Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Kra

Article 2

: It is understood that should Sweden in the future introduce a tax on capital, the Convention shall apply to such tax. In such case double taxation shall be eliminated as follows: Where a resident of Sweden owns capital which, in accordance with the provisions of the Convention, may be taxed in Slovenia, Sweden shall allow as a deduction from the tax on the capital of that resident an amount equal to the capital tax paid in Slovenia. Such deduction shall not, however, exceed that part of the Swedish capital tax, as computed before the deduction is given, which is attributable to the capital which may be taxed in Slovenia. 2.

Article 8

: With respect to profits derived by the air transport consortium Scandinavian Airlines System (SAS), the provisions of paragraph 1 of Article 8 of the Convention shall apply only to such part of the profits as corresponds to the participation held in that consortium by SAS Sverige AB, the Swedish partner of SAS. 3.

Article 11

: At the time of the signing of the Convention, the institutions referred to in subparagraph

1. b)of paragraph 3 of Article 11 of the Convention are:
2. a)in Slovenia, the Slovenian Export and Development Bank (SID – Slovenska izvozna in razvojna banka);
3. b)in Sweden, The Swedish Export Credit Corporation (AB Svensk Exportkredit) and The Swedish Export Credit Agency (Exportkreditnämnden). The competent authorities of the Contacting States may agree on additional similar institutions to be covered by subparagraph
4. b)of paragraph 3 of Article 11 of the Convention. 4.

Article 13

: With respect to gains derived by the air transport consortium Scandinavian Airlines System (SAS), the provisions of paragraph 3 of Article 13 of the Convention shall apply only to such part of the gains as corresponds to the participation held in that consortium by SAS Sverige AB, the Swedish partner of SAS. 5.

Article 21

: With respect to capital owned by the air transport consortium Scandinavian Airlines System (SAS), the provisions of paragraph 3 of Article 21 of the Convention shall apply only to such part of the capital as corresponds to the participation held in that consortium by SAS Sverige AB, the Swedish partner of SAS. IN WITNESS WHEREOF the undersigned, being duly authorized thereto, have signed this Protocol. DONE at Brussels this 12th day of May 2021 in duplicate in the English language. For the Republic of Slovenia Iztok Jarc (

1. s)For the Kingdom of Sweden Lars Danielsson (
2. s)KONVENCIJA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN KRALJEVINO ŠVEDSKO O ODPRAVI DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA TER PREPREČEVANJU DAVČNIH UTAJ IN IZOGIBANJA DAVKOM Republika Slovenija in Kraljevina Švedska sta se z namenom, da skleneta konvencijo o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja, ne da bi ustvarili možnosti za neobdavčitev ali zmanjšanje obdavčitve z davčnimi utajami ali izogibanjem davkom (vključno z izkoriščanjem ugodnejših mednarodnih sporazumov zaradi pridobitve ugodnosti, ki jih zagotavlja ta konvencija, za posredne koristi rezidentov tretjih držav), sporazumeli: 1. ČLEN Osebe, za katere se uporablja konvencija 1. Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic. 2. Za namene te konvencije se dohodek, ki ga doseže subjekt ali dogovor ali je dosežen prek subjekta ali dogovora, ki se obravnava kot v celoti ali delno davčno transparenten po davčni zakonodaji ene ali druge države pogodbenice, šteje za dohodek rezidenta države pogodbenice, vendar le, če ta država za namene obdavčitve dohodek obravnava kot dohodek rezidenta te države. V nobenem primeru se določbe tega odstavka ne razlagajo, kakor da vplivajo na pravico države pogodbenice, da obdavči svoje rezidente. 2. ČLEN Davki, za katere se uporablja konvencija 1. Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe. 2. Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin ter davki na zvišanje vrednosti kapitala. 3. Obstoječi davki, za katere se uporablja ta konvencija, so zlasti:
3. a)v Sloveniji: (
4. i)davek od dohodkov pravnih oseb, (
5. ii)dohodnina in (iii) davek od premoženja, (v nadaljnjem besedilu: "slovenski davek");
6. b)v Švedski: (
7. i)državni davek od dohodka (den statliga inkomstskatten), (
8. ii)davek, odtegnjen od dividend (kupongskatten), (iii) davek od dohodka nerezidentov (den särskilda inkomstskatten för utomlands bosatta), (
9. iv)davek od dohodka umetnikov in športnikov nerezidentov (den särskilda inkomstskatten för utomlands bosatta artister m.fl.) in (
10. v)občinski davek od dohodka (den kommunala inkomstskatten) (v nadaljnjem besedilu: "švedski davek"). 4. Konvencija se uporablja tudi za enake ali vsebinsko podobne davke, ki se po dnevu podpisa konvencije uvedejo poleg ali namesto obstoječih davkov iz tretjega odstavka. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj. 3. ČLEN Opredelitev temeljnih pojmov 1. V tej konvenciji, razen če sobesedilo ne zahteva drugače:
11. a)izraz ''Slovenija'' pomeni Republiko Slovenijo, in kadar se uporablja v geografskem pomenu, ozemlje Slovenije ter tista morska območja, na katerih lahko Slovenija izvaja svoje suverene pravice ali jurisdikcijo v skladu s svojo notranjo zakonodajo in mednarodnim pravom;
12. b)izraz ''Švedska'' pomeni Kraljevino Švedsko in, kadar se uporablja v geografskem pomenu, vključuje nacionalno ozemlje, teritorialno morje Švedske in druga morska območja, na katerih Švedska v skladu z mednarodnim pravom izvaja svoje suverene pravice ali jurisdikcijo;
13. c)izraza "država pogodbenica" in "druga država pogodbenica" pomenita Slovenijo ali Švedsko, kakor zahteva sobesedilo;
14. d)izraz "oseba" vključuje posameznika, družbo in katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;
15. e)izraz "družba" pomeni katero koli korporacijo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot korporacija;
16. f)izraz "podjetje" se uporablja za kakršno koli poslovanje;
17. g)izraza "podjetje države pogodbenice" in "podjetje druge države pogodbenice" pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice, oziroma podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;
18. h)izraz "mednarodni promet" pomeni kakršen koli prevoz z ladjo ali zrakoplovom, razen če se z ladjo ali zrakoplovom opravljajo prevozi samo med kraji v državi pogodbenici in podjetje, ki opravlja prevoze z ladjo ali zrakoplovom, ni podjetje te države;
19. i)izraz "pristojni organ" pomeni: (
20. i)v Sloveniji: Ministrstvo za finance ali njegovega pooblaščenega predstavnika; (
21. ii)v Švedski: ministra za finance, njegovega pooblaščenega predstavnika ali organ, določen kot pristojni organ za namene te konvencije;
22. j)izraz "državljan" v zvezi z državo pogodbenico pomeni: (
23. i)posameznika, ki ima državljanstvo te države pogodbenice, in (
24. ii)pravno osebo, partnerstvo ali združenje, katerega tovrstni status izhaja iz veljavne zakonodaje v tej državi pogodbenici;
25. k)izraz "poslovanje" vključuje opravljanje poklicnih storitev in drugih samostojnih dejavnosti. 2. Kadar država pogodbenica uporabi konvencijo, ima kateri koli izraz, ki v njej ni opredeljen, razen če sobesedilo ne zahteva drugače, pomen, ki ga ima takrat po pravu te države za namene davkov, za katere se konvencija uporablja, pri čemer kateri koli pomen po veljavni davčni zakonodaji te države prevlada nad pomenom izraza po drugi zakonodaji te države. 4. ČLEN Rezident 1. V tej konvenciji izraz "rezident države pogodbenice" pomeni osebo, ki mora po zakonodaji te države plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave ali katerega koli drugega podobnega merila, in vključuje tudi to državo in kateri koli njen državni organ ali agencijo, politično enoto ali lokalno oblast. Ta izraz pa ne vključuje osebe, ki mora plačevati davke v tej državi samo v zvezi z dohodki iz virov v tej državi ali od premoženja v njej. 2. Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi tako:
26. a)šteje se samo za rezidenta države, v kateri ima na voljo stalni dom; če ima stalni dom na voljo v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske stike (središče življenjskih interesov);
27. b)če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od obeh držav na voljo stalnega doma, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;
28. c)če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je;
29. d)če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom. 3. Kadar je zaradi določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, si pristojna organa držav pogodbenic prizadevata s skupnim dogovorom določiti državo pogodbenico, za katero se bo štelo, da je taka oseba njen rezident za namene konvencije, ob upoštevanju njenega sedeža dejanske uprave, kraja ustanovitve ali drugačnega oblikovanja in katerih koli drugih ustreznih dejavnikov. Če takega dogovora ni, taka oseba ni upravičena do davčnih olajšav ali oprostitev po tej konvenciji, razen v obsegu in na način, o katerih se lahko dogovorita pristojna organa držav pogodbenic. 5. ČLEN Stalna poslovna enota 1. V tej konvenciji izraz "stalna poslovna enota" pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli podjetja. 2. Izraz "stalna poslovna enota" vključuje zlasti:
30. a)sedež uprave,
31. b)podružnico,
32. c)pisarno,
33. d)tovarno,
34. e)delavnico in
35. f)rudnik, nahajališče nafte ali plina, kamnolom ali kateri koli drug kraj pridobivanja naravnih virov. 3. Gradbišče ali projekt gradnje, montaže ali namestitve ali dejavnosti nadzora v zvezi z njimi je stalna poslovna enota samo, če tako gradbišče, projekt ali dejavnosti obstajajo ali potekajo več kakor dvanajst mesecev. 4. Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz "stalna poslovna enota" ne vključuje:
36. a)uporabe prostorov samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;
37. b)vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo;
38. c)vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za predelavo, ki jo opravi drugo podjetje;
39. d)vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za nakup dobrin ali blaga za podjetje ali zbiranje informacij za podjetje;
40. e)vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za opravljanje kakršne koli druge pripravljalne ali pomožne dejavnosti za podjetje;
41. f)projekta namestitve, ki ga izvaja podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici v zvezi z dostavo strojev ali opreme, ki jih proizvaja to podjetje;
42. g)vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za kakršno koli kombinacijo dejavnosti, omenjenih v pododstavkih od a do f, če je celotna dejavnost stalnega mesta poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalna ali pomožna. 5. Četrti odstavek se ne uporablja za stalno mesto poslovanja, ki ga uporablja ali vzdržuje podjetje, če to podjetje ali tesno povezano podjetje opravlja poslovne dejavnosti na istem ali drugem kraju v isti državi pogodbenici in:
43. a)to mesto ali drugo mesto pomeni stalno poslovno enoto za podjetje ali tesno povezano podjetje v skladu z določbami tega člena ali
44. b)celotna dejavnost, ki je posledica kombinacije dejavnosti, ki jih opravljata ti dve podjetji na istem mestu ali isto podjetje ali tesno povezana podjetja na dveh mestih, ni pripravljalna ali pomožna pod pogojem, da so poslovne dejavnosti, ki jih opravljata ti dve podjetji na istem mestu ali isto podjetje ali tesno povezana podjetja na dveh mestih, dopolnilne funkcije, ki so del celovitega poslovanja. 6. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka se, kadar oseba – ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega se uporablja sedmi odstavek – deluje za podjetje ter ima in običajno uporablja v državi pogodbenici pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, za to podjetje šteje, da ima stalno poslovno enoto v tej državi v zvezi s kakršnimi koli dejavnostmi, ki jih ta oseba prevzame za podjetje, razen če dejavnosti te osebe niso omejene na tiste iz četrtega odstavka, zaradi katerih se to stalno mesto poslovanja po določbah tega odstavka ne bi štelo za stalno poslovno enoto, če bi se opravljale prek stalnega mesta poslovanja. 7. Ne šteje se, da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi pogodbenici samo zato, ker posluje v tej državi prek posrednika, splošnega komisionarja ali katerega koli drugega zastopnika z neodvisnim statusom, če te osebe delujejo v okviru svojega rednega poslovanja. Kadar pa so dejavnosti takega zastopnika v celoti ali skoraj v celoti namenjene temu podjetju ter se med podjetjem in zastopnikom v njunih komercialnih ali finančnih odnosih vzpostavijo ali določijo pogoji, drugačni od tistih, ki bi se vzpostavili med neodvisnimi podjetji, se ta ne šteje za zastopnika z neodvisnim statusom v smislu tega odstavka. 8. Dejstvo, da družba, ki je rezident države pogodbenice, nadzoruje družbo ali je pod nadzorom družbe, ki je rezident druge države pogodbenice, ali posluje v tej drugi državi (prek stalne poslovne enote ali drugače), še ne pomeni, da je ena od družb stalna poslovna enota druge. 9. Za namene tega člena je podjetje tesno povezano s podjetjem, če ima na podlagi vseh ustreznih dejstev in okoliščin eno nadzor nad drugim ali pa sta obe pod nadzorom istih oseb ali podjetij. V vsakem primeru se podjetje šteje za tesno povezano s podjetjem, če ima eno neposredno ali posredno več kakor 50 odstotkov upravičenega deleža v drugem (ali v primeru družbe več kakor 50 odstotkov seštevka glasov in vrednosti delnic družbe ali upravičenega lastniškega deleža v družbi) ali če ima druga oseba ali podjetje neposredno ali posredno več kakor 50 odstotkov upravičenega deleža (ali v primeru družbe več kakor 50 odstotkov seštevka glasov in vrednosti delnic družbe ali upravičenega lastniškega deleža v družbi) v teh dveh podjetjih. 6. ČLEN Dohodek iz nepremičnin 1. Dohodek rezidenta države pogodbenice iz nepremičnin (vključno z dohodkom iz kmetijstva ali gozdarstva), ki so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi. 2. Izraz "nepremičnine" pomeni enako kakor po pravu države pogodbenice, v kateri so te nepremičnine. Izraz vedno vključuje premoženje, ki je sestavni del nepremičnin, živino in opremo, ki se uporablja v kmetijstvu in gozdarstvu, pravice, za katere se uporabljajo določbe splošnega prava v zvezi z zemljiško lastnino, zgradbe, užitek na nepremičninah in pravice do spremenljivih ali stalnih plačil kot nadomestilo za izkoriščanje ali pravico do izkoriščanja nahajališč rude, virov in drugega naravnega bogastva; ladje in zrakoplovi se ne štejejo za nepremičnine. 3. Določbe prvega odstavka se uporabljajo za dohodek, ki se ustvari z neposredno uporabo, dajanjem v najem ali katero koli drugo obliko uporabe nepremičnine. 4. Določbe prvega in tretjega odstavka se uporabljajo tudi za dohodek iz nepremičnin podjetja. 7. ČLEN Poslovni dobiček 1. Dobiček podjetja države pogodbenice se obdavči samo v tej državi, razen če podjetje ne posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej. Če podjetje posluje, kakor je prej omenjeno, se lahko dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti v skladu z določbami drugega odstavka, obdavči v tej drugi državi. 2. Za namene tega člena in 22. člena je dobiček, ki se v vsaki državi pogodbenici pripiše stalni poslovni enoti iz prvega odstavka, dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga imela, še posebej pri poslovanju z drugimi deli podjetja, če bi bila ločeno in neodvisno podjetje, ki opravlja enake ali podobne dejavnosti pod enakimi ali podobnimi pogoji, ob upoštevanju opravljenih nalog, uporabljenih sredstev in tveganj, ki jih prevzame podjetje prek stalne poslovne enote in drugih delov podjetja. 3. Kadar v skladu z drugim odstavkom država pogodbenica prilagodi dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti podjetja ene od držav pogodbenic, in torej obdavči dobiček podjetja, ki je bil obdavčen v drugi državi, druga država pogodbenica opravi ustrezno prilagoditev, kolikor je potrebno za odpravo dvojnega obdavčevanja tega dobička, če se strinja s prilagoditvijo, ki jo opravi prva omenjena država; če se druga država pogodbenica s tem ne strinja, si državi pogodbenici prizadevata s skupnim dogovorom odpraviti kakršno koli dvojno obdavčenje, ki iz tega izhaja. 4. Kadar dobiček vključuje dohodkovne postavke, ki so posebej obravnavane v drugih členih te konvencije, določbe tega člena ne vplivajo na določbe tistih členov. 8. ČLEN Mednarodni ladijski in zračni prevoz 1. Dobiček podjetja države pogodbenice iz opravljanja ladijskih ali zračnih prevozov v mednarodnem prometu se obdavči samo v tej državi. 2. Določbe prvega odstavka se uporabljajo tudi za dobiček iz udeležbe v interesnem združenju, skupnem poslovanju ali mednarodni prevozni agenciji. 9. ČLEN Povezana podjetja 1. Kadar
45. a)je podjetje države pogodbenice neposredno ali posredno udeleženo pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu podjetja druge države pogodbenice ali
46. b)so iste osebe neposredno ali posredno udeležene pri upravljanju, nadzoru ali v kapitalu podjetja države pogodbenice in podjetja druge države pogodbenice in se v obeh primerih med podjetjema v njunih komercialnih ali finančnih odnosih vzpostavijo ali določijo pogoji, drugačni od tistih, ki bi se vzpostavili med neodvisnimi podjetji, se lahko kakršen koli dobiček, ki bi prirasel enemu od podjetij, če takih pogojev ne bi bilo, vendar prav zaradi takih pogojev ni prirasel, vključi v dobiček tega podjetja in ustrezno obdavči. 2. Kadar država pogodbenica v dobiček podjetja te države vključuje – in ustrezno obdavči – dobiček, za katerega je bilo že obdavčeno podjetje druge države pogodbenice v tej drugi državi, in je tako vključeni dobiček tisti dobiček, ki bi prirasel podjetju prve omenjene države, če bi bili pogoji, vzpostavljeni med podjetjema, taki, kakor bi jih vzpostavili neodvisni podjetji, ta druga država ustrezno prilagodi znesek davka, ki se v njej obračuna od tega dobička, če meni, da je prilagoditev upravičena. Pri določanju take prilagoditve je treba upoštevati druge določbe te konvencije, pristojna organa držav pogodbenic pa se po potrebi med seboj posvetujeta. 10. ČLEN Dividende 1. Dividende, ki jih družba, ki je rezident države pogodbenice, plača rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi. 2. Vendar pa se lahko dividende, ki jih plačuje družba, ki je rezident države pogodbenice, obdavčijo tudi v tej državi v skladu z zakonodajo te države, če pa je upravičeni lastnik dividend rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne sme presegati:
47. a)5 odstotkov bruto zneska dividend, če je upravičeni lastnik družba, ki ima v neposredni lasti najmanj 25 odstotkov kapitala ali neposredno nadzoruje najmanj 25 odstotkov glasov družbe, ki dividende plačuje, ves čas 365-dnevnega obdobja, ki vključuje dan plačila dividend (za namene izračuna tega obdobja se ne upoštevajo spremembe lastništva, ki bi nastale neposredno zaradi korporacijske reorganizacije, kot je združitev ali razdružitev družbe, ki ima delnice ali plačuje dividende);
48. b)15 odstotkov bruto zneska dividend v vseh drugih primerih. Ta odstavek ne vpliva na obdavčenje družbe v zvezi z dobičkom, iz katerega se plačajo dividende. 3. Izraz "dividende", kakor je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz delnic ali drugih pravic do udeležbe pri dobičku, ki niso terjatve, in tudi dohodek iz drugih korporacijskih pravic, ki se davčno obravnava enako kakor dohodek iz delnic po zakonodaji države, katere rezident je družba, ki dividende deli. 4. Določbe prvega in drugega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik dividend, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, katere rezident je družba, ki dividende plačuje, prek stalne poslovne enote v njej in je delež, v zvezi s katerim se dividende plačajo, dejansko povezan s tako stalno poslovno enoto. V tem primeru se uporabljajo določbe 7. člena. 5. Kadar dobiček ali dohodek družbe, ki je rezident države pogodbenice, izhaja iz druge države pogodbenice, ta druga država ne sme uvesti nobenega davka na dividende, ki jih plača družba, razen če se te dividende plačajo rezidentu te druge države ali če je delež, v zvezi s katerim se dividende plačajo, dejansko povezan s stalno poslovno enoto v tej drugi državi; niti ne sme uvesti davka od nerazdeljenega dobička družbe na nerazdeljeni dobiček družbe, tudi če so plačane dividende ali nerazdeljeni dobiček v celoti ali delno sestavljeni iz dobička ali dohodka, ki nastane v tej drugi državi. 11. ČLEN Obresti 1. Obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi. 2. Vendar pa se lahko obresti, ki nastanejo v državi pogodbenici, obdavčijo tudi v tej državi v skladu z zakonodajo te države, če pa je upravičeni lastnik obresti rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne sme presegati 5 odstotkov bruto zneska obresti. 3. Ne glede na določbe drugega odstavka se obresti, navedene v prvem odstavku, obdavčijo samo v državi pogodbenici, katere rezident je upravičeni lastnik, če je izpolnjena ena od naslednjih zahtev:
49. a)plačnik ali prejemnik obresti je država pogodbenica sama, njen državni organ ali agencija, politična enota ali lokalna oblast ali centralna banka države pogodbenice;
50. b)obresti se plačajo v zvezi s posojilom, ki ga je institucija druge države pogodbenice dala, zanj dala poroštvo ali ga zavarovala, ali v zvezi s kreditom, ki ga je odobrila, zanj dala poroštvo ali ga zavarovala, z namenom spodbujanja izvoza ali razvoja;
51. c)obresti se plačajo v zvezi z zadolženostjo, ki izhaja iz prodaje na kredit katerega koli blaga ali industrijske, komercialne ali znanstvene opreme podjetju druge države pogodbenice. 4. Izraz "obresti", kakor je uporabljen v tem členu, pomeni dohodek iz vseh vrst terjatev ne glede na to, ali so zavarovane s hipoteko, in ne glede na to, ali dajejo pravico do udeležbe pri dolžnikovem dobičku, zlasti pa dohodek iz državnih vrednostnih papirjev ter dohodek iz obveznic ali zadolžnic, vključno s premijami in nagradami od takih vrednostnih papirjev, obveznic ali zadolžnic. Kazni zaradi zamude pri plačilu se za namen tega člena ne štejejo za obresti. 5. Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik obresti, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri obresti nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej in je terjatev, v zvezi s katero se obresti plačajo, dejansko povezana s tako stalno poslovno enoto. V tem primeru se uporabljajo določbe 7. člena. 6. Šteje se, da obresti nastanejo v državi pogodbenici, kadar je plačnik rezident te države. Kadar pa ima oseba, ki plačuje obresti, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto, v zvezi s katero je nastala zadolženost, za katero se plačajo obresti, ter take obresti krije taka stalna poslovna enota, se šteje, da take obresti nastanejo v državi, v kateri je stalna poslovna enota. 7. Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom ali med njima in drugo osebo znesek obresti glede na terjatev, za katero se plačajo, presega znesek, za katerega bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za nazadnje omenjeni znesek. V tem primeru se presežni del plačil še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe te konvencije. 12. ČLEN Licenčnine in avtorski honorarji 1. Licenčnine in avtorski honorarji, ki nastanejo v državi pogodbenici in se plačajo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi. 2. Vendar pa se lahko licenčnine in avtorski honorarji, ki nastanejo v državi pogodbenici, obdavčijo tudi v tej državi v skladu z zakonodajo te države, če pa je upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne sme presegati 5 odstotkov bruto zneska licenčnin in avtorskih honorarjev. 3. Izraz "licenčnine in avtorski honorarji", kakor je uporabljen v tem členu, pomeni vse vrste plačil, prejetih kot povračilo za uporabo ali pravico do uporabe kakršnih koli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi, katerega koli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah. 4. Določbe prvega in drugega odstavka se ne uporabljajo, če upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri licenčnine in avtorski honorarji nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej in je pravica ali premoženje, v zvezi s katerim se licenčnine in avtorski honorarji plačajo, dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto. V tem primeru se uporabljajo določbe 7. člena. 5. Šteje se, da licenčnine in avtorski honorarji nastanejo v državi pogodbenici, kadar je plačnik rezident te države. Kadar pa ima oseba, ki plačuje licenčnine in avtorske honorarje, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice, v državi pogodbenici stalno poslovno enoto, v zvezi s katero je nastala obveznost za plačilo licenčnin in avtorskih honorarjev, ter take licenčnine in avtorske honorarje krije taka stalna poslovna enota, se šteje, da so take licenčnine in avtorski honorarji nastali v državi, v kateri je stalna poslovna enota. 6. Kadar zaradi posebnega odnosa med plačnikom in upravičenim lastnikom ali med njima in drugo osebo znesek licenčnin in avtorskih honorarjev glede na uporabo, pravico ali informacijo, za katero se plačujejo, presega znesek, za katerega bi se sporazumela plačnik in upravičeni lastnik, če takega odnosa ne bi bilo, se določbe tega člena uporabljajo samo za nazadnje omenjeni znesek. V tem primeru se presežni del plačil še naprej obdavčuje v skladu z zakonodajo vsake države pogodbenice, pri čemer je treba upoštevati druge določbe te konvencije. 13. ČLEN Kapitalski dobički 1. Dobiček, ki ga rezident države pogodbenice doseže z odtujitvijo nepremičnin, ki so navedene v 6. členu in so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi. 2. Dobiček iz odtujitve premičnin, ki so del poslovnega premoženja stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, vključno z dobičkom iz odtujitve take stalne poslovne enote (same ali s celotnim podjetjem), se lahko obdavči v tej drugi državi. 3. Dobiček, ki ga podjetje države pogodbenice, ki opravlja prevoze z ladjami ali zrakoplovi v mednarodnem prometu, doseže z odtujitvijo takih ladij ali zrakoplovov ali z odtujitvijo premičnin, povezanih z opravljanjem prevozov s takimi ladjami ali zrakoplovi, se obdavči samo v tej državi. 4. Dobiček, ki ga rezident države pogodbenice doseže z odtujitvijo delnic ali primerljivih deležev, kot so deleži v partnerstvu ali skrbniškem skladu, katerih več kot 50 odstotkov vrednosti izhaja neposredno ali posredno iz nepremičnin, opredeljenih v 6. členu, ki so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi. 5. Dobiček iz odtujitve katerega koli premoženja, ki ni navedeno v prvem, drugem, tretjem in četrtem odstavku, se obdavči samo v državi pogodbenici, katere rezident je oseba, ki odtuji premoženje. 6. Ne glede na določbe petega odstavka se lahko dobiček iz odtujitve premoženja, ki ga doseže posameznik, ki je bil rezident države pogodbenice in je postal rezident druge države pogodbenice, obdavči v prvi omenjeni državi, če se odtujitev premoženja zgodi kadar koli v desetih letih, ki sledijo dnevu, s katerim je posameznik prenehal biti rezident prve omenjene države. Tako obdavčen dobiček ne vključuje morebitnega dobička, ki priraste v obdobju, v katerem posameznik je ali je bil rezident druge države pogodbenice. 14. ČLEN Dohodek iz zaposlitve 1. Ob upoštevanju določb 15., 17. in 18. člena se plače, mezde in drugi podobni prejemki, ki jih dobi rezident države pogodbenice iz zaposlitve, obdavčijo samo v tej državi, razen če se zaposlitev ne izvaja v drugi državi pogodbenici. Če se zaposlitev izvaja tako, se lahko tako dobljeni prejemki obdavčijo v tej drugi državi. 2. Ne glede na določbe prvega odstavka se prejemek, ki ga dobi rezident države pogodbenice iz zaposlitve, ki se izvaja v drugi državi pogodbenici, obdavči samo v prvi omenjeni državi, če:
52. a)je prejemnik navzoč v drugi državi v obdobju ali obdobjih, ki skupno ne presegajo 183 dni v katerem koli dvanajstmesečnem obdobju, ki se začne ali konča v posameznem davčnem letu, in
53. b)prejemek plača delodajalec, ki ni rezident druge države, ali se plača zanj ter
54. c)prejemka ne krije stalna poslovna enota, ki jo ima delodajalec v drugi državi. 3. Ne glede na prejšnje določbe tega člena in 1. člena se prejemek, ki ga dobi posameznik, ne glede na to, ali je rezident države pogodbenice, kot član redne posadke ladje ali zrakoplova, iz zaposlitve, ki se izvaja na ladji ali zrakoplovu, s katerim podjetje države pogodbenice opravlja prevoze v mednarodnem prometu, obdavči samo v tej državi pogodbenici. Kadar pa tak prejemek dobi rezident druge države pogodbenice, se tak prejemek lahko obdavči tudi v tej drugi državi. 15. ČLEN Prejemki direktorjev Prejemki direktorjev in druga podobna plačila, ki jih dobi rezident države pogodbenice kot član upravnega odbora ali podobnega organa družbe, ki je rezident druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v tej drugi državi. 16. ČLEN Nastopajoči izvajalci in športniki 1. Ne glede na določbe 14. člena se lahko dohodek, ki ga dobi rezident države pogodbenice kot nastopajoči izvajalec, kakor je gledališki, filmski, radijski ali televizijski umetnik ali glasbenik, ali kot športnik iz teh osebnih dejavnosti tega rezidenta, ki jih opravlja v drugi državi pogodbenici, obdavči v tej drugi državi. 2. Kadar dohodek iz osebnih dejavnosti, ki jih opravlja nastopajoči izvajalec ali športnik kot tak, ne priraste nastopajočemu izvajalcu ali športniku, temveč drugi osebi, se ta dohodek kljub določbam 14. člena lahko obdavči v državi pogodbenici, v kateri so opravljene dejavnosti nastopajočega izvajalca ali športnika. 17. ČLEN Pokojnine, rente in podobna plačila 1. Pokojnine in drugi podobni prejemki (vključno z rentami), ki nastanejo v državi pogodbenici, in izplačila po zakonodaji države pogodbenice o socialnem varstvu, ki se plačajo rezidentu druge države pogodbenice, se lahko obdavčijo v prvi omenjeni državi pogodbenici. 2. Izraz "renta" pomeni določen znesek, ki se redno izplačuje ob določenem času vse življenje ali v določenem ali določljivem časovnem obdobju, z obveznostjo izvršitve izplačil v zameno za ustrezno in celotno vplačilo v denarju ali v čem drugem, kar ima denarno vrednost. 18. ČLEN Državna služba 1.
55. a)Plače, mezde in drugi podobni prejemki, razen dohodka, za katerega se uporablja 17. člen, ki jih država pogodbenica ali njena politična enota ali lokalna oblast plačuje posamezniku za storitve, ki jih opravi za to državo ali enoto ali oblast, se obdavčijo samo v tej državi.
56. b)Take plače, mezde in drugi podobni prejemki pa se obdavčijo samo v drugi državi pogodbenici, če se storitve opravljajo v tej državi in je posameznik rezident te države ter: (
57. i)je državljan te države ali (
58. ii)ni postal rezident te države samo zaradi opravljanja storitev. 2. Za plače, mezde in druge podobne prejemke za storitve, opravljene v zvezi s posli države pogodbenice ali njene politične enote ali lokalne oblasti, se uporabljajo določbe 14., 15. in 16. člena. 19. ČLEN Študenti 1. Plačila, ki jih za svoje vzdrževanje, izobraževanje ali usposabljanje prejme študent ali oseba na praksi, ki je ali je bila tik pred obiskom države pogodbenice rezident druge države pogodbenice in je v prvi omenjeni državi navzoča samo zaradi svojega izobraževanja ali usposabljanja, se ne obdavčijo v tej državi, če taka plačila izhajajo iz virov zunaj te države. 2. Pri nagradah, štipendijah in drugih podobnih prejemkih ter prejemkih iz zaposlitve, ki niso zajeti v prvem odstavku, je študent ali oseba na praksi iz prvega odstavka upravičena tudi do enakih davčnih oprostitev, olajšav ali znižanj med izobraževanjem ali usposabljanjem kakor rezidenti države pogodbenice, v kateri je na obisku. 20. ČLEN Drugi dohodki 1. Deli dohodka rezidenta države pogodbenice, ki nastanejo kjer koli in niso obravnavani v prejšnjih členih te konvencije, se obdavčijo samo v tej državi. 2. Določbe prvega odstavka se ne uporabljajo za dohodek, ki ni dohodek iz nepremičnin, kakor so opredeljene v drugem odstavku 6. člena, če prejemnik takega dohodka, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej in je pravica ali premoženje, v zvezi s katerim se plača dohodek, dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto. V tem primeru se uporabljajo določbe 7. člena. 21. ČLEN Premoženje 1. Premoženje v obliki nepremičnin, navedenih v 6. členu, ki je v lasti rezidenta države pogodbenice in je v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi. 2. Premoženje v obliki premičnin, ki so del poslovnega premoženja stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi. 3. Premoženje podjetja države pogodbenice, ki opravlja prevoze z ladjami ali zrakoplovi v mednarodnem prometu, ki je v obliki takih ladij ali zrakoplovov in premičnin, povezanih z opravljanjem prevozov s takimi ladjami ali zrakoplovi, se obdavči samo v tej državi. 4. Vse drugo premoženje rezidenta države pogodbenice se obdavči samo v tej državi. 22. člen Odprava dvojnega obdavčevanja Dvojno obdavčevanje se odpravi, kot sledi: 1. v Sloveniji:
59. a)Kadar rezident Slovenije doseže dohodek ali ima v lasti premoženje, ki se v skladu z določbami te konvencije lahko obdavči v Švedski, Slovenija dovoli: (
60. i)kot odbitek od davka od dohodka tega rezidenta znesek, ki je enak davku od dohodka, plačanemu v Švedski; (
61. ii)kot odbitek od davka od premoženja tega rezidenta znesek, ki je enak davku od premoženja, plačanemu v Švedski. Tak odbitek v nobenem primeru ne sme presegati tistega dela pred odbitkom izračunanega davka od dohodka ali premoženja, ki se nanaša, odvisno od primera, na dohodek ali premoženje, ki se lahko obdavči v Švedski.
62. b)Kadar je v skladu s katero koli določbo konvencije dohodek, ki ga doseže rezident Slovenije, ali premoženje, ki ga ima v lasti, oproščeno davka v Sloveniji, lahko Slovenija pri izračunu davka od preostalega dohodka ali premoženja tega rezidenta kljub temu upošteva oproščeni dohodek ali premoženje. 2. v Švedski:
63. a)Kadar rezident Švedske doseže dohodek, ki se po zakonodaji Slovenije in v skladu z določbami te konvencije lahko obdavči v Sloveniji, Švedska dovoli – ob upoštevanju določb zakonodaje Švedske v zvezi z odbitkom tujega davka (kot se lahko občasno spremenijo, ne da bi se spremenilo splošno načelo te konvencije) – kot odbitek od davka od takega dohodka, znesek, ki je enak slovenskemu davku, plačanemu v zvezi s takim dohodkom.
64. b)Kadar rezident Švedske doseže dohodek, ki se v skladu z določbami te konvencije obdavči samo v Sloveniji, lahko Švedska pri določanju stopničaste stopnje švedskega davka upošteva dohodek, ki se obdavči samo v Sloveniji.
65. c)Ne glede na določbe pododstavka
66. a)tega odstavka so dividende, ki jih družba, ki je rezident Slovenije, plača družbi, ki je rezident Švedske, oproščene švedskega davka v skladu z določbami švedskega zakona, ki ureja oprostitev davka od dividend, ki jih švedskim družbam plačajo družbe v tujini. 23. ČLEN Enako obravnavanje 1. Državljani države pogodbenice ne smejo biti v drugi državi pogodbenici zavezani kakršnemu koli obdavčevanju ali kakršni koli zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kakor so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve za državljane te druge države v enakih okoliščinah, še zlasti glede rezidentstva. Ta določba se ne glede na določbe 1. člena uporablja tudi za osebe, ki niso rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic. 2. Obdavčevanje stalne poslovne enote, ki jo ima podjetje države pogodbenice v drugi državi pogodbenici, v tej drugi državi ne sme biti manj ugodno, kakor je obdavčevanje podjetij te druge države, ki opravljajo enake dejavnosti. Ta določba se ne razlaga kot zavezujoča za državo pogodbenico, da prizna rezidentom druge države pogodbenice kakršne koli osebne olajšave, druge olajšave in znižanja za davčne namene zaradi osebnega stanja ali družinskih obveznosti, ki jih priznava svojim rezidentom. 3. Razen kadar se uporabljajo določbe prvega odstavka 9. člena, sedmega odstavka 11. člena ali šestega odstavka 12. člena, se obresti, licenčnine in avtorski honorarji ter druga izplačila, ki jih plača podjetje države pogodbenice rezidentu druge države pogodbenice, pri ugotavljanju obdavčljivega dobička takega podjetja odbijejo pod enakimi pogoji, kakor če bi bili plačani rezidentu prve omenjene države. Podobno se tudi kakršni koli dolgovi podjetja države pogodbenice do rezidenta druge države pogodbenice pri ugotavljanju obdavčljivega premoženja takega podjetja odbijejo pod enakimi pogoji, kakor če bi bili pogodbeno dogovorjeni z rezidentom prve omenjene države. 4. Podjetja države pogodbenice, katerih kapital je v celoti ali delno, neposredno ali posredno v lasti ali pod nadzorom enega ali več rezidentov druge države pogodbenice, ne smejo biti v prvi omenjeni državi zavezana kakršnemu koli obdavčevanju ali kakršni koli zahtevi v zvezi s tem, ki je drugačna ali bolj obremenjujoča, kakor so ali so lahko obdavčevanje in s tem povezane zahteve do podobnih podjetij prve omenjene države. 5. Določbe tega člena se ne glede na določbe 2. člena uporabljajo za davke vseh vrst in opisov. 24. ČLEN Postopek skupnega dogovarjanja 1. Kadar oseba meni, da imajo ali bodo imela dejanja ene ali obeh držav pogodbenic zanjo za posledico obdavčenje, ki ni v skladu z določbami te konvencije, lahko ne glede na pravna sredstva, ki ji jih omogoča domače pravo teh držav, predloži zadevo pristojnemu organu države pogodbenice, katere rezident je, ali če se njena zadeva nanaša na prvi odstavek 23. člena, tiste države pogodbenice, katere državljan je. Zadeva mora biti predložena v treh letih od prvega uradnega obvestila o dejanju, ki je imelo za posledico obdavčenje, ki ni v skladu z določbami konvencije. 2. Če pristojni organ meni, da je pritožba upravičena, in če sam ne more najti zadovoljive rešitve, si prizadeva rešiti zadevo s skupnim dogovorom s pristojnim organom druge države pogodbenice, da bi se izognili obdavčenju, ki ni v skladu s konvencijo. Vsak doseženi dogovor se izvaja ne glede na roke v domačem pravu držav pogodbenic. 3. Pristojna organa držav pogodbenic si prizadevata s skupnim dogovorom rešiti katere koli težave ali odpraviti dvome, ki nastanejo pri razlagi ali uporabi konvencije. Poleg tega se lahko posvetujeta o odpravi dvojnega obdavčevanja v primerih, ki jih konvencija ne predvideva. 4. Da bi pristojna organa držav pogodbenic dosegla dogovor v skladu s prejšnjimi odstavki, se lahko dogovarjata neposredno. 25. ČLEN Izmenjava informacij 1. Pristojna organa držav pogodbenic si izmenjavata informacije, ki so predvidoma pomembne za izvajanje določb te konvencije ali za izvajanje ali uveljavljanje domače zakonodaje glede davkov vseh vrst in opisov, ki se uvedejo v imenu držav pogodbenic ali njunih političnih enot ali lokalnih oblasti, če obdavčevanje na njeni podlagi ni v nasprotju s konvencijo. Izmenjava informacij ni omejena s 1. in 2. členom. 2. Vsaka informacija, ki jo država pogodbenica prejme na podlagi prvega odstavka, se obravnava kot tajnost enako kakor informacije, pridobljene po domači zakonodaji te države, in se razkrije samo osebam ali organom (vključno s sodišči in upravnimi organi), udeleženim pri odmeri ali pobiranju davkov, izterjavi ali pregonu ali pri odločanju o pritožbah glede davkov iz prvega odstavka ali pri nadzoru nad omenjenim. Te osebe ali organi uporabljajo informacije samo v te namene. Informacije lahko razkrijejo v javnih sodnih postopkih ali sodnih odločbah. Ne glede na to se lahko informacija, ki jo pridobi država pogodbenica, uporablja za druge namene, kadar se v take druge namene lahko uporablja po zakonodaji obeh držav in če pristojni organ države dajalke tako uporabo dovoli. 3. Določbe prvega in drugega odstavka se v nobenem primeru ne razlagajo, kakor da nalagajo državi pogodbenici obveznost, da:
67. a)izvaja upravne ukrepe, ki niso v skladu z zakonodajo in upravno prakso te ali druge države pogodbenice;
68. b)predloži informacije, ki jih ni mogoče dobiti na podlagi zakonodaje ali po običajni upravni poti te ali druge države pogodbenice;
69. c)predloži informacije, ki bi razkrile kakršno koli trgovinsko, poslovno, industrijsko, komercialno ali poklicno skrivnost ali trgovinski postopek, ali informacije, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom. 4. Če država pogodbenica zahteva informacije v skladu s tem členom, druga država pogodbenica sprejme ukrepe za pridobitev zahtevanih informacij, tudi če jih ta druga država morda ne potrebuje za svoje davčne namene. Za obveznost iz prejšnjega stavka veljajo omejitve iz tretjega odstavka, toda v nobenem primeru se take omejitve ne razlagajo tako, kakor da država pogodbenica lahko zavrne predložitev informacij samo zato, ker sama zanje nima interesa. 5. V nobenem primeru se določbe tretjega odstavka ne razlagajo tako, kakor da država pogodbenica lahko zavrne predložitev informacij samo zato, ker jih hrani banka, druga finančna ustanova, pooblaščenec ali oseba, ki deluje kot zastopnik ali fiduciar, ali zato, ker so povezane z lastniškimi deleži v neki osebi. 26. ČLEN Člani diplomatskih predstavništev in konzulatov Nič v tej konvenciji ne vpliva na davčne privilegije članov diplomatskih predstavništev ali konzulatov po splošnih pravilih mednarodnega prava ali določbah posebnih sporazumov. 27. ČLEN Omejitev ugodnosti 1. Ne glede na druge določbe te konvencije se ugodnost po tej konvenciji v zvezi z delom dohodka ali premoženja ne prizna, če je ob upoštevanju vseh ustreznih dejstev in okoliščin mogoče sklepati, da je bila pridobitev te ugodnosti eden od glavnih namenov katerega koli dogovora ali transakcije, na podlagi katerega je bila neposredno ali posredno pridobljena ta ugodnost, razen če se ne ugotovi, da bi bilo priznavanje take ugodnosti v teh okoliščinah skladno s cilji in nameni ustreznih določb te konvencije. 2. Ne glede na druge določbe te konvencije se, kadar:
70. a)družba, ki je rezident države pogodbenice, svoj dohodek dosega predvsem v drugih državah (
71. i)iz dejavnosti, kot so bančništvo, ladijski prevozi, financiranje ali zavarovanje, ali (
72. ii)kot glavni sedež, koordinacijski center ali podobni subjekt, ki zagotavlja administrativne storitve ali drugo podporo skupini družb, ki poslujejo predvsem v drugih državah, in
73. b)bi bil tak dohodek po zakonodaji te države bistveno manj obdavčen kot dohodek iz podobnih dejavnosti, ki se izvajajo v tej državi, ali dohodek glavnega sedeža, koordinacijskega centra ali podobnega subjekta, ki zagotavlja administrativne storitve ali drugo podporo skupini družb, ki poslujejo v tej državi, odvisno od primera, katere koli določbe te konvencije, ki omogočajo oprostitev ali znižanje davka ne uporabljajo za dohodek take družbe in za dividende, ki jih plača taka družba. 28. ČLEN Začetek veljavnosti 1. Državi pogodbenici se po diplomatski poti pisno obvestita, da so končani postopki, ki so po njuni zakonodaji potrebni za začetek veljavnosti te konvencije. 2. Konvencija začne veljati trideseti dan po prejemu zadnjega uradnega obvestila in se po tem uporablja:
74. a)v zvezi z davki, odtegnjenimi pri viru, za zneske, plačane ali pripisane prvi dan januarja v koledarskem letu po dnevu, ko začne veljati konvencija, ali po njem;
75. b)v zvezi z drugimi davki od dohodka in davki od premoženja za davke, obračunane za katero koli davčno leto, ki se začne 1. januarja v koledarskem letu po dnevu, ko začne veljati konvencija, ali po njem. 3. Ne glede na določbe drugega odstavka se določbe 24. člena (Postopek skupnega dogovarjanja) in 25. člena (Izmenjava informacij) začnejo uporabljati z dnem, ko začne veljati ta konvencija, ne glede na davčno obdobje, na katero se zadeva nanaša. 4. Konvencija med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Kraljevino Švedsko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja, ki je bila podpisana 18. junija 1980 v Stockholmu ("prejšnja konvencija”), se preneha uporabljati med Slovenijo in Švedsko v zvezi s katerim koli davkom na dan, ko se v skladu z določbami drugega odstavka v zvezi s tem davkom začne uporabljati ta konvencija. 5. Ne glede na določbe drugega in četrtega odstavka in določbe 17. člena, kadar je posameznik tik pred začetkom veljavnosti te konvencije prejemal plačila, ki spadajo v prvi, drugi in tretji odstavek 18. člena prejšnje konvencije, ta posameznik lahko izbere, da se za ta plačila še naprej uporabljajo določbe tistega člena in ne določbe 17. člena te konvencije. Ta izbira učinkuje za leto, v katerem je bila opravljena, in za naslednja leta, če je posameznik ne prekliče. Če je bila izbira tako preklicana, nova izbira po tem odstavku ni več mogoča. 29. ČLEN Prenehanje veljavnosti Ta konvencija velja, dokler je država pogodbenica ne odpove. Vsaka država pogodbenica lahko odpove konvencijo po diplomatski poti s pisnim obvestilom o odpovedi najmanj šest mesecev pred koncem katerega koli koledarskega leta. V tem primeru se konvencija preneha uporabljati:
76. a)v zvezi z davki, odtegnjenimi pri viru, za zneske, plačane ali pripisane prvi dan januarja v koledarskem letu po izteku šestmesečnega obdobja ali po njem;
77. b)v zvezi z drugimi davki od dohodka in davki od premoženja za davke, obračunane za katero koli davčno leto, ki se začne 1. januarja v koledarskem letu po izteku šestmesečnega obdobja, ali po njem. V POTRDITEV TEGA sta podpisana, ki sta bila za to ustrezno pooblaščena, podpisala to konvencijo. SKLENJENO v Bruslju dne 12. maja 2021 v dveh izvodih v angleškem jeziku. Za Republiko Slovenijo Iztok Jarc l.r. Za Kraljevino Švedsko Lars Danielsson l.r. Protokol Ob podpisu Konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Švedsko o odpravi dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja ter preprečevanju davčnih utaj in izogibanja davkom (v nadaljnjem besedilu: "konvencija") sta se Republika Slovenija in Kraljevina Švedska sporazumeli, da so naslednje določbe sestavni del konvencije: 1. V zvezi z 2. členom: Razume se, da če Švedska v prihodnosti uvede davek od premoženja, se za ta davek uporablja konvencija. V takem primeru se dvojno obdavčevanje odpravi kot sledi: Kadar ima rezident Švedske v lasti premoženje, ki se v skladu z določbami konvencije lahko obdavči v Sloveniji, Švedska dovoli kot odbitek od davka od premoženja tega rezidenta znesek, ki je enak davku od premoženja, plačanemu v Sloveniji. Tak odbitek pa ne sme presegati tistega dela pred odbitkom izračunanega švedskega davka od premoženja, ki se nanaša na premoženje, ki se lahko obdavči v Sloveniji. 2. V zvezi z 8. členom: Določbe prvega odstavka 8. člena konvencije se v zvezi z dobičkom, ki ga doseže konzorcij zračnega prometa Scandinavian Airlines System (SAS), uporabljajo samo za tisti del dobička, ki ustreza udeležbi, ki jo ima v tem konzorciju SAS Sverige AB, švedski partner v SAS. 3. V zvezi z 11. členom: V času podpisa konvencije so institucije iz pododstavka
78. b)tretjega odstavka 11. člena konvencije:
79. a)v Sloveniji: SID – Slovenska izvozna in razvojna banka,
80. b)v Švedski: Švedska izvoznokreditna korporacija (AB Svensk Exportkredit) in Švedska izvoznokreditna agencija (Exportkreditnämnden). Pristojna organa držav pogodbenic se lahko dogovorita o dodatnih podobnih institucijah, ki jih zajema pododstavek
81. b)tretjega odstavka 11. člena konvencije. 4. V zvezi s 13. členom: Določbe tretjega odstavka 13. člena konvencije se v zvezi z dobičkom, ki ga doseže konzorcij zračnega prometa Scandinavian Airlines System (SAS), uporabljajo samo za tisti del dobička, ki ustreza udeležbi, ki jo ima v tem konzorciju SAS Sverige AB, švedski partner v SAS. 5. V zvezi z 21. členom: Določbe tretjega odstavka 21. člena konvencije se v zvezi s premoženjem, ki ga ima v lasti konzorcij zračnega prometa Scandinavian Airlines System (SAS), uporabljajo samo za tisti del premoženja, ki ustreza udeležbi, ki jo ima v tem konzorciju SAS Sverige AB, švedski partner v SAS. V POTRDITEV TEGA sta podpisana, ki sta bila za to ustrezno pooblaščena, podpisala ta protokol. SKLENJENO v Bruslju dne 12. maja 2021 v dveh izvodih v angleškem jeziku. Za Republiko Slovenijo Iztok Jarc l.r. Za Kraljevino Švedsko Lars Danielsson l.r. 3. člen Za izvajanje konvencije s protokolom skrbi ministrstvo, pristojno za finance. 4. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe. Št. 432-01/19-26/13 Ljubljana, dne 22. septembra 2021 EPA 694-VIII Državni zbor Republike Slovenije Branko Simonovič podpredsednik Kazalo Na vrh