točka črta.
  22. člen
  23. člen se črta.
  24. člen V prvem odstavku
  25. člena se za besedilom »pred zdravniško komisijo« črta besedilo »ali zaradi zdraviliškega in klimatskega zdravljenja«. V drugem odstavku se za besedilom »če mu je priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo« črta besedilo »ali mu je določen spremljevalec za pot na zdraviliško in klimatsko zdravljenje«. Tretji odstavek se črta.
  26. člen Besedilo
  27. člena se spremeni tako, da se glasi: »Invalidnina in družinska invalidnina, dodatek za posebno invalidnost, dodatek za pomoč in postrežbo, invalidski dodatek in družinski dodatek ter oskrbnina se izplačujejo v mesečnih zneskih prvega delovnega dne v mesecu za pretekli mesec.«.
  28. člen Besedilo
  29. člena se spremeni tako, da se glasi: »O pravicah po tem zakonu odloča upravna enota po dokončnosti odločbe o priznanju statusa vojnega invalida oziroma priznanju pravice do družinske invalidnine.«.
  30. člen 101.,
  31. in
  32. člen se črtajo.
  33. ZAKON O VOJNIH VETERANIH
  34. člen V Zakonu o vojnih veteranih se v
  35. členu
  36. točka črta.
  37. člen Prvi odstavek
  38. člena se spremeni tako, da se glasi: »Pravico do varstva po tem zakonu ima vojni veteran, ko dopolni 55 let starosti ali je pri njemu nastala trajna popolna izguba delovne zmožnosti.«. Četrti odstavek se črta.
  39. člen Prvi odstavek
  40. člena se spremeni tako, da se glasi: »Vojnemu veteranu se zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka.«.
  41. člen
  42. člen se črta.
  43. člen
  44. člen se črta.
  45. ZAKON O ŽRTVAH VOJNEGA NASILJA
  46. člen V Zakonu o žrtvah vojnega nasilja se v
  47. členu
  48. in
  49. točka črtata.
  50. člen
  51. člen se črta.
  52. člen
  53. člen se črta.
  54. člen Tretji odstavek
  55. člena se črta.
  56. ZAKON O UVELJAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV
  57. člen V Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se za
  58. členom doda nov 37.a člen, ki se glasi: »
(1)Odločba, s katero se odloči o pravici po tem zakonu, se vroča z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva odpreme. Dan odpreme se na odločbi označi.
(2)Odločba iz prejšnjega odstavka je izvršljiva z dnem odpreme odločbe vlagatelju.«. 109. člen Za 42.b členom se doda nov 42.c člen, ki se glasi: »42.c člen
(1)Upravičenec se lahko odpove pravici do javnih sredstev tudi po vročitvi odločbe, s katero mu je bila priznana pravica. V tem primeru center za socialno delo izda odločbo, s katero razveljavi odločbo o priznanju pravice, s prvim dnem naslednjega meseca, v katerem se je upravičenec odpovedal pravici ali s prvim dnem naslednjega meseca po mesecu zadnjega plačila, če je le to bilo izplačano po mesecu, v katerem se je upravičenec odpovedal pravici.
(2)V primeru odpovedi iz prejšnjega odstavka vlagatelj ne more uveljavljati iste pravice v obdobju, za katerega mu je bila priznana pravica in ki je bila z odločbo iz prejšnjega odstavka razveljavljena.
(3)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko vlagatelj vedno uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči oziroma otroškega dodatka, če izpolnjuje pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči.«.
  1. ZAKON O VERSKI SVOBODI
  2. člen V Zakonu o verski svobodi se v prvem odstavku
  3. člena število »60« nadomesti s številom »48«.
  4. ZAKON O ALTERNATIVNEM REŠEVANJU SODNIH SPOROV
  5. člen V Zakonu o alternativnem reševanju sodnih sporov se za četrtim odstavkom
  6. člena dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita: »
(5)Sodišča in izvajalci alternativnega reševanja sporov smejo na seznam uvrstiti tudi sodnike, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev na seznam iz 8. člena tega zakona.
(6)Sodnik, ki je uvrščen na seznam, sme izvajati mediacijo le v sporu, v katerem ni pristojen za nobenega od sodnih postopkov, povezanih s tem sporom.«. 112. člen Za tretjim odstavkom 13. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »
(4)Stroške izobraževanja in usposabljanja iz prejšnjega odstavka krijejo nevtralne tretje osebe same.«.
  1. člen Za prvim odstavkom
  2. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »
(2)Sodniku, ki izvaja alternativno reševanje sporov med delovnim časom, ne pripadata nagrada in povračilo potnih stroškov iz prejšnjega odstavka.«.
  1. člen Drugi in tretji odstavek
  2. člena se črtata.
  3. ZAKON O PRAVNIŠKEM DRŽAVNEM IZPITU
  4. člen V Zakonu o pravniškem državnem izpitu se 19.b člen spremeni tako, da se glasi: »19.b člen Stroške izpita krije kandidat. Stroške mora plačati najpozneje v osmih dneh po izstavitvi računa. Višino stroškov predpiše minister, pristojen za pravosodje, upoštevajoč obseg priznanega dela izpita. V odločbi, s katero se posameznemu kandidatu dovoli pristop k izpitu, se določi višina stroškov izpita, ki jih mora kandidat plačati na podlagi izstavljenega računa, in navede rok plačila. Če račun ni plačan v roku iz prejšnjega odstavka, kandidatu ni dovoljen pristop k izpitu, na kar se kandidata posebej pisno opozori v odločbi. Če se kandidat iz upravičenih razlogov ne udeleži izpita ali iz upravičenih razlogov odstopi med opravljanjem izpita, se mu del stroškov vrne. Višino vračila določi minister, pristojen za pravosodje, upoštevajoč fazo izpita, v kateri kandidat odstopi od izpita ali se je ne udeleži.«.
  5. ZAKON O SISTEMU PLAČ V JAVNEM SEKTORJU
  6. člen V Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju se prvi in drugi odstavek
  7. člena črtata.
  8. ZAKON O JAVNIH USLUŽBENCIH
  9. člen V Zakonu o javnih uslužbencih se osmi odstavek
  10. člena spremeni tako, da se glasi: »
(8)Uradniku, ki mu preneha položaj po četrtem odstavku tega člena ali je razrešen po petem odstavku tega člena, pa pred imenovanjem na položaj ni imel statusa uradnika pri istem delodajalcu, predstojnik lahko do izteka dobe imenovanja na položaj zagotovi delovno mesto v istem ali drugem organu, na katerem se delo opravlja v nazivu iste stopnje, kot se opravlja delo na položaju, ki je uradniku prenehal. V primeru, da mu predstojnik takšnega delovnega mesta ne zagotovi, uradniku s prenehanjem položaja preneha delovno razmerje, ima pa pravico do odpravnine v višini ene povprečne mesečne bruto plače, kot jo je prejemal do prenehanja položaja, za vsako polno leto do izteka dobe imenovanja na položaj. Če uradniku do izteka dobe imenovanja na položaj manjka manj kot eno leto, ima pravico do sorazmernega deleža odpravnine iz prejšnjega stavka.«. 35. ZAKON O DOHODNINI 118. člen V Zakonu o dohodnini se prvi odstavek 122. člena spremeni tako, da se glasi: »
(1)Stopnje dohodnine za davčno leto so: ----------------------------------------------------------- če znaša neto letna znaša dohodnina v eurih davčna osnova v eurih ----------------------------------------------------------- nad do ----------------------------------------------------------- 7.841 16 % ----------------------------------------------------------- 7.841 18.534 1.254,56 + 27 % nad 7.841 ----------------------------------------------------------- 18.534 4.141,67 + 41 % nad 18.
  1. ----------------------------------------------------------- «.
  2. člen V prvem odstavku
  3. člena se število »20« nadomesti s številom »25«.
  4. ZAKON O DAVKU OD DOBIČKA OD ODSVOJITVE IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTOV
  5. člen V Zakonu o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov se v prvem odstavku
  6. člena število »20« nadomesti s številom »25«.
  7. ZAKON O DAVKU NA VODNA PLOVILA
  8. člen V Zakonu o davku na vodna plovila se za
  9. členom doda nov 5.a člen, ki se glasi: »5.a člen (dodatni davek od plovil)
(1)Od plovil iz
  1. člena tega zakona davčni zavezanci iz
  2. člena tega zakona, poleg davka od plovil, plačujejo tudi dodatni davek od plovil.
(2)Prihodki od dodatnega davka od plovil pripadajo proračunu Republike Slovenije.
(3)Dodatni davek od plovil se ugotovi na način, kot je določen s 5. členom tega zakona, pri čemer se za določitev davčne obveznosti upoštevajo zneski iz naslednje tabele: +-------------------+--------------+-------------+-------------+ | Razred dolžine | Splošni del |Obveznost za | Obveznost za| | plovila | obveznosti za| vsak meter | vsak kilovat| | (v metrih) | plovilo (v | plovila | moči pogona | +---------+---------+ eurih) | (v eurih) | (v eurih) | | Nad | Do | | | | +---------+---------+--------------+-------------+-------------+ | 5 | 8 | 2,00 | 0,50 | 0,10 | +---------+---------+--------------+-------------+-------------+ | 8 | 12 | 10,00 | 2,00 | 1,00 | +---------+---------+--------------+-------------+-------------+ | 12 | | 20,00 | 3,50 | 2,00 | +---------+---------+--------------+-------------+-------------+
(4)Pri ugotavljanju davčne obveznosti iz naslova dodatnega davka od plovil se smiselno upoštevajo določbe
  1. do
  2. člena in
  3. do
  4. člena tega zakona.«.
  5. člen Prvi odstavek
  6. člena se spremeni tako, da se glasi: »
(1)Davčno obveznost, ugotovljeno v skladu z drugim in četrtim odstavkom
  1. člena tega zakona, se glede na življenjsko dobo plovila zniža za 5 % za vsako dopolnjeno leto starosti plovila, vendar preostanek davčne obveznosti ne sme biti nižji od 50 % davčne obveznosti za novo plovilo.«. Drugi in tretji odstavek se črtata. Dosedanji četrti odstavek postane drugi odstavek.
  2. člen V prvem odstavku
  3. člena se v šesti alinei vejica in besedilo »leto vgradnje oziroma namestitve« črtata.
  4. ZAKON O DAVKU NA MOTORNA VOZILA
  5. člen V Zakonu o davku na motorna vozila se za 6.a členom doda nov 6.aa člen, ki se glasi: »6.aa člen Od motornih vozil iz
  6. člena tega zakona davčni zavezanci iz
  7. člena tega zakona poleg davka na motorna vozila plačujejo tudi dodatni davek na motorna vozila (v nadaljnjem besedilu: dodatni davek). Prihodki od dodatnega davka pripadajo proračunu Republike Slovenije. Določbe tega zakona, ki se nanašajo na oprostitev plačila davka in na pravico do vračila davka, se nanašajo tudi na dodatni davek. Dodatni davek se plačuje od davčne osnove, določene v skladu s prvim do tretjim odstavkom
  8. člena tega zakona. Stopnja dodatnega davka za motorna vozila iz tarifnih oznak 8703 21, 8703 22, 8703 23, 8703 24, 8703 31, 8703 32, 8703 33 in 8703 90, razen za trikolesa in štirikolesa, je odvisna od prostornine motorja in znaša: +----------------------------------------+----------------------+ | Prostornina motorja | Stopnja dodatnega | | (v cm3) | davka | +--------------------+-------------------+ (%) od davčne osnove | | Od | Do | | +--------------------+-------------------+----------------------+ | | 2.499 | 0 | +--------------------+-------------------+----------------------+ | 2.500 | 2.999 | 8 | +--------------------+-------------------+----------------------+ | 3.000 | 3.499 | 10 | +--------------------+-------------------+----------------------+ | 3.500 | 3.999 | 13 | +--------------------+-------------------+----------------------+ | 4.000 | | 16 | +--------------------+-------------------+----------------------+ Stopnja dodatnega davka za motorna vozila iz tarifne oznake 8711 ter za trikolesa in štirikolesa je odvisna od prostornine motorja in znaša: +----------------------------------------+----------------------+ | Prostornina motorja | Stopnja dodatnega | | (v cm3) | davka | +--------------------+-------------------+ (%) od davčne osnove | | Od | Do | | +--------------------+-------------------+----------------------+ | | 999 | 0 | +--------------------+-------------------+----------------------+ | 1.000 | | 5 | +--------------------+-------------------+----------------------+ Pri ugotavljanju davčne obveznosti iz naslova dodatnega davka in drugih vprašanj postopka se smiselno upoštevajo
  9. do
  10. člen in
  11. člen tega zakona. Davčni zavezanci, ki v skladu s tem zakonom obračunavajo svojo davčno obveznost mesečno, v davčnem obračunu ločeno izkažejo tudi obveznost iz naslova dodatnega davka v skladu s tem členom.«.
  12. člen V drugem odstavku
  13. člena se za besedilom »moči motorja v kW,« doda besedilo »prostornini motorja v ccm,« ter za besedama »stopnji davka« beseda »in« nadomesti z vejico, na koncu pa črta pika in doda besedilo »ter o stopnji dodatnega davka in znesku obračunanega dodatnega davka. V četrtem odstavku se za besedilom »moč motorja v kW,« doda besedilo »prostornina motorja v ccm,« ter za besedama »stopnja davka« beseda »in« nadomesti z vejico, na koncu odstavka pa črta pika in doda besedilo »ter stopnja dodatnega davka in znesek obračunanega dodatnega davka.«.
  14. člen V tretjem odstavku 8.a člena se za besedilom »moči motorja v kW,« doda besedilo »in prostornini motorja v ccm,«.
  15. člen V drugem odstavku 11.a člena se v četrti alineji za besedama »in moč« doda besedi »ter prostornina«.
  16. ZAKON O LOKALNI SAMOUPRAVI
  17. člen V Zakonu o lokalni samoupravi se šesti odstavek 34.a člena spremeni tako, da se glasi: »Članu občinskega sveta, razen podžupanu, pripada sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta ali seji delovnega telesa občinskega sveta. Letni znesek sejnin, vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 7,5 % plače župana. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo.«. III. DEL TRAJNI UKREPI
  18. ŠTUDENTSKO DELO
  19. člen (namen zakona in proračunski sklad)
(1)Ne glede na določbe sedmega in devetega odstavka 6. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip in 51/10 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti) se z namenom zagotovitve zadostnega obsega sredstev za štipendije, ki se podeljujejo na podlagi Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09 in 62/10 – ZUPJS), s tem zakonom ustanovi proračunski sklad ministrstva, pristojnega za delo (v nadaljnjem besedilu: proračunski sklad ministrstva).
(2)Viri financiranja proračunskega sklada ministrstva so: – dajatev iz študentskega dela, – drugi prihodki iz javnih sredstev in sredstev evropskih strukturnih skladov in – donacije.
(3)Obresti od upravljanja s sredstvi proračunskega sklada ministrstva so prihodek proračunskega sklada ministrstva. 130. člen (višina in delitev koncesijske dajatve)
(1)Ne glede na določbo šestega odstavka 6. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacije), obračunavajo 23 odstotno koncesijsko dajatev od prejemkov, izplačanih tem osebam.
(2)Ne glede na določbe sedmega, osmega in desetega odstavka 6. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti:
  1. a)organizacije iz prejšnjega odstavka do 31. decembra 2012 namenijo: – 63 odstotkov obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve v proračunski sklad ministrstva, – 17,4 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve za delovanje Študentske organizacije Slovenije, organizaciji pa se priznajo stroški v višini 19,6 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve;
  2. b)organizacije iz prejšnjega odstavka od 1. januarja 2013 namenijo: – 67 odstotkov obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve v proračunski sklad ministrstva, – 16,5 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve za delovanje Študentske organizacije Slovenije, organizaciji pa se priznajo stroški v višini 16,5 odstotka obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve.
(3)Če je znesek obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve, namenjen za delovanje Študentske organizacije Slovenije, v posameznem letu nižji od 80 odstotkov zneska obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve, katerega je Študentska organizacija Slovenije prejela v letu 2011, se razlika do tega deleža zagotovi iz sredstev proračunskega sklada ministrstva in se izplača Študentski organizaciji Slovenije v šestih enakih obrokih v obdobju od meseca marca do meseca avgusta naslednjega koledarskega leta. 131. člen (zbiranje in odvajanje sredstev iz koncesijske dajatve v proračunski sklad ministrstva)
(1)Organizacije iz prvega odstavka prejšnjega člena nakazujejo v proračunski sklad ministrstva sredstva iz koncesijske dajatve za sofinanciranje štipendij.
(2)Osnova za obračun koncesijske dajatve iz prvega odstavka prejšnjega člena je fakturirani prihodek od dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom za pretekli mesec. Obračun sredstev iz koncesijske dajatve organizacije iz prvega odstavka prejšnjega člena predložijo davčnemu organu, pristojnemu za obračunavanje in plačevanje davka na dodano vrednost,
  1. dne v mesecu, če je ta dan dela prost, pa prvi naslednji delovni dan. Obračunana sredstva iz koncesijske dajatve organizacije iz prvega odstavka prejšnjega člena nakažejo v proračunski sklad ministrstva na dan predložitve obračuna.
  2. člen (nadzor nad zbiranjem in odvajanjem sredstev iz koncesijske dajatve) Zbiranje in odvajanje sredstev iz koncesijske dajatve nadzira Davčna inšpekcija Republike Slovenije.
  3. DAVEK NA DOBIČEK ZARADI SPREMEMBE NAMEMBNOSTI ZEMLJIŠČ
  4. člen (davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč) S tem zakonom se ureja obveznost plačevanja davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč.
  5. člen (pripadnost davka) Prihodki od davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč pripadajo proračunu Republike Slovenije.
  6. člen (predmet obdavčitve)
(1)Z davkom na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč se obdavči kapitalski dobiček od prodaje zemljišč, ki se ob odsvojitvi štejejo za zemljišča za gradnjo stavb.
(2)Zemljišča za gradnjo stavb za namene tega zakona so zemljišča, ki so kot zemljišča za gradnjo stavb evidentirana v registru nepremičnin, v skladu s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin, ali zemljišča, ki so stavbna zemljišča, za katera občina potrdi, da ustrezajo kriterijem za določitev zemljišč za gradnjo stavb.
(3)Pri ugotavljanju davčne obveznosti se upoštevajo prodaje zemljišč od dneva uveljavitve tega zakona dalje, ne glede na to, kdaj je bilo zemljišče pridobljeno ali kdaj je prišlo do spremembe namembnosti.
  1. člen (davčni zavezanec) Davčni zavezanec za davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč je prodajalec zemljišča.
  2. člen (davčna osnova)
(1)Davčna osnova je razlika med vrednostjo zemljišča ob odsvojitvi, zmanjšano za stroške odsvojitve, in vrednostjo zemljišča ob pridobitvi, povečano za stroške pridobitve. Kot stroški pridobitve oziroma stroški odsvojitve se štejejo stroški, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, priznajo kot stroški odsvojitve oziroma stroški pridobitve kapitala.
(2)Če je bilo zemljišče pridobljeno pred
  1. junijem 2012, se kot vrednost zemljišča ob pridobitvi šteje posplošena tržna vrednost, kot bi bila zanj določena na dan
  2. junija 2012 s sistemom množičnega vrednotenja ob upoštevanju rabe zemljišča pred spremembo namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb. Ne glede na prejšnji stavek lahko davčni zavezanec dokazuje vrednost zemljišča ob pridobitvi z listino o pridobitvi zemljišča.
(3)Če je vrednost zemljišča ob odsvojitvi, kot jo izkazuje listina o odsvojitvi nižja, kot bi bila posplošena tržna vrednost takega zemljišča ob upoštevanju spremembe namembnosti, se kot vrednost zemljišča ob odsvojitvi šteje posplošena tržna vrednost, kot bi bila na dan odsvojitve določena zemljišču ob upoštevanju spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb.
  1. člen (davčna stopnja) Davčne stopnje za davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišča znašajo: – 25 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do prodaje minilo manj kot eno leto, – 15 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do prodaje minilo eno do manj kot tri leta, in – 5 %, če je od spremembe namembnosti v zemljišče za gradnjo stavb do prodaje minilo od treh let do vključno deset let.
  2. člen (napoved in odmera davka)
(1)Davek odmeri davčni organ v rokih in na način, kot je določen za odmero dohodnine od dobička iz kapitala v primeru odsvojitve nepremičnine.
(2)Napoved za odmero davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč mora zavezanec predložiti na obrazcu za napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti. Davčna obveznost nastane z dnem sklenitve pogodbe o prodaji. Obrazcu mora priložiti dokazilo občine o spremembi namembnosti zemljišča v zemljišče za gradnjo stavb, iz katerega mora biti razviden datum spremembe namembnosti. 140. člen (uporaba drugih predpisov)
(1)Glede vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso določene s tem poglavjem zakona, se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo davčni postopek oziroma davčno službo.
(2)Z globo od 2.000 do 75.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne predloži napovedi za odmero davka v skladu z drugim odstavkom 139. člena tega zakona.
(3)Z globo od 400 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4)Z globo od 200 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če ne predloži napovedi za odmero davka v skladu z drugim odstavkom
  1. člena tega zakona.
  2. SUBVENCIONIRANJE CENE MALICE
  3. člen (subvencioniranje cene malice)
(1)Ne glede na prvi odstavek
  1. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se od
  2. septembra 2012 dodatna subvencija v višini 1/6 cene malice ukinja.
(2)Ne glede na določbe Zakona o šolski prehrani (Uradni list RS, št. 43/10) je od
  1. septembra 2012 do splošne subvencije upravičen samo tisti učenec oziroma dijak, ki mu je priznana pravica do dodatne subvencije v višini 1/3 cene malice, in sicer od dneva, ko mu je pravica do dodatne subvencije v višini 1/3 cene malice priznana. IV. DEL ZAČASNI UKREPI
  2. NA PODROČJU SOFINANCIRANJA INVESTICIJ OBČIN
  3. člen (sofinanciranje investicij občin) Ne glede na drugi odstavek
  4. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 94/10 – ZIU in 36/11; v nadaljnjem besedilu: ZFO-1) se del sredstev za sofinanciranje investicij občin iz prvega odstavka
  5. člena ZFO-1 zagotavlja v letu 2013 in 2014 v višini 4 % skupne primerne porabe občin.
  6. NA PODROČJU POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
  7. člen (usklajevanje pokojnin in drugih nadomestil ter prejemkov)
(1)Pokojnine in drugi prejemki, priznani na podlagi pravic iz
  1. in
  2. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod, 38/10 – ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/11 – odločba US in 105/11 – odločba US; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1), ter osnove, ki se usklajujejo na podlagi ZPIZ-1, se, ne glede na določbe 150.a in 150.b člena ZPIZ-1, do
  3. decembra 2012 ne uskladijo.
(2)Ne glede na prejšnji odstavek se pokojnine, za katerih izplačilo zagotavlja Republika Slovenija sredstva iz državnega proračuna, v skladu z 232. členom ZPIZ-1, ki na dan pred uveljavitvijo tega zakona oziroma ob uveljavitvi pravice presegajo znesek 622,00 eurov, s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona oziroma pravice uskladijo tako, da se zmanjšajo za: – celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ do 100 eurov, če znaša pokojnina do 777,50 eurov, pri čemer pa pokojnina ne more znašati manj kot 622,00 eurov; – celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ do 150 eurov, če znaša pokojnina do 933,00 eurov; – celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ do 200 eurov, če znaša pokojnina do 1.088,50 eurov; – celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ do 250 eurov, če znaša pokojnina do 1.244,00 eurov; – celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ do 300 eurov, če znaša pokojnina do 1.450,00 eurov – celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ do 350 eurov, če znaša pokojnina nad 1.450,00 eurov.
(3)Če pokojnina, usklajena po prejšnjem odstavku, presega znesek 1.450,00 eurov, se dodatno uskladi tako, da se zmanjša za celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar ne pod znesek 1.450,00 eurov.
(4)Če se po uveljavitvi tega zakona spremeni delež sredstev, ki jih za izplačilo pokojnine iz drugega odstavka tega člena zagotavlja Republika Slovenija iz državnega proračuna, se pokojnina od prvega dne naslednjega meseca po nastali spremembi preračuna in uskladi na način, določen v drugem odstavku tega člena, če so zanj še izpolnjeni pogoji, sicer pa izplačuje v pripadajoči višini.
(5)Določbe drugega do četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo za pokojnine, za katere zagotavlja Republika Slovenija del oziroma celoten del sredstev iz državnega proračuna v skladu z
  1. členom ZPIZ-1, in sicer za: – pokojnine pripadnikov Teritorialne obrambe Republike Slovenije, policistov, operativnih delavcev kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, oboroženih pripadnikov narodne zaščite ter pripadnikov enot za zveze Republike in občin, ki so v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od
  3. do
  5. 1991 opravljali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije; – pokojnine žrtev dachavskih procesov; – pokojnine delavcev pri proizvodnji ter predelavi azbesta; – dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij iz
  6. člena ZPIZ-1; – dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij, prebitih v invalidskih podjetjih, za katere po
  7. členu ZPIZ-1 niso bili plačani prispevki; – dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij pokojninske dobe iz četrtega odstavka iz
  8. in
  9. člena ZPIZ-1; – dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij iz 54.,
  10. oziroma
  11. člena ZPIZ-1.
(6)V obdobju od uveljavitve tega zakona do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka družbenega bruto proizvoda, se letni dodatek iz 136.b člena ZPIZ-1 izplačuje v naslednjih zneskih: – uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 414 eurov, se letni dodatek izplača v višini 367,95 eurov; – uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 414,01 eurov do 518 eurov, se letni dodatek izplača v višini 223,56 eurov; – uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 518,01 eurov do 622 eurov, se letni dodatek izplača v višini 166 eurov; – uživalcem nadomestil iz tretje alinee prvega odstavka 136.b člena ZPIZ-1, ki prejemajo nadomestilo v znesku do 622 eurov, se letni dodatek izplača v višini 166 eurov; – uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja iz druge in tretje alinee prvega odstavka 136.b člena ZPIZ-1, katerih pokojnina oziroma nadomestilo v mesecu izplačila letnega dodatka presega 622,00 eurov se letni dodatek ne izplača. 3. NA PODROČJU UVELJAVLJANJA PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV 144. člen (izjeme)
(1)Ne glede na
  1. točko prvega odstavka
  2. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10 in 40/11; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS) se kot premoženje po ZUPJS ne štejejo osebni avtomobili oziroma enosledna vozila do vrednosti 8.060,00 eurov za vsak avtomobil oziroma enosledno vozilo, in osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb.
(2)Ne glede na drugi odstavek
  1. člena ZUPJS otroški dodatek glede na uvrstitev v dohodkovni razred znaša mesečno: +----------+---------+---------------------+---------------------+ |Dohodkovni|Povprečni| Znesek otroškega | Znesek otroškega | | razred | mesečni | dodatka za otroka do| dodatka za otroka v | | | dohodek | konca osnovne šole | srednji šoli, vendar| | | na osebo| ali do
  2. leta (v | najdalj do
  3. leta | | | v % od | eurih) | (v eurih) | | | neto +------+------+-------+------+------+-------+ | |povprečne|
  4. |
  5. |
  6. in |
  7. |
  8. |
  9. in | | | plače | otrok| otrok|nasled-| otrok| otrok|nasled-| | | | | | nji | | | nji | | | | | | otrok | | | otrok | +----------+---------+------+------+-------+------+------+-------+ | 1 |do 18 % |114,31|125,73| 137,18|168,31|179,73| 243,55| +----------+---------+------+------+-------+------+------+-------+ | 2 |nad 18 % | 97,73|108,04| 118,28|142,73|153,04| 206,88| | |do 30 % | | | | | | | +----------+---------+------+------+-------+------+------+-------+ | 3 |nad 30 % | 74,48| 83,25| 91,98|110,48|119,25| 162,89| | |do 36 % | | | | | | | +----------+---------+------+------+-------+------+------+-------+ | 4 |nad 36 % | 58,75| 67,03| 75,47| 85,75| 94,03| 128,58| | |do 42 % | | | | | | | +----------+---------+------+------+-------+------+------+-------+ | 5 |nad 42 % | 43,24| 50,45| 57,63| 61,24| 68,45| 92,94| | |do 53 % | | | | | | | +----------+---------+------+------+-------+------+------+-------+ | 6 |nad 53 % | 27,40| 34,29| 41,14| 39,10| 45,99| 64,05| | |do 64 % | | | | | | | +----------+---------+------+------+-------+------+------+-------+
(3)Ne glede na tretji odstavek
  1. člena ZUPJS se ne glede na določbo prvega odstavka
  2. člena ZUPJS do začetka šolskega ali študijskega leta 2014/15 do državne štipendije upravičeni državljani Republike Slovenije, ki so starejši od 18 let in izpolnjujejo druge pogoje po zakonu, ki ureja štipendiranje, in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne presega 53 % neto povprečne plače na osebo v istem obdobju.
  3. NA PODROČJU STARŠEVSKEGA VARSTVA IN DRUŽINSKIH PREJEMKOV
  4. člen (najvišje izplačilo nadomestila) Ne glede na prvi odstavek
  5. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 in 62/10 – ZUPJS; v nadaljnjem besedilu: ZSDP) od uveljavitve tega zakona izplačilo starševskega nadomestila, razen porodniškega nadomestila, ne more biti višje od dvakratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji na podlagi zadnjih znanih uradnih podatkov o mesečnih plačah.
  6. člen (višina starševskega nadomestila) Ne glede na prvi odstavek
  7. člena ZSDP od uveljavitve tega zakona starševsko nadomestilo, razen porodniškega nadomestila, za polno odsotnost z dela znaša 90 % osnove. Starševsko nadomestilo znaša 100 % osnove, kadar osnova ne presega 763,06 eurov.
  8. člen (višina starševskega dodatka) Ne glede na
  9. člen ZSDP znaša od uveljavitve tega zakona starševski dodatek 55 % neto minimalne plače.
  10. člen (pravica do pomoči ob rojstvu otroka) Ne glede na
  11. člen ZSDP ima od uveljavitve tega zakona pravico do pomoči ob rojstvu otroka vsak otrok, katerega mati ali oče imata stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 64 % neto povprečne plače skladno z določili ZUPJS, ki se uporabljajo za odločanje o pravici do otroškega dodatka. Za potrebe tega člena centri za socialno delo iz centralne zbirke podatkov iz
  12. člena ZUPJS obdelujejo osebne podatke, ki jih potrebujejo pri odločanju o pravici po tem členu.
  13. člen (pravica do dodatka za veliko družino) Ne glede na prvi odstavek
  14. člena ZSDP ima od uveljavitve tega zakona pravico do dodatka za veliko družino eden od staršev, če imajo eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 64 % neto povprečne plače skladno z določili ZUPJS, ki se uporabljajo za odločanje o pravici do otroškega dodatka. Za potrebe tega člena centri za socialno delo iz centralne zbirke podatkov iz
  15. člena ZUPJS obdelujejo osebne podatke, ki jih potrebujejo pri odločanju o pravici po tem členu.
  16. NA PODROČJU JAVNEGA JAMSTVENEGA IN PREŽIVNINSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
  17. člen (usklajevanje nadomestil preživnin) Ne glede na peti odstavek 21.d člena Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 78/06 – uradno prečiščeno besedilo) se nadomestila preživnin ne uskladijo.
  18. člen (veljavnost določb 3.,
  19. in
  20. poglavja) Določbe od
  21. člena do
  22. člena tega zakona veljajo do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka družbenega bruto proizvoda.
  23. NA PODROČJU SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKOV
  24. člen (izjeme glede višine določenih socialno varstvenih prejemkov)
(1)Ne glede na prvi odstavek
  1. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10 in 40/11; v nadaljnjem besedilu: ZSVarPre), osnovni znesek minimalnega dohodka od uveljavitve tega zakona do
  2. decembra 2014 znaša 260 eurov.
(2)Ne glede na drugi odstavek
  1. člena ZSVarPre se od uveljavitve tega zakona do
  2. decembra 2014 občasni, neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel pred obdobjem iz prvega odstavka
  3. člena ZSVarPre, vendar v obdobju dvanajstih mesecev pred mesecem vložitve vloge, upoštevajo, če dosegajo ali presegajo višino 13.780 eurov.
(3)Ne glede na
  1. točko prvega odstavka
  2. člena ZSVarPre se od uveljavitve tega zakona do
  3. decembra 2014 kot premoženje po ZSVarPre ne upoštevajo osebni avtomobili ali enosledna vozila v vrednosti do višine 8.060 eurov.
(4)Ne glede na 5., 10., 11.,
  1. in
  2. točko prvega odstavka
  3. člena ZSVarPre se od uveljavitve tega zakona do
  4. decembra 2014 višine minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka, povečajo za 0,1 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
(5)Ne glede na prvi odstavek
  1. člena ZSVarPre se od uveljavitve tega zakona do
  2. decembra 2014 denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po ZSVarPre, ki dosega ali presega 13.780 eurov.
(6)Ne glede na četrti odstavek
  1. člena ZSVarPre, 8.a člen in drugi odstavek 9.a člena Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83 ter Uradni list RS, št. 114/06 – ZUTPG, 61/10 – ZSVarPre in 40/11 – ZSVarPre-A; v nadaljnjem besedilu: ZDVDTP), se od uveljavitve tega zakona do
  2. decembra 2014 višina transferjev za osebe, ki jih določa ZDVDTP, določi v višini, kot je določena s Sklepom o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od
  3. julija 2011 (Uradni list RS, št. 57/11), za nadomestilo za invalidnost in za dodatek za tujo nego in pomoč.
(7)Ne glede na
  1. točko drugega odstavka
  2. člena ZSVarPre se višina minimalnega dohodka, določena v skladu s prvim odstavkom
  3. člena ZSVarPre, v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz
  4. člena ZSVarPre, od uveljavitve tega zakona do
  5. decembra 2014 poveča za 0,73 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
(8)Ne glede na
  1. točko drugega odstavka
  2. člena ZSVarPre se višina minimalnega dohodka, določena v skladu s prvim odstavkom
  3. člena ZSVarPre, od uveljavitve tega zakona do
  4. decembra 2014 v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz
  5. člena ZSVarPre, poveča za 0,36 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
(9)Ne glede na prvi odstavek in
  1. točko četrtega odstavka
  2. člena ZSVarPre se višina varstvenega dodatka od uveljavitve tega zakona do
  3. decembra 2014 določi v višini 0,73 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
(10)Ne glede na
  1. točko četrtega odstavka
  2. člena ZSVarPre se višina varstvenega dodatka od uveljavitve tega zakona do
  3. decembra 2014 določi v višini 0,36 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
  4. NA PODROČJU USKLAJEVANJA TRANSFERJEV POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM V REPUBLIKI SLOVENIJI
  5. člen Transferji posameznikom in gospodinjstvom, ki se usklajujejo na podlagi Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod, 71/08, 98/09 – ZIUZGK, 62/10 – ZUPJS, 85/10 in 94/10 – ZIU) se od uveljavitve tega zakona do
  6. decembra 2014 ne usklajujejo, razen osnovnega zneska minimalnega dohodka iz prve alineje
  7. člena Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
  8. NA PODROČJU PLAČ, POVRAČIL STROŠKOV IN NEKATERIH DRUGIH PREJEMKOV ZAPOSLENIH TER ZA OMEJEVANJE STROŠKOV V JAVNEM SEKTORJU
  9. člen (veljavnost
  10. poglavja)
(1)To poglavje velja za javne uslužbence in funkcionarje v državnih organih, upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih ter drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: javni sektor).
(2)Funkcionarji so osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti. Javni uslužbenci so zaposleni, razen funkcionarjev, ki sklenejo delovno razmerje v javnem sektorju. 8.1 Plače javnih uslužbencev in funkcionarjev
  1. člen (odprava nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev) Ne glede na določbe kolektivne pogodbe za javni sektor se višja osnovna plača, ki pripada javnemu uslužbencu zaradi odprave tretje in četrte četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah, začne izplačevati s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon.
  2. člen (odprava nesorazmerij v osnovnih plačah funkcionarjev) Odprava zadnje tretjine oziroma četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah funkcionarjev se ne glede na določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in prvega odstavka
  3. člena Zakona o interventnih ukrepih (Uradni list RS, št. 94/10 in 110/11 – ZDIU12) izvede s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon.
  4. člen (obračun in izplačilo plač pravosodnih funkcionarjev) Sodniki ustavnega sodišča, generalni sekretar ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci in državni pravobranilci so upravičeni do obračuna in izplačila plače v skladu s plačnim razredom, določenim v
  5. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 91/09) s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon.
  6. člen (nadomestilo plače po prenehanju funkcije) Ne glede na določbe zakonov, ki določajo višino nadomestila plače funkcionarju po prenehanju funkcije, se kot osnova za določitev višine nadomestila plače funkcionarju po prenehanju funkcije upošteva plača funkcionarja, določena v skladu s tem zakonom.
  7. člen (uskladitev osnovnih plač) Ne glede na določbo prvega odstavka
  8. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (Uradni list RS, št. 110/11; v nadaljnjem besedili: Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012) in ne glede na določbo
  9. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in na njegovi podlagi sprejetih predpisov in določb kolektivnih pogodb, ter ne glede na razliko med dejansko in napovedano rastjo cen življenjskih potrebščin, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, se vrednost plačnih razredov iz plačne lestvice do
  10. januarja 2014 ne uskladi.
  11. člen (redna delovna uspešnost) Ne glede na določbe
  12. in 22.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju javnim uslužbencem in funkcionarjem v letu 2013 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost.
  13. člen (delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela)
(1)Ne glede na prvi odstavek 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08 in 89/08) in splošnih aktov, ki urejajo plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence v drugih državnih organih, lahko v letu 2013 višina dela plače javnega uslužbenca za plačilo delovne uspešnosti pri opravljanju rednih delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta, načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna, znaša največ 20 odstotkov njegove osnovne plače. Če se javnemu uslužbencu izplačuje del plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 30 odstotkov njegove osnovne plače.
(2)Javnim uslužbencem, za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05, 103/05, 12/06, 36/06, 46/06, 77/06, 128/06, 37/07, 95/07, 112/07, 104/08, 123/08, 21/09, 61/09, 91/09, 3/10, 27/10, 45/10, 62/10, 88/10, 10/11, 45/11, 53/11, 86/11 in 26/12), se del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v letu 2013 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena uredbe iz prejšnjega odstavka.
(3)Za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko v letu 2013 uporabniki proračuna porabijo največ 60 odstotkov sredstev iz prihrankov, določenih v 22.d členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
  1. člen (napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev) Ne glede na
  2. in
  3. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter ne glede na določbe drugih predpisov in splošnih aktov javni uslužbenci in funkcionarji, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letu 2013, v letu 2013 ne napredujejo v višji plačni razred in ne napredujejo v višji naziv.
  4. člen (napredovanje v višji plačni razred in višji naziv)
(1)Ne glede na
  1. in
  2. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter določbe drugih predpisov in splošnih aktov javni uslužbenci in funkcionarji, ki v letu 2012 napredujejo v višji plačni razred, pridobijo pravico do plače v skladu z višjim plačnim razredom s
  3. junijem 2013.
(2)Javni uslužbenci in funkcionarji, ki so v letu 2011 in 2012 napredovali v naziv ali višji naziv in niso pridobili pravice do plače v skladu s pridobljenim nazivom, pridobijo pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1. junijem 2013.
(3)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena in ne glede na določbe prejšnjega člena javni uslužbenci in funkcionarji v letu 2012 in 2013 pridobijo naziv ali višji naziv in pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča, oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi. 8.2 Povračila stroškov v zvezi z delom in nekateri drugi prejemki 164. člen (uporaba določb zakona glede povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov)
(1)Določbe od
  1. člena do
  2. člena tega zakona se uporabljajo do uveljavitve kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, ki bodo sklenjene po sprejetju tega zakona, s katerimi se uredijo povračila stroškov v zvezi z delom in nekateri drugi prejemki.
(2)Javni uslužbenci, za katere povračila stroškov in nekaterih drugih prejemkov ne ureja kolektivna pogodba in funkcionarji (v nadaljnjem besedilu tega podpoglavja: zaposleni), povračila stroškov in druge prejemke prejemajo v skladu s tem zakonom.
(3)Povračila stroškov in drugi prejemki v zvezi z delom pripadajo zaposlenim pod pogoji in v višini, določeni v tem zakonu, s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je uveljavljen ta zakon, razen prejemka iz
  1. člena tega zakona. V času uporabe tega zakona se za zaposlene v javnem sektorju določbe kolektivnih pogodb, predpisov ter splošnih aktov, ki urejajo povračila stroškov in druge prejemke drugače, ne uporabljajo.
  2. člen (določitev višin prejemkov in povračila stroškov)
(1)V pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu se zaposlenemu ne glede na določbe splošnih aktov in kolektivnih pogodb ne sme določiti povračila stroškov v zvezi z delom in prejemkov iz delovnega razmerja v drugačni višini, kot jo določa ta zakon.
(2)Če delodajalec ugotovi, da so bili zaposlenemu v nasprotju s prejšnjim odstavkom določeni in izplačani oziroma izplačani višji zneski povračila stroškov iz delovnega razmerja oziroma višji prejemki iz delovnega razmerja, kot bi mu pripadali, je zaposleni dolžan vrniti preveč izplačane zneske. Delodajalec in zaposleni se dogovorita o načinu vrnitve preveč izplačanih zneskov. V primeru, da med delodajalcem in zaposlenim v enem mesecu od pisnega poziva delodajalca ne pride do soglasja, mora delodajalec preveč izplačani znesek zahtevati s tožbo pred pristojnim sodiščem.
(3)Če je določilo o višini prejemka in povračilu stroškov v pogodbi o zaposlitvi, odločbi oziroma sklepu v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se uporabljajo določbe tega zakona, kot sestavni del te pogodbe, odločbe ali sklepa. 166. člen (regres za prehrano)
(1)Regres za prehrano je povračilo stroškov prehrane med delom.
(2)Višina regresa za prehrano med delom znaša 3,52 eurov.
(3)Izplačilo regresa iz prejšnjega odstavka pripada zaposlenemu za dan prisotnosti na delu, pri čemer se kot dan prisotnosti šteje osem ur.
(4)Ne glede na prejšnji odstavek je do regresa upravičen tudi zaposleni, ki dela več kot štiri in manj kot osem ur dnevno oziroma dela krajši delovni čas na podlagi zakona.
(5)Če je delovni čas razporejen neenakomerno, se število regresov za prehrano določi tako, da se število ur mesečne delovne obveznosti deli z osem.
(6)Če zaposleni v določenem mesecu dela preko polnega delovnega časa, mu za vsakih izpolnjenih osem ur dela preko polnega delovnega časa pripada znesek iz drugega odstavka tega člena.
(7)Zaposleni ni upravičen do regresa za prehrano v skladu s tem členom, če mu delodajalec zagotovi brezplačno prehrano med delom. Če je cena zagotovljene prehrane nižja od zneska regresa za prehrano, je zaposleni upravičen do plačila razlike do višine zneska iz drugega odstavka tega člena.
(8)Ne glede na prejšnji odstavek je zaposleni upravičen do zneska iz drugega odstavka tega člena, če za zaposlenega zagotovljena prehrana iz zdravstvenih, dietnih, verskih ali drugih razlogov ni ustrezna. Zaposleni je o tem dolžan predložiti ustrezna dokazila.
(9)Če je zaposleni na službenem potovanju in ni upravičen do dnevnice v skladu s tem zakonom, mu pripada še en znesek regresa za prehrano v primeru, da službeno potovanje traja več kot osem ur. 167. člen (nadomestilo za ločeno življenje)
(1)Nadomestilo za ločeno življenje se zaposlenemu, ki je razporejen na delo več kot 70 kilometrov izven kraja bivališča njegove ožje družine in živi ločeno od ožje družine, izplačuje kot mesečno nadomestilo stroškov stanovanja. Ožja družina so zakonec, zunajzakonski partner, otroci in posvojenci, ki jih je zaposleni po zakonu dolžan preživljati in jih tudi dejansko preživlja, ter partner v času trajanja registrirane istospolne partnerske skupnosti, če je zaposleni pred razporeditvijo z njimi skupaj prebival.
(2)Višina nadomestila za ločeno življenje znaša 140,54 eurov mesečno. 168. člen (povračilo stroškov prevoza na delo in z dela)
(1)Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada zaposlenemu glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra.
(2)Zaposlenemu pripada povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Če zaposleni nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna kilometrina v višini 8 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.
(3)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mesečna višina povračila stroškov prevoza na delo in z dela ne more znašati več kot znaša višina minimalne plače za mesečno delovno obveznost, razen če je bil zaposleni premeščen, prevzet na podlagi zakona ali je po odločitvi oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju.
(4)Če mora zaposleni zaradi potreb delovnega procesa, izrednega dogodka ali zaradi dela izven redno predvidenega razporeda priti na delo večkrat, kot je število delovnih dni, se mu za te prihode in odhode povrnejo stroški prevoza, ne glede na omejitev višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela iz prejšnjega odstavka.
(5)Če je organiziran ali zagotovljen brezplačni prevoz oziroma, če delodajalec zagotovi brezplačni prevoz na delo in z dela, zaposlenemu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne pripada.
(6)Če zaposleni opravlja delo v več krajih, se mu za razdaljo med temi kraji povrnejo stroški prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi. Če zaposleni nima možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se mu prizna kilometrina v višini 8 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.
(7)Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se podrobneje uredi s kolektivnimi pogodbami dejavnosti ali poklicev, za javne uslužbence, za katere povračila stroškov prevoza na delo in z dela ne ureja kolektivna pogodba, in funkcionarje, pa z uredbo. 169. člen (določitev višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela glede na kraj)
(1)Kraj, iz katerega se zaposleni vozi na delo in z dela, je kraj bivališča oziroma kraj, iz katerega se zaposleni dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu.
(2)Če ima zaposleni v uporabi službeno stanovanje, se povračilo stroškov prevoza obračuna od kraja službenega stanovanja. Če zaposleni zavrne dodelitev službenega stanovanja, se mu ne glede na način obračuna stroškov prevoza iz tega člena obračunajo in povrnejo stroški prevoza od kraja dodeljenega službenega stanovanja oziroma kraja, iz katerega se dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji kraju opravljanja dela.
(3)Če je bil zaposleni premeščen oziroma prevzet na podlagi zakona ali je po odločitvi oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju, ki je od njegovega dotedanjega delovnega mesta oziroma bivališča, iz katerega prihaja na delo, oddaljen več kot 70 kilometrov, se zaposlenemu povrnejo stroški v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena. 170. člen (izjava za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela)
(1)Zaposleni poda pisno izjavo za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. Izjava vključuje naslednje podatke:
  1. bivališče,
  2. kraj, od koder se zaposleni dejansko vozi na delo,
  3. razdalja od bivališča do delovnega mesta (v kilometrih),
  4. razdalja od kraja, od koder se zaposleni dejansko vozi na delo do delovnega mesta (v kilometrih).
(2)Vsako spremembo podatkov iz
  1. in
  2. točke prejšnjega odstavka mora zaposleni v osmih dneh sporočiti pristojni službi delodajalca.
(3)Resničnost podatkov iz izjave nadzira delodajalec v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, oziroma zakonom, ki ureja javne uslužbence. Zaposleni mora na zahtevo delodajalca predložiti dokumente, ki dokazujejo dejstva, navedena v izjavi.
(4)Podajanje neresničnih podatkov iz
  1. in
  2. točke prvega odstavka tega člena je razlog za izredno odpoved delovnega razmerja po zakonu, ki ureja delovna razmerja.
  3. člen (stroški in obračun stroškov na službenem potovanju)
(1)Zaposlenemu se povrnejo stroški, nastali na službenem potovanju, na katerega je zaposleni napoten z nalogom za službeno potovanje (v nadaljnjem besedilu: potni nalog). Za službeno potovanje šteje potovanje, na katerega je napoten zaposleni, da opravi določeno nalogo izven kraja, v katerem v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravlja delo.
(2)Kot stroški na službenem potovanju v državi se štejejo: – stroški javnega prevoza, – dnevnica kot povračilo stroškov prehrane, – kilometrina, če je bila za službeno potovanje odobrena uporaba lastnega avtomobila, – parkirnina, – stroški prenočevanja in – drugi stroški, vezani na opravljanje nalog na službenem potovanju in z izkazanim računom.
(3)Zaposleni ima pred pričetkom službenega potovanja v tujino pravico do akontacije stroškov za službeno potovanje.
(4)Višine dnevnic za službena potovanja v tujino glede na stroške v posamezni državi oziroma kraju, povračilo stroškov za prenočišče, povračilo stroškov prevoza in povračilo drugih stroškov, nastalih na službenem potovanju v tujino, uredi vlada z uredbo. 172. člen (dnevnica za službeno potovanje v državi)
(1)Dnevnica za službeno potovanje v Republiki Sloveniji je povračilo stroškov prehrane zaposlenemu za tri obroke dnevno na službenem potovanju.
(2)Do dnevnice iz prejšnjega odstavka v višini 16 eurov je zaposleni upravičen, če službeno potovanje traja več kot 12 ur.
(3)Zaposleni, ki ima na službenem potovanju poravnano celotno prehrano v ceni druge storitve ali pa mu prehrano poravna organizator, nima pravice do dnevnice. Če ima zaposleni na službenem potovanju zagotovljene brezplačne obroke, se za zagotovljeni brezplačni zajtrk odšteje 20 odstotkov, za brezplačno kosilo oziroma večerjo pa za vsak obrok 40 odstotkov vrednosti dnevnice.
(4)Dnevnica in regres za prehrano se izključujeta. 173. člen (kilometrina za uporabo lastnega avtomobila v državi)
(1)Uporaba lastnega avtomobila v službene namene je izjemoma, če drugače ni možno opraviti službene poti oziroma rednega dela, mogoča samo na podlagi dogovora med delodajalcem in zaposlenim.
(2)Če je zaposlenemu v službene namene odobrena uporaba lastnega avtomobila, se mu povrnejo stroški za občasno uporabo avtomobila v obliki kilometrine na podlagi potnega naloga. Kilometrina za uporabo lastnega avtomobila v službene namene znaša 18 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za prevoženi kilometer. Kilometrina za stalno uporabo lastnega avtomobila za opravljanje dela iz pogodbe o zaposlitvi znaša 30 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za prevoženi kilometer. 174. člen (stroški prenočevanja) Stroški prenočevanja na službenem potovanju v Republiki Sloveniji se zaposlenemu povrnejo v višini zneska računa za prenočevanje, ki ga predhodno odobri delodajalec, upoštevaje načelo dobrega gospodarjenja z javnimi sredstvi. 175. člen (terenski dodatek)
(1)Zaposleni je upravičen do terenskega dodatka, kadar je napoten na delo izven kraja sedeža delodajalca oziroma izven kraja, kjer v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravlja delo, in sta tam zaposlenemu zagotovljena brezplačna prehrana in prenočišče.
(2)Višina terenskega dodatka znaša dnevno 21 odstotkov dnevnice za službeno potovanje v državi.
(3)Terenski dodatek in dnevnica se izključujeta. 176. člen (regres za letni dopust za leti 2012 in 2013)
(1)Zaposlenim se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012, Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 86/08, 112/08, 3/09, 16/09, 23/09, 33/09, 48/09, 91/09, 31/10, 83/10, 89/10, 59/11 in 6/12; v nadaljnjem besedilu: Kolektivne pogodbe za javni sektor) in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa.
(2)Zaposlenim, ki so v letu 2012 v mesecu pred izplačilom regresa za letni dopust, uvrščeni: – do vključno
  1. plačnega razreda se izplača regres v znesku 692 eurov, – od
  2. do vključno
  3. plačnega razreda se izplača regres v znesku 657,40 eurov, – od
  4. do vključno
  5. plačnega razreda se izplača regres v znesku 493,05 eurov, – od
  6. do vključno
  7. plačnega razreda se izplača regres v znesku 328,70 eurov, – od
  8. do vključno
  9. plačnega razreda se izplača regres v znesku 164,35 eurov in – od
  10. do vključno
  11. plačnega razreda se izplača regres v znesku 100 eurov.
(3)Zaposlenim, ki so v letu 2013 v mesecu pred izplačilom regresa za letni dopust uvrščeni v 40. in nižje plačne razrede, se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, Kolektivne pogodbe za javni sektor in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2013 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa.
(4)Zaposlenim, ki so v letu 2013 v mesecu pred izplačilom regresa, uvrščeni: – do vključno
  1. plačnega razreda se izplača regres v znesku 692 eurov, – od
  2. do vključno
  3. plačnega razreda se izplača regres v znesku 484,40 eurov in – od
  4. do vključno
  5. plačnega razreda se izplača regres v znesku 346 eurov.
(5)Zaposlenim, ki so v letu 2013 v mesecu pred izplačilom regresa za letni dopust uvrščeni v 41. ali višji plačni razred, se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, Kolektivne pogodbe za javni sektor in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2013 ne izplača regres za letni dopust.
(6)Regres za letni dopust se zaposlenim izplača pri plači za mesec maj 2013.
(7)Plačni razred za določitev višine regresa zaposlenim iz tega člena je plačni razred, v katerega je uvrščen zaposleni na zadnji dan v mesecu pred mesecem izplačila regresa. Če zaposleni na ta dan še ni pridobil pravice do plače v skladu s plačnim razredom, v katerega je uvrščen, je plačni razred za določitev višine regresa plačni razred, v skladu s katerim je zaposleni prejel plačo za mesec pred mesecem izplačila regresa. Za zaposlene, ki jim do uveljavitve tega zakona niso bila odpravljena oziroma izplačana nesorazmerja v osnovnih plačah, je plačni razred za določitev višine regresa najbližji plačni razred, ki ustreza osnovni plači, ki jo je javni uslužbenec prejel za mesec pred mesecem izplačila regresa. 177. člen (jubilejna nagrada)
(1)Zaposlenemu pripada jubilejna nagrada v višini: – za 10 let delovne dobe 288,76 eurov, – za 20 let delovne dobe 433,13 eurov, – za 30 let delovne dobe 577,51 eurov.
(2)Jubilejna nagrada se izplača zaposlenemu ob izplačilu plače v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogojev.
(3)Delovna doba po tem členu je delovna doba, ki jo je zaposleni izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju. 178. člen (solidarnostna pomoč)
(1)Delodajalec je dolžan izplačati zaposlenemu solidarnostno pomoč v primerih oziroma ob izpolnitvi pogojev, določenih s tem zakonom.
(2)Do izplačila solidarnostne pomoči je upravičen zaposleni v primeru, ko njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer iz tretjega odstavka tega člena, ne presega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače.
(3)Zaposlenemu pripada solidarnostna pomoč v višini 577,51 eurov v naslednjih primerih: – ob smrti ožjega družinskega člana (ožji družinski člani so zakonec, zunajzakonski partner, partner v času trajanja registrirane istospolne partnerske skupnosti, otroci ter posvojenci, ki jih je zaposleni po zakonu dolžan preživljati in jih je tudi dejansko preživljal), – ob ugotovitvi invalidnosti II. in III. kategorije, ugotovljene na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, – zaradi bolezni, ki traja šest mesecev ali več, ne glede na to, ali je zaposleni zaradi bolezni, ki v koledarskem letu traja šest mesecev ali več, odsoten z dela ali pa dela po štiri ure dnevno, – naravne nesreče, kot jih določajo predpisi o zaščiti in reševanju, ali požara, ki huje prizadeneta premoženje zaposlenega.
(4)V primeru iz četrte alineje prejšnjega odstavka je zaposleni do izplačila solidarnostne pomoči upravičen ne glede na določbo drugega odstavka tega člena.
(5)Izplačilo solidarnostne pomoči na podlagi primerov iz tretjega odstavka tega člena se med seboj ne izključuje.
(6)Zaposleni je dolžan ob izpolnitvi pogojev za izplačilo solidarnostne pomoči predložiti ustrezna dokazila.
(7)V primeru smrti zaposlenega se solidarnostna pomoč izplača njegovi družini.
(8)Solidarnostna pomoč ne pripada zaposlenemu, ki je odsoten zaradi poškodbe pri delu.
(9)Zaposleni lahko vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni po nastanku primera iz tretjega odstavka tega člena. 179. člen (odpravnina ob upokojitvi)
(1)Odpravnina ob odhodu v pokoj znaša dve povprečni mesečni plači zaposlenega v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma dve zadnji mesečni plači zaposlenega, če je to zanj ugodneje.
(2)Zaposleni je v primeru, ko je delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe, upravičen do razlike do višine odpravnine, če so bila sredstva za dokup nižja od odpravnine.
(3)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena zaposlenemu v javnem sektorju ob odhodu v pokoj pripada odpravnina v višini treh povprečnih plač zaposlenega v Republik

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.