Objava podatkov o neplačnikih na e-oglasni deski - IPRS

Objava podatkov o neplačnikih na e-oglasni deski + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 29.01.2021 Številka: 07121-1/2021/167 Kategorije:Moderne tehnologije, Pogodbena obdelava podatkov, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo --> Kategorije: Moderne tehnologije, Pogodbena obdelava podatkov, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da ste ponudnik programske rešitve za upravnike večstanovanjskih in vas zanima mnenje glede pravilne objave neplačnikov v večstanovanjskih stavbah. Zasledili ste naslednje stališče: »Lastniki stanovanj so pri skupnih stroških upravičeni izvedeti, kdo ne plačuje skupnih stroškov, saj le tako lahko izvejo, proti komu vložiti morebitni regresni zahtevek. Vendar pa je način, da se seznam plačnikov in neplačnikov obesi na oglasni deski bloka nepravilen, saj se tako razkrijejo osebni podatki lastnikov stanovanj vsem, ki imajo dostop do oglasne deske – torej širokemu krogu ljudi. Takšna obdelava osebnih podatkov je nezakonita in v nasprotju s splošnimi načeli varstva osebnih podatkov iz člena 5 Splošne uredbe.« V vašo programsko rešitev uvajate e-oglasno desko, ki bo dostopna zgolj lastnikom oz. najemnikom večstanovanjskih stavb. Dostope bodo lahko urejali upravniki. E-oglasna deska bi omogočala tudi objavo neplačnikov. Tako bi bila objava o neplačniku vidna samo ožji skupini. Zanima vas, ali je to ustrezen pristop v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
3. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) uvodoma pojasnjuje, da je glede varstva osebnih podatkov izdal smernice za upravnike večstanovanjskih stavb, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/ V smernicah smo pojasnili, da Stanovanjski zakonik (SZ-1) v členih od
8. do
9. določa, da mora upravnik o svojem delu vsaj enkrat letno poročati lastnikom, mesečno pa mora vsakemu etažnemu lastniku izstaviti obračun stroškov. Iz obračuna mora biti jasno razvidna razmejitev med posameznimi stroški skupno za celotno hišo in za posameznega lastnika. Na zahtevo lastnika pa mora upravnik posameznemu lastniku izdati tudi potrdilo o stanju neplačanih obveznosti na določen dan. Kadar so v posameznih stanovanjskih enotah vgrajene merilne naprave, ki omogočajo individualni odjem in obračun stroškov, se obratovalni stroški delijo po dejanski porabi, upravnik ne sme posredovati podatkov o porabi/stroških posameznega etažnega lastnika ostalim etažnim lastnikom, razen če bi za takšno posredovanje pridobil njegovo vnaprejšnjo osebno privolitev. V primeru plačila po dejanski porabi delitev stroškov in višina obveznosti ne moreta biti problematična, saj se lahko ugotavljata za vsakega lastnika posebej. Če v takšnem primeru pride do neplačila stroškov, je upravnik tisti, ki etažnega lastnika dolžnika opominja in po potrebi zoper njega predlaga postopek izvršbe. Kadar naprave v stavbi ne omogočajo individualnega odjema in obračuna stroškov za njene posamezne enote, se obratovalni stroški, ki nastajajo na njenih skupnih delih in po posameznih enotah, po
10. členu Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb14 (v nadaljevanju: Pravilnik) delijo bodisi glede na število stanovanjskih enot, površino posamezne enote ali glede na število uporabnikov posamezne enote. V takšnem primeru so lastniki upravičeni do seznanitve z delilnikom stroškov, da lahko sproti preverjajo poslovanje upravnika oziroma, ali je pravilno razdelil stroške. Ob tem je treba upoštevati načelo sorazmernosti, po katerem lahko upravnik posreduje tiste podatke, ki v čim manjši meri posegajo v zasebnost etažnih lastnikov in še zagotavljajo legitimen cilj – nadzor nad pravilnim obračunavanjem stroškov. Če se na primer deli strošek po velikosti stanovanja, lahko upravnik poroča le o višini stroškov glede na velikost stanovanja, pri tem pa ni v skladu z načelom sorazmernosti, da bi upravnik razkril tudi imena etažnih lastnikov posameznega stanovanja. Upravnik lahko torej posreduje le tiste podatke, ki so v povezavi z višino plačanih stroškov in iz katerih izhaja, koliko stroškov je bilo zaračunanih na posamezno stanovanjsko enoto. Če je obveznost posameznega etažnega lastnika odvisna od obveznosti drugega lastnika oziroma, ko zaradi neplačevanja posameznega etažnega lastnika škodo trpijo vsi ostali etažni lastniki, njegovo osebno ime, višina plačila in ostali podatki, ki so potrebni za pravilno ugotovitev obveznosti v odnosu do ostalih etažnih lastnikov, ne uživajo varstva. IP opozarja, da je pri tem potrebno upoštevati določbo prvega odstavka
11. člena SZ-1, po kateri upravnik pri sklepanju pravnih poslov s tretjimi osebami v zvezi z upravljanjem večstanovanjske stavbe ne sme dogovoriti solidarne odgovornosti etažnih lastnikov za izpolnjevanje obveznosti. Prav tako je treba upoštevati tudi drugi odstavek
12. člena SZ-1, ki določa, da če obveznosti do tretje osebe niso poravnane v celoti za vse etažne lastnike, mora upravnik tretji osebi na njeno zahtevo v roku osmih delovnih dni od prejema posredovati podatke o etažnem lastniku, ki ni plačal svojega dela obveznosti, potrebne za vložitev tožbe. To pomeni, da lahko upravnik osebne podatke dolžnikov brez njihove privolitve posreduje drugim etažnim lastnikom le izjemoma, in sicer v primeru, ko bodo zaradi dolga posameznega lastnika škodo utrpeli vsi ostali etažni lastnik, ne pa tudi v primeru, ko bo zaradi tega škodo trpel upravnik ali tretja oseba (npr. dobavitelj). Podatki o dolžnikih se smejo v primeru, ko bi zaradi neplačevanja posameznega lastnika, škodo utrpeli vsi ostali etažni lastniki etažnim lastnikom posredovati samo na način, ki onemogoča, da bi se z njimi seznanile nepooblaščene osebe (npr. z vlaganjem zaprtih pisemskih ovojnic v poštne predalčnike etažnih lastnikov in ne z izobešanjem različnih seznamov na vsakomur dostopnih oglasnih deskah). Ob upoštevanju zgoraj navedenega so torej lahko dopustne elektronske rešitve, ki izpolnjujejo navedene zahteve in ki so primerljive npr. z vlaganjem zaprtih pisemskih ovojnic v poštne predalčnike etažnih lastnikov (torej omogočajo omejen dostop do podatkov na upravičene uporabnike in upoštevanje načela sorazmernosti glede nabora podatkov). Opozarjamo še, da morajo upravniki, kolikor bodo dodeljevali oziroma urejali dostopne pravice, tudi pri tem upoštevati vsa načela varstva osebnih podatkov, poleg sorazmernosti (minimalni nabor osebnih podatkov za upravljanje dostopnih pravic) tudi ustrezno informiranost (skladno z določbami člena 13 Splošne uredbe), namenskost in točnost osebnih podatkov (v primeru menjave etažnih lastnikov ipd.) ter varnost zbranih podatkov. Kolikor boste nastopali za upravnike v vlogi pogodbenega obdelovalca osebnih podatkov vam priporočamo tudi seznanitev z gradivi na to temo. Pojem obdelava osebnih podatkov namreč vključuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (
13. točka člena 4 Splošne uredbe). Vse informacije o pogodbeni obdelavi osebnih podatkov, vključno s smernicami na to temo in vzorčno pogodbo o pogodbeni obdelavi, so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/pogodbena-obdelava/ S spoštovanjem, Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravil: mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026