Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-G)

O čem govori ta predpis?

Ta zakon spreminja in dopolnjuje obstoječi Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, predvsem glede določanja dohodkov, premoženja in višine nekaterih socialnih transferjev.

Za koga: Osebe, ki uveljavljajo pravice iz javnih sredstev, kot so otroški dodatek, državna štipendija, znižano plačilo vrtca, subvencija malice in kosila; Osebe, ki so zavezanci za plačilo socialnovarstvenih storitev ali prispevka k plačilu družinskega pomočnika.

Ključni podatki

Država: Slovenija
Pravno področje: Davčno pravo
Členi: 29
Vir: uradni-list.si
Besedilo pridobljeno: 2026-06-20
Razlaga posodobljena: 2026-07-07

Kaj ureja ta predpis?

Določanje letnih pravic, pri katerih se upošteva dohodek iz preteklega koledarskega leta.
Upoštevanje dohodkov in premoženja pri ugotavljanju materialnega položaja.
Višino otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice in kosila.
Postopke uveljavljanja pravic iz javnih sredstev.

Koga zadeva ta predpis?

Osebe, ki uveljavljajo pravice iz javnih sredstev, kot so otroški dodatek, državna štipendija, znižano plačilo vrtca, subvencija malice in kosila.
Osebe, ki so zavezanci za plačilo socialnovarstvenih storitev ali prispevka k plačilu družinskega pomočnika.

Katere so ključne točke?

Kot "letne pravice" se določijo otroški dodatek, državna štipendija, znižano plačilo vrtca, subvencija malice za učence in dijake ter subvencija kosila za učence.
Pri ugotavljanju materialnega položaja se ne upošteva osebe, ki je neutemeljeno opustila uveljavljanje pravice do dohodkov, ki bi vplivali na njen socialno-ekonomski položaj.
Če oseba dejavnost šele začne opravljati, se kot njen mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva 75 % bruto minimalne plače, vendar lahko to oseba izpodbija.
Vrednost premoženja se zniža za 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, razen v določenih postopkih.

Davčno pravo

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2A)

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju intervencij v vinskem sektorju

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV-1B)

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in…

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o državnem prostorskem načrtu za cesto G2-108 Hrastnik–Zidani Most in…

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-M)

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2G)

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o tehničnih zahtevah za igralne naprave za izvajanje iger na srečo in…

Davčno pravo

Besedilo zakona

Kazalo (29)

1. člen
2. člen
3. člen Prvi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
4. člen
5. člen V prvem odstavku 18. člena se 5. točka spremeni tako, da se glasi:
6. člen Naslov podpoglavja »10. Način upoštevanja premoženja« in 19. člen se s
19. člen
7. člen 21. člen se spremeni tako, da se glasi:
8. člen Drugi odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
9. člen 23. člen se spremeni tako, da se glasi:
10. člen Prvi odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi:
11. člen Prvi in drugi odstavek 25. člena se spremenita tako, da se glasita:
12. člen Prvi odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi:
13. člen
14. člen Drugi odstavek 33. člena se spremeni tako, da se glasi:
15. člen 37. člen se spremeni tako, da se glasi:
16. člen Drugi odstavek 37.a člena se spremeni tako, da se glasi:
17. člen
18. člen
20. člen
21. člen Za tretjim odstavkom 42.b člena se doda nov četrti odstavek, ki se gla
22. člen Besedilo 44. člena se spremeni tako, da se glasi:
23. člen Za tretjim odstavkom 50. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glas
24. člen V 52. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi
25. člen 53.a člen se spremeni tako, da se glasi:
26. člen 53.b člen se spremeni tako, da se glasi:
27. člen
28. člen
29. člen

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam U K A Z o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-G) Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-G), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 12. decembra 2017.

Št. 003-02-11/2017-8 Ljubljana, dne 20. decembra 2017 Borut Pahor l.r.

Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UVELJAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV (ZUPJS-G)

1. člen

V Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US in 88/16) se v 3. členu za 9. točko pika nadomesti s podpičjem in doda nova 10. točka, ki se glasi: »10. letne pravice – pravice, pri katerih se praviloma upošteva dohodek v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge (otroški dodatek, državna štipendija, znižano plačilo vrtca, subvencija malice za učence in dijake ter subvencija kosila za učence).«.

2. člen

V prvem odstavku 12. člena se v 4. točki besedilo »iz 3. točke osmega odstavka 10. člena« spremeni tako, da se glasi: »iz 2. točke prvega odstavka 10. člena«.

Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(7) Pri ugotavljanju materialnega položaja se ne upošteva osebe, ki je neutemeljeno opustila uveljavljanje pravice do dohodkov iz prvega odstavka tega člena, ki bi vplivali na socialno-ekonomski položaj te osebe ali drugih oseb, ki se poleg nje upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, kljub temu pa se pri uveljavljanju pravic po tem zakonu upoštevajo njeni dohodki in premoženje. V dohodke iz prejšnjega stavka se ne štejejo pravice po tem zakonu.«.

3. členPrvi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Če je oseba dejavnost šele začela opravljati, se kot njen mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače.«.

Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko oseba izpodbija zakonsko domnevo upoštevanja dohodka iz dejavnosti v višini 75 % bruto minimalne plače tako, da dokazuje, da izkazuje dohodek iz dejavnosti v višini, različni od 75 % bruto minimalne plače.«.

Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

4. člen

V tretjem odstavku 17. člena se za besedilom »Kot vrednost premoženja iz 2., 3.« črtata vejica in besedilo »4.«.

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Kot vrednost lastniških deležev gospodarskih družb ali zadrug iz 4. točke prvega odstavka tega člena se upošteva njihova tržna vrednost. Vrednost tega premoženja se ugotavlja na način, kot ga podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.«.

Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

5. členV prvem odstavku 18. člena se 5. točka spremeni tako, da se glasi:

»5. poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti;«.

6. členNaslov podpoglavja »10. Način upoštevanja premoženja« in 19. člen se spremenita tako, da se glasita:

»10. Znižanje vrednosti premoženja in način upoštevanja premoženja

19. člen

(1)Vrednost premoženja, ugotovljena na podlagi tega poglavja, se zniža za 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, razen v postopkih iz prvega odstavka 30.a člena tega zakona.

(2)Premoženje se upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek, in sicer v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti premoženja, ki se upošteva po tem zakonu na dan vložitve vloge, razen pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad enim letom do dveh let za leto pred letom vložitve vloge po podatkih Banke Slovenije. Če med vložitvijo vloge podatek o tej obrestni meri še ni na voljo, se upošteva podatek za predpreteklo leto.«.

7. člen21. člen se spremeni tako, da se glasi:

»21. člen

(1)Meje dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do letnih pravic se uskladijo enkrat letno v mesecu januarju z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem v letu pred tem, po podatkih Statističnega Urada Republike Slovenije.

(2)Nove meje dohodkov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi.«.

8. členDrugi odstavek 22. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Otroški dodatek glede na uvrstitev v dohodkovni razred znaša mesečno:

Dohodkovni razred Povprečni mesečni dohodek na osebo (v eurih) Znesek otroškega dodatka za otroka do konca osnovne šole ali do 18. leta (v eurih) Znesek otroškega dodatka za otroka v srednji šoli, vendar najdlje do 18. leta (v eurih) 1. otrok 2. otrok 3. in naslednji otrok 1. otrok 2. otrok 3. in naslednji otrok 1 do 185,43 114,31 125,73 137,18 114,31 125,73 137,18 2 od 185,44 do 309,05 97,73 108,04 118,28 97,73 108,04 118,28 3 od 309,06 do 370,86 74,48 83,25 91,98 74,48 83,25 91,98 4 od 370,87 do 432,67 58,75 67,03 75,47 58,75 67,03 75,47 5 od 432,68 do 545,98 48,04 56,06 64,03 48,04 56,06 64,03 6 od 545,99 do 659,30 30,44 38,10 45,71 30,44 38,10 45,71 7 od 659,31 do 844,73 22,83 30,44 38,10 28,83 36,44 49,65 8 od 844,74 do 1.019,86 19,88 27,50 35,11 22,88 30,50 39,89 «.

Četrti odstavek se črta.

9. člen23. člen se spremeni tako, da se glasi:

»23. člen

(1)Do državne štipendije so upravičene osebe, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu, ki ureja štipendiranje in po tem zakonu.

(2)Državna štipendija brez dodatkov glede na uvrstitev v dohodkovni razred znaša:

Dohodkovni razred Povprečni mesečni dohodek na osebo (v eurih) Osnovna višina eurih za upravičenca do 18 let starosti Osnovna višina v eurih za upravičenca nad 18 let starosti 1 do 309,05 95 190 2 od 309,06 do 370,86 80 160 3 od 370,87 do 432,67 65 130 4 od 432,68 do 545,98 50 100 5 od 545,99 do 659,30 35 70 «.

10. členPrvi odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Meja dohodkov za ugotavljanje višine plačila vrtca je povprečni mesečni dohodek na osebo, in sicer znižanje plačila vrtca glede na uvrstitev v dohodkovni razred znaša:

Dohodkovni razred Povprečni mesečni dohodek na osebo (v eurih) Plačilo staršev v odstotku od cene programa 1 do 185,43 0 2 od 185,44 do 309,05 10 % 3 od 309,06 do 370,86 20 % 4 od 370,87 do 432,67 30 % 5 od 432,68 do 545,98 35 % 6 od 545,99 do 659,30 43 % 7 od 659,31 do 844,73 53 % 8 od 844,74 do 1.019,86 66 % 9 od 1.019,87 77 % «.

Za četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita: »(5) Če oseba spremeni stalno prebivališče tako, da se spremeni občina stalnega prebivališča, in je zaradi tega za plačilo znižanega plačila vrtca pristojna druga občina, ministrstvo o tem obvesti obe občini. O spremembi iz prejšnjega stavka se ne izda posebne odločbe, temveč se šteje, da plačilo v višini razlike med ceno programa in plačilom staršev, vrtcu krije nova občina, ki je razvidna iz podatka o spremembi stalnega prebivališča osebe, kot izhaja iz uradne evidence.

(6)V primeru iz prejšnjega odstavka je v mesecu spremembe stalnega prebivališča zavezanec za znižano plačilo vrtca občina, v kateri je imela oseba prijavljeno stalno prebivališče pred spremembo.«.

11. členPrvi in drugi odstavek 25. člena se spremenita tako, da se glasita:

»(1) Subvencija malice pripada tistim učencem, ki se redno izobražujejo, so prijavljeni na malico in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku ali državni štipendiji, ne presega 545,98 eurov. Subvencija pripada v višini cene malice.

(2)Subvencija malice pripada tistim dijakom, ki se redno izobražujejo, so prijavljeni na malico in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku ali državni štipendiji, znaša:

Dohodkovni razred Povprečni mesečni dohodek na osebo (v eurih) Subvencija v odstotku od cene malice 1 do 432,67 100 % 2 od 432,68 do 545,98 70 % 3 od 545,99 do 659,30 40 % «.

12. členPrvi odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Subvencija kosila pripada učencem, ki se redno šolajo, so prijavljeni na kosilo in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 370,86 eurov.«.

13. člen

V prvem odstavku 30. člena se besedilo »zavarovanci iz drugega naslova, določenega z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje.« nadomesti z besedilom »zavarovane osebe iz drugega naslova, določenega z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje. Kot zavarovane osebe se ne štejejo družinski člani osebe, ki imajo zadržane pravice po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje.«.

Na koncu četrtega odstavka se doda novo besedilo, ki se glasi: »Če oseba spremeni stalno prebivališče tako, da se spremeni občina stalnega prebivališča, je v mesecu spremembe stalnega prebivališča zavezanec za plačilo prispevka občina, v kateri je imela zavarovana oseba prijavljeno stalno prebivališče pred spremembo.«.

Za drugim stavkom šestega odstavka se doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Poleg navedenega Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije mesečno pridobi podatke o stalnem oziroma začasnem prebivališču za osebo iz prvega in drugega odstavka tega člena in o tem obvesti ministrstvo.«.

Na koncu sedmega odstavka se doda novo besedilo, ki se glasi: »Če oseba spremeni stalno prebivališče tako, da se spremeni občina stalnega prebivališča, ministrstvo o tem obvesti novo občino. O spremembi iz prejšnjega stavka se ne izda posebne odločbe.«.

14. členDrugi odstavek 33. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Ne glede na prejšnji odstavek se letne pravice dodelijo za obdobje do 31. avgusta oziroma za šolsko ali študijsko leto.«.

Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Po preteku obdobja, za katerega je bila letna pravica priznana, se do izdaje novega informativnega izračuna letne pravice izvršujejo v višini in na način, kot je določen s predhodno odločbo, vendar najdlje do 31. decembra. Navedeno ne velja za državno štipendijo in v primerih iz četrtega odstavka 38.e člena tega zakona.«.

15. člen37. člen se spremeni tako, da se glasi:

»37. člen

(1)Pravice iz 5. in 6. člena tega zakona se uveljavljajo z enotno vlogo, razen v primeru avtomatičnega preverjanja izpolnjevanja pogojev za nadaljnje prejemanje letne pravice.

(2)Center za socialno delo v postopku na podlagi vloge ali po uradni dolžnosti izda informativni izračun.

(3)Obrazložitev odločbe iz drugega odstavka 38.d člena tega zakona vsebuje vrsto in višino dohodkov iz 12. člena tega zakona ter vrsto in vrednost premoženja iz 17. člena tega zakona, ki so bili upoštevani pri izračunu dohodka na družinskega člana po tem zakonu. Natančnejša obrazložitev je potrebna le, če posamezni pravici iz javnih sredstev ni ugodeno. V tem primeru se obrazloži le tisti del izreka, s katerim pravica ni bila priznana.

(4)Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se pravica, ki jo oseba kot zavezanec po predpisih o socialnem varstvu uveljavlja za oprostitev plačila socialnovarstvene storitve ali znižani prispevek k plačilu družinskega pomočnika za storitev oziroma za družinskega pomočnika za osebo, ki je po predpisih o socialnem varstvu upravičena do storitve oziroma do družinskega pomočnika, uveljavlja s samostojno vlogo hkrati z vlogo upravičenca do uveljavljanja oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev ali znižanega prispevka k plačilu družinskega pomočnika. Center za socialno delo v tem primeru z eno odločbo odloči o pravicah in obveznostih upravičenca in njegovega zavezanca.

(5)Ob uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki se financirajo iz občinskega proračuna, pristojna lokalna skupnost poda predhodno mnenje o znanih okoliščinah, ki so pomembne za odločitev in ki izhajajo iz njenih zbirk podatkov, če zakon, ki ureja upravičenost do posamezne pravice iz javnih sredstev, ne določa drugega načina sodelovanja lokalne skupnosti v postopku.

(6)Pristojna lokalna skupnost mnenje iz prejšnjega odstavka poda v 10 dneh od prejema obvestila centra za socialno delo o tem, da vodi postopek, v katerem odloča o pravici iz javnih sredstev, ki se financira iz proračuna lokalne skupnosti. Če lokalna skupnost v navedenem roku mnenja ne da, se postopek nadaljuje. Če pristojna lokalna skupnost v roku poda mnenje iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je prijavila stransko udeležbo v postopku. V tem primeru se pristojno lokalno skupnost, če tako zahteva, lahko seznani le s podatki o določeni višini tistih denarnih prejemkov iz 5. člena tega zakona, ki neposredno vplivajo na upravičenost do subvencij oziroma plačil iz 6. člena tega zakona, ki jih izplačuje lokalna skupnost.«.

16. členDrugi odstavek 37.a člena se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Pravica se začne izvrševati z dnem odpreme odločbe vlagatelju.«.

17. člen

Za 38. členom se dodajo novi poglavje »VI.a INFORMATIVNI IZRAČUN« ter členi 38.a, 38.b, 38.c, 38.č, 38.d, 38.e, 38.f in 38.g ki se glasijo: »38.a člen Za informativni izračun se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, razen če v tem poglavju ni drugače določeno.

38.b člen Namen informativnega izračuna je obvestiti stranko o ugotovitvah v postopku ugotavljanja upravičenosti do pravic iz javnih sredstev, ji dati možnost, da se o teh ugotovitvah izreče, in tudi, da se o pravicah strank začasno odloči in tako stranki omogoči čimprejšnje izvrševanje pravic, do katerih je upravičena.

38.c člen

(1)Namen avtomatičnega informativnega izračuna je, poleg namenov iz prejšnjega člena, tudi izdaja informativnega izračuna na avtomatiziran način s pomočjo informacijskega sistema in avtomatično preverjanje izpolnjevanja pogojev za nadaljnje prejemanje letne pravice.

(2)Pri avtomatičnem preverjanju izpolnjevanja pogojev za nadaljnje prejemanje letne pravice stranki ni treba vložiti vloge za uveljavljanje letne pravice, ampak se informativni izračun šteje kot vloga stranke, vložena v mesecu izteka letne pravice.

(3)Avtomatično preverjanje izpolnjevanja pogojev za nadaljnje prejemanje letne pravice lahko vlagatelj pisno prekliče do 31. avgusta. Če vlagatelj ne želi avtomatičnega preverjanja izpolnjevanja pogojev za nadaljnje prejemanje letne pravice, mora za to pravico vložiti vlogo.

38.č člen Informativni izračun oziroma avtomatični informativni izračun vsebuje:

1.podatke o vlagatelju in o morebitnem zakonitem zastopniku ali pooblaščencu vlagatelja;

2.podatke o povezanih osebah vlagatelja;

3.podatke o dohodkih ter premoženju vlagatelja in njegovih povezanih osebah, če je to pomembno za odločitev;

4.navedbo razlogov za odločitev;

5.pravni pouk z vsebino iz 38.d člena tega zakona.

38.d člen

(1)Če stranka ugotovi, da so podatki v informativnem izračunu napačni ali nepopolni, lahko zoper informativni izračun vloži ugovor v 15 dneh od vročitve informativnega izračuna. V tem primeru se postopek ugotavljanja upravičenosti do pravic iz javnih sredstev nadaljuje, vendar ugovor ne zadrži izvrševanja informativnega izračuna do izdaje odločbe centra za socialno delo.

(2)Na podlagi ugovora iz prejšnjega odstavka center za socialno delo izda odločbo. Če stranka na podlagi odločbe ni upravičena do pravic iz javnih sredstev, kot so izhajale iz informativnega izračuna, ali je do njih upravičena v manjšem znesku, se z odločbo odloči tudi o višini, načinu in času vračila neupravičeno prejetih javnih sredstev.

(3)Če stranka ne vloži ugovora, se informativni izračun šteje za končno odločbo centra za socialno delo in se šteje, da se je stranka odpovedala pravici do pritožbe.

38.e člen

(1)Za avtomatično preverjanje izpolnjevanja pogojev za nadaljnje prejemanje letne pravice se lahko izda avtomatični informativni izračun.

(2)Avtomatični informativni izračun se lahko izda za letno pravico, ki je prenehala veljati v mesecu avgustu oziroma z zaključkom preteklega šolskega ali študijskega leta.

(3)Če se ne izda avtomatičnega informativnega izračuna, center za socialno delo nadaljuje postopek preverjanja upravičenosti do letne pravice po uradni dolžnosti in izda informativni izračun z veljavnostjo od 1. septembra. V primeru iz prejšnjega stavka center za socialno delo obvesti stranko, da bo center za socialno delo namesto avtomatičnega informativnega izračuna izdal informativni izračun in da se pravica lahko izvršuje najdlje do 31. decembra.

(4)Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se informativnega izračuna za znižano plačilo vrtca ali državno štipendijo ne izda, če iz uradnih evidenc izhaja, da noben otrok ni vpisan v vrtec ali če dijak oziroma študent zaključi izobraževalni program, za katerega je prejemal državno štipendijo. V tem primeru center za socialno delo o tem obvesti stranko, ki lahko v 30 dneh po vročitvi obvestila zahteva izdajo informativnega izračuna. Prav tako se informativnega izračuna za otroški dodatek ne izda, če so vsi otroci v mesecu avgustu dopolnili 18 let.

(5)Če se ne izda avtomatičnega informativnega izračuna, se izplača akontativni znesek otroškega dodatka na podlagi tretjega odstavka 33. člena tega zakona. V primeru, ko eden od otrok v obdobju izplačevanja akontativnega zneska doseže starost 18 let ali drugo starostno mejo zaradi katere se otroški dodatek zniža, se akontativni znesek ustrezno zniža.

(6)V primeru, ko stranka v mesecu avgustu vloži vlogo za pravice, ki niso letne pravice, center za socialno delo po uradni dolžnosti preveri vse veljavne pravice. Za pravice iz prejšnjega stavka se ne štejejo izredna denarna socialna pomoč in obe njeni posebni obliki po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

38.f člen

(1)Z avtomatičnim informativnim izračunom se preveri materialni položaj vlagatelja in povezanih oseb ter odloči o upravičenosti do letne pravice, njeni višini in obdobju upravičenosti.

(2)Letna pravica se dodeli za obdobje od 1. septembra tekočega leta do 31. avgusta naslednjega leta oziroma do konca izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice, razen za nadaljnje prejemanje državne štipendije, subvencije malice za učence in dijake ter subvencije kosila za učence, ki se dodelijo za obdobje šolskega ali študijskega leta.

(3)Avtomatični informativni izračun se vroči isti osebi kot predhodni informativni izračun oziroma odločba. Prejemnik predhodnega informativnega izračuna oziroma odločbe lahko do 31. avgusta pisno sporoči centru za socialno delo, naj se avtomatični informativni izračun vroči drugi osebi.

38.g člen

(1)Če se ugotovijo množične napake pri pridobivanju podatkov, se v šestih mesecih po izdaji avtomatičnega informativnega izračuna lahko avtomatični informativni izračun oziroma odločba odpravi in po uradni dolžnosti izda nov avtomatični informativni izračun.

(2)Enako kot v prejšnjem odstavku se ravna tudi, če se v obdobju iz prejšnjega odstavka ugotovijo tehnične napake pri pripravi avtomatičnega informativnega izračuna.

(3)Če je bil zoper odpravljen avtomatični informativni izračun vložen ugovor, o katerem do izdaje novih avtomatičnih informativnih izračunov še ni bilo odločeno, stranka lahko sporoči, da na ugovoru vztraja. Če stranka sporoči, da na ugovoru vztraja, se ugovor šteje kot ugovor zoper nov avtomatični informativni izračun. Če stranka ne sporoči, da na ugovoru vztraja, se o ugovoru ne odloča.

(4)O pravnih posledicah glede ugovora iz prejšnjega odstavka mora biti stranka poučena v pravnem pouku v novem avtomatičnem informativnem izračunu.«.

18. člen

V 40. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Denarni prejemki iz 5. člena tega zakona se izplačajo tudi na podlagi informativnega izračuna.«.

19. člen

V 41. členu se za besedilom »zahtevka izvajalca« doda besedilo »oziroma informativnega izračuna«.

20. člen

V tretjem odstavku 42. člena se za besedo »študenta« črtata vejica in besedilo »spremembo stalnega prebivališča«.

21. členZa tretjim odstavkom 42.b člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Kot nastanek spremembe se šteje izguba statusa. Pri spremembi vrste periodičnih dohodkov se kot nastanek spremembe okoliščin šteje izplačilo novega periodičnega dohodka. Kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenec ostal brez periodičnega dohodka, se ta pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva.«.

Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.

Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Ob odločanju o letni pravici lahko center za socialno delo po prostem preudarku zaradi ekonomičnosti postopka hkrati odloči tudi o novi višini pravice zaradi starostne meje določene z zakonom.«.

22. členBesedilo 44. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Javna sredstva, ki jih je oseba prejela na podlagi odločbe centra za socialno delo, ki je bila na podlagi prejšnjega člena ali na podlagi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ali zakona, ki ureja posamezno pravico iz javnih sredstev, odpravljena oziroma razveljavljena, so v višini razlike med prejeto višino javnih sredstev in višino javnih sredstev, do katerih je upravičena na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oziroma razveljavitve, neupravičeno prejeta javna sredstva in jih mora oseba vrniti.

(2)Če na podlagi informativnega izračuna zaradi avtomatičnega preverjanja izpolnjevanja pogojev za nadaljnje prejemanje letne pravice do otroškega dodatka ali državne štipendije izhaja nižja pravica do subvencije malice za učence in dijake ter subvencije kosila za učence, oziroma ta pravica preneha veljati, se že prejeta pravica ne šteje za neupravičeno prejeto pravico iz javnih sredstev.

(3)Kot prejeta pravica iz javnih sredstev po tem zakonu se šteje tudi posredni prejemek v obliki znižanega plačila vrtca, posredni prejemek v obliki subvencije prevozov za dijake in študente, subvencije malice učencev in dijakov, subvencije kosila za učence, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in znižanega prispevka k plačilu družinskega pomočnika, v obliki subvencije najemnine, kot plačilo kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev ali kot plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Vračilo neupravičeno prejete pravice v obliki posrednega prejemka zahteva izplačevalec pravice.

(4)Center za socialno delo odloči o višini, načinu in o času vračila neupravičeno prejetih javnih sredstev ob odpravi oziroma razveljavitvi odločbe iz prvega odstavka tega člena v istem postopku.

(5)Neupravičeno prejeta javna sredstva mora oseba vrniti v 60 dneh od izvršljivosti odločbe. Po poteku tega roka se obračunajo zakonite zamudne obresti.

(6)Če je oseba upravičena do posamezne pravice iz javnih sredstev, razen ob upravičenosti do denarne socialne pomoči, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev ali pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, izplačevalec po preteku roka za vračilo iz prejšnjega odstavka s sredstvi, do katerih je oseba upravičena po tem zakonu, mesečno poravnava dolg po tem zakonu. Postopek osebnega stečaja ne vpliva na poračun dolga po prejšnjem stavku. Določbe tega odstavka se uporabljajo tudi, kadar ima oseba dolg na podlagi druge odločbe za pravice iz tega odstavka.

(7)Ne glede na peti in šesti odstavek tega člena lahko izplačevalec pravice, v primeru otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, državne štipendije, subvencije malice za učence in dijake ter kosila za učence pa center za socialno delo, in oseba, ki je podala predlog, skleneta dogovor o načinu in času vračila neupravičeno prejetih javnih sredstev, pri čemer se upoštevata višina lastnega dohodka osebe po predpisih, ki urejajo socialnovarstvene prejemke, ter njen socialni in gmotni položaj. Odlog ali obročno plačilo se lahko dogovori za skupno dobo največ treh let. Oseba mora izplačevalcu pravice oziroma centru za socialno delo v skladu z dogovorom o načinu in času vračila neupravičeno prejetih javnih sredstev redno predložiti dokazila o izvrševanju obveznosti. Zamudnih obresti ni treba plačati za čas odloga oziroma obročnega plačila. V primeru kršitve navedenega dogovora celoten dolg takoj dospe v plačilo. Odlog plačila dolga ni mogoč, če je dolg mogoče poračunati v skladu s prejšnjim odstavkom.

(8)Določbe o neupravičeno prejetih javnih sredstvih oziroma neupravičeno prejeti pravici iz javnih sredstev, odlogu, obročnem plačilu in odpisu dolga se uporabljajo tudi, kadar so bila javna sredstva ali pravica iz javnih sredstev prejeta na podlagi tretjega odstavka 33. člena tega zakona.

(9)Izplačevalec pravice lahko na predlog osebe po predhodnem mnenju centra za socialno delo odloči, da se njen dolg deloma ali v celoti odpiše. Vlogo za odpis ali delni odpis oseba vloži pri izplačevalcu pravice. Izplačevalec pravice lahko center za socialno delo zaprosi za mnenje o odpisu. Dolg se odpiše po kriterijih za odpis dolga do države skladno z zakonom, ki ureja javne finance, ob upoštevanju letne kvote, ki jo določa zakon, ki ureja izvrševanje proračunov Republike Slovenije.«.

23. členZa tretjim odstavkom 50. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4) Upravljavec centralne zbirke podatkov iz prvega odstavka tega člena občini za potrebe izplačila subvencije najemnine posreduje podatke o imenu in priimku, EMŠO, davčni številki, naslovu prebivališča in številki transakcijskega računa lastnika stanovanja, naslov najemnega stanovanja, obdobju veljavnosti in višini pravice. Če ima lastnik pooblaščenca za pobiranje najemnin, se posreduje tudi transakcijski račun pooblaščenca. Poleg navedenih podatkov upravljavec centralne zbirke podatkov iz prvega odstavka tega člena občini za potrebe poročanja Finančni upravi Republike Slovenije posreduje tudi podatke o imenu in priimku, EMŠO in davčni številki upravičenca. Upravljavec centralne zbirke podatkov iz prvega odstavka tega člena občini za potrebe povračila stroškov izplačila subvencije za tržna stanovanja posreduje tudi delež subvencije za tržni in neprofitni del najemnine.«.

Dosedanji četrti, peti, šesti in sedmi odstavek postanejo peti, šesti, sedmi in osmi odstavek.

Novi sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(7) Upravljavec centralne zbirke podatkov iz prvega odstavka tega člena ministrstvu, pristojnemu za šolstvo, kot upravljavcu centralne evidence udeležencev predšolske vzgoje in izobraževanja posreduje podatek o številki odločbe, datumu nastopa pravice do znižanega plačila vrtca in uvrstitvi v dohodkovni razred za namen izplačevanja sredstev iz 41. člena tega zakona. Navedene podatke o otroku, vključenem v vrtec, iz centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja ministrstvo, pristojno za šolstvo, pošlje tudi vrtcu, v katerega je otrok vpisan. Na način iz tega odstavka se posredujejo tudi podatki o spremembi občine kot plačnice znižanega plačila vrtca iz petega odstavka 24. člena tega zakona.«.

24. členV 52. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Ministrstvo lahko pridobiva in obdeluje podatke od upravljavcev zbirk osebnih podatkov iz prejšnjega člena tudi za namene testnega preverjanja avtomatičnega informativnega izračuna in odpisa dolga.«.

Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

25. člen53.a člen se spremeni tako, da se glasi:

»53.a člen Ne glede na drugi odstavek 22. člena tega zakona v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 % bruto domačega proizvoda in hkrati rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let preseže 1,3 odstotne točke, znaša otroški dodatek za otroka v srednji šoli, vendar najdlje do 18. leta, v družini, kjer je povprečni mesečni dohodek na osebo od 576,90 eurov do 659,30 eurov:

–za prvega otroka 43,44 eurov;

–za drugega otroka 51,10 eurov;

–za tretjega in naslednjega otroka 71,17 eurov.«.

26. člen53.b člen se spremeni tako, da se glasi:

»53.b člen Ne glede na 23. člen tega zakona so v obdobju do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 % bruto domačega proizvoda in hkrati rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let preseže 1,3 odstotne točke, do državne štipendije upravičene osebe, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu in po zakonu, ki ureja štipendiranje, in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo v preteklem letu pred vložitvijo vloge ne presega 576,89 eurov na osebo v istem obdobju.«.

PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

27. člen

(1)Postopki uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, o katerih na prvi stopnji do začetka uveljavitve oziroma uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se postopki za ugotavljanje upravičenosti do otroškega dodatka, ki so se začeli na prvi stopnji decembra 2017, dokončajo po tem zakonu.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se postopki uveljavljanja upravičenosti do letnih pravic, ki so se začeli na prvi stopnji decembra 2018, dokončajo po tem zakonu.

(4)Ne glede na spremenjeni 21. člen zakona se uskladitev mej dohodkov v letu 2018 ne opravi.

(5)Podzakonski akt iz novega četrtega odstavka 17. člena zakona minister, pristojen za socialno varstvo, sprejme do prvega dne meseca, ki sledi mesecu uveljavitve tega zakona.

(6)Z dnem začetka uporabe tega zakona preneha veljati drugi odstavek 71. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14 in 90/15).

28. člen

(1)Ne glede na prvi odstavek 35. člena zakona center za socialno delo po uradni dolžnosti preveri avtomatično izpolnjevanje pogojev za nadaljnje prejemanje letnih pravic, ki se iztečejo od meseca decembra 2018 do konca julija 2019.

(2)Informativni izračun iz prejšnjega odstavka se vroči isti osebi kot predhodni informativni izračun oziroma odločba.

(3)Če je bila vložena vloga za letne pravice z namenom njihovega podaljšanja, stranka lahko sporoči, da na vlogi vztraja. Če stranka sporoči, da na vlogi vztraja, se vložena vloga šteje kot ugovor zoper informativni izračun. Če stranka ne sporoči, da na vlogi vztraja, se o vlogi ne odloča.

(4)O vlogah za letne pravice iz prejšnjega odstavka center za socialno delo ne odloča, če so vložene od 1. decembra 2018 dalje.

29. člen

(1)Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2018.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se spremembe oziroma dopolnitve:

1.14., 17. in 18. člena zakona začnejo uporabljati 1. februarja 2018;

2.19., 42.b in 44. člena zakona, razen novega drugega odstavka, in 50. člena zakona začnejo uporabljati 1. marca 2018;

3.novega petega in šestega odstavka 24., 30. in 42. člena zakona začnejo uporabljati 1. maja 2018;

4.novega drugega odstavka 33. člena zakona začnejo uporabljati 1. septembra 2018, 5. 37. člena, novih 38.a, 38.b, drugega odstavka 38.c člena, 38.č, 38.d, 40. člen, 41. člena in novega drugega odstavka 44. člena zakona začnejo uporabljati 1. januarja 2019;

6.novega tretjega odstavka 33. člena, novega 38.c člena, razen drugega odstavka, 38.e, 38.f in 38.g člena zakona začnejo uporabljati 1. septembra 2019.

(3)Do začetka uporabe določb iz prvega in drugega odstavka tega člena se glede vprašanj, ki jih te določbe urejajo, uporabljajo določbe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16 in 61/17 – ZUPŠ).

Št. 541-01/17-26/19 Ljubljana, dne 12. decembra 2017 EPA 2272-VII Državni zbor Republike Slovenije dr. Milan Brglez l.r.

Predsednik Kazalo Na vrh

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.