Uradni viripisrs.si · EUR-Lex
Europaius

Opomin pred tožbo: kako dolžnika pisno pozovete k plačilu

Opomin pred tožbo je pisni poziv dolžniku, naj v določenem roku plača zapadli znesek, sicer bo upnik terjatev uveljavljal na sodišču. Zakon opomina kot pogoja za tožbo ali izvršbo ne predpisuje, v praksi pa ima tri pomembne učinke. Kadar rok za plačilo ni bil dogovorjen, dolžnik šele z opominom pride v zamudo in od tedaj tečejo zamudne obresti (299. člen Obligacijskega zakonika). Opomin je dokaz, da je dolžnik dal povod za tožbo: če ga ne pošljete, dolžnik pa zahtevek takoj pripozna, vam mora po 157. členu ZPP povrniti pravdne stroške, čeprav je dolg obstajal. Tretjič, dobro napisan opomin pogosto zadošča, da dolžnik plača ali predlaga obročno odplačilo, in spor se konča brez sodne takse.

Navodilo je namenjeno posameznikom, samostojnim podjetnikom in manjšim podjetjem, ki terjajo neplačan račun, vrnitev posojila ali plačilo opravljenega dela. Po korakih pokaže, kako preverite terjatev in zastaranje, kako izračunate zamudne obresti in 40 evrov nadomestila stroškov izterjave med podjetji, kaj mora opomin vsebovati, kako ga vročite, da ga boste lahko dokazali, in kaj storite, če dolžnik ne odgovori: izvršba na podlagi verodostojne listine ali tožba.

Civilni postopek · opomin

Ključna dejstva

Rok
Rok v opominu določi upnik sam; običajno je 8 dni, pri zamudi potrošnika s plačilom javnih storitev (elektrika, voda, ogrevanje) pa mora dodatni rok znašati najmanj 15 dni (30. člen ZVPot-1).
Pravno področje
Civilni postopek · opomin
Koraki
Sodna praksa
3
Posodobljeno
17.11.2026

Rok

Rok v opominu določi upnik sam; običajno je 8 dni, pri zamudi potrošnika s plačilom javnih storitev (elektrika, voda, ogrevanje) pa mora dodatni rok znašati najmanj 15 dni (30. člen ZVPot-1).

Opomin ne pretrga zastaranja. Splošni zastaralni rok je pet let, za terjatve iz gospodarskih pogodb in občasne terjatve tri leta (346., 347. in 349. člen OZ); zastaranje pretrga šele tožba ali predlog za izvršbo (364. člen OZ) ali dolžnikova pripoznava dolga (365. člen OZ). Pravica do 40 evrov nadomestila stroškov izterjave zastara v treh letih od nastanka zamude (14. člen ZPreZP-1).

Kaj storiti

  1. Preverite terjatev in njeno zapadlost. Zberite pogodbo, naročilnico, račun, dobavnico ali korespondenco, iz katere izhajata znesek in rok plačila. Če je rok dogovorjen, je dolžnik v zamudi že z njegovim potekom; če roka ni, ga v zamudo spravi šele vaš poziv (299. člen OZ).

    Nato preverite zastaranje. Splošni rok je pet let, terjatve iz gospodarskih pogodb med podjetji in občasne terjatve, kot so najemnina ali obroki, pa zastarajo v treh letih. Zastarane terjatve sodišče ne bo prisodilo, če dolžnik ugovarja zastaranje. Če se rok izteka, ne čakajte na odziv na opomin, ampak takoj vložite predlog za izvršbo ali tožbo, saj opomin zastaranja ne pretrga.

  2. Izračunajte, koliko terjate. Glavnici prištejte zamudne obresti od dneva zamude do dneva plačila. Predpisana obrestna mera zamudnih obresti je vodilna obrestna mera Evropske centralne banke, povečana za 8 odstotnih točk; velja za šestmesečno obdobje od 1. januarja oziroma 1. julija, višino pa objavi minister za finance v Uradnem listu (2. člen ZPOMZO-1).

    Če sta upnik in dolžnik gospodarska subjekta ali je dolžnik javni organ, lahko za vsako zapadlo terjatev zahtevate še 40 evrov nadomestila stroškov izterjave (14. člen ZPreZP-1). Pri dolžniku potrošniku to ne velja: stroški opomina ne smejo presegati dejanskih stroškov izdelave in pošiljanja opomina in ne višine zamudnih obresti (33. člen ZVPot-1).

  3. Sestavite opomin. Vsebovati mora ime oziroma firmo in naslov upnika in dolžnika, pravno podlago terjatve (pogodba, račun s številko in datumom), znesek glavnice, navedbo, od katerega dne zahtevate zamudne obresti, morebitno nadomestilo stroškov izterjave, rok za plačilo, številko transakcijskega računa in sklic ter jasno napoved, da boste po izteku roka brez nadaljnjega opozorila predlagali izvršbo ali vložili tožbo.

    Priložite kopijo računa ali izpisek odprtih postavk. Pišite stvarno: navedite dejstva in zneske, brez žalitev in groženj, ki niso povezane z zakonitimi pravnimi sredstvi. Opomin podpiše upnik ali zastopnik podjetja; odvetnik ni potreben, pri spornih ali višjih zneskih pa je pravni nasvet pred tožbo smiseln.

  4. Opomin vročite tako, da boste vročitev lahko dokazali. Najzanesljivejša je priporočena pošiljka s povratnico na naslov stalnega prebivališča oziroma sedeža iz poslovnega registra. Elektronska pošta zadošča, če jo je dolžnik doslej uporabljal za poslovanje z vami in imate potrdilo o prejemu ali odgovor. Shranite kopijo opomina, potrdilo pošte in povratnico.

    Dokaz o vročitvi potrebujete zaradi stroškov: po 157. členu ZPP mora tožnik tožencu povrniti pravdne stroške, če toženec ni dal povoda za tožbo in zahtevek pripozna že v odgovoru na tožbo. Neodgovorjen, dokazljivo vročen opomin je najboljši dokaz, da je povod za tožbo dal dolžnik.

  5. Pri potrošnikih in javnih storitvah upoštevajte posebna pravila. Podjetje, ki potrošniku dobavlja javne storitve in dobrine, ga mora ob zamudi s pisnim opominom pozvati k plačilu in mu določiti dodatni rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni; pred iztekom tega roka dobave ne sme prekiniti (30. člen ZVPot-1).

    Potrošniku tudi ne smete zaračunati višjih zamudnih obresti od zakonskih, stroški opomina pa so omejeni z dejanskimi stroški (33. člen ZVPot-1); kršitev je prekršek po 241. členu ZVPot-1. Če ste sami potrošnik in spor teče s podjetjem, lahko pred tožbo predlagate postopek pri izvajalcu izvensodnega reševanja potrošniških sporov (ZIsRPS).

  6. Odzovite se na dolžnikov odgovor. Če dolžnik plača, mu na zahtevo potrdite poplačilo. Če predlaga obročno odplačilo, dogovor sklenite pisno: v njem naj dolžnik dolg izrecno pripozna, navede znesek in roke obrokov ter soglaša, da v primeru zamude z enim obrokom zapade celoten preostanek. Pisna pripoznava pretrga zastaranje (365. člen OZ), zato po njej rok začne teči znova. Vzorec takega dogovora je med vzorci pogodb za Slovenijo (pripoznava dolga z obročnim odplačilom).

    Če dolžnik terjatev prereka, preučite njegove ugovore. Pri resnem sporu o dejstvih je izvršba na podlagi verodostojne listine manj primerna, saj bo dolžnik ugovarjal in zadeva bo vseeno prešla v pravdo.

  7. Če dolžnik v roku ne plača in imate verodostojno listino, predlagajte izvršbo. Verodostojna listina je zlasti faktura (tudi obračun obresti), izpisek iz poslovnih knjig, ki ga overi odgovorna oseba, menica ali ček s protestom, javna listina in po zakonu overjena zasebna listina (23. člen ZIZ). Predlog vložite elektronsko prek portala e-Sodstvo (e-izvršba); obravnava ga Centralni oddelek za verodostojno listino pri Okrajnem sodišču v Ljubljani.

    V predlogu navedete dan zapadlosti in zahtevate, naj sodišče dolžniku naloži plačilo v osmih dneh (41. člen ZIZ). Sodna taksa za predlog za izvršbo je po tarifni številki 4011 ZST-1 v znesku iz novele ZST-1B 55 evrov. Če dolžnik ugovarja, se postopek nadaljuje kot pravda pred pristojnim sodiščem.

  8. Če verodostojne listine nimate, vložite tožbo. To je pogosto pri posojilu med znanci brez overjene pogodbe ali pri plačilu za delo brez računa. Tožba mora obsegati določen zahtevek glede glavnice in obresti, dejstva, na katera ga opirate, in dokaze, na primer pogodbo, potrdila o nakazilu, sporočila in priče (180. člen ZPP). Pri denarnem zahtevku, ki ga dokazujete z listinami, sodišče lahko izda plačilni nalog.

    Taksa za tožbo se odmeri po vrednosti spornega predmeta po tarifni številki 1111 ZST-1. Stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti potrebne stroške (154. člen ZPP), zato skrbno izračunajte zahtevek: kar tožite preveč, lahko plačate v obliki dela stroškov.

Na kaj biti pozoren

Pravna podlaga

12

Povezane sodne odločbe

3
Za poplačilo dolga ima upnik na voljo ponovni zahtevek za plačilo, opomin in izvršbo; javna objava podatkov o dolžnikih (fizičnih osebah) brez pravne podlage ni dopustna.
Razkritje podatkov o dolžnikih javnosti ni dopustno brez ene od pravnih podlag iz 6. člena Splošne uredbe; tudi ob podlagi velja načelo najmanjšega obsega podatkov.
Seznam neplačnikov na oglasni deski bloka je nezakonit; etažnim lastnikom se podatki o dolžnikih smejo posredovati le tako, da se z njimi ne seznanijo nepooblaščeni.

Pogosta vprašanja

10
Ali je opomin pred tožbo obvezen?

Ne. Zakon opomina ne predpisuje kot pogoja za tožbo ali izvršbo. Brez njega pa tvegate stroške: če dolžnik ni dal povoda za tožbo in zahtevek takoj pripozna, mu morate povrniti pravdne stroške (157. člen ZPP). Kadar rok plačila ni dogovorjen, dolžnik brez poziva sploh ni v zamudi in zamudne obresti ne tečejo.

Kakšen rok za plačilo določim v opominu?

Običajno 8 dni od prejema, kar ustreza tudi roku, ki ga sodišče dolžniku določi v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (41. člen ZIZ). Pri potrošniku, ki zamuja s plačilom javnih storitev, mora biti dodatni rok najmanj 15 dni (30. člen ZVPot-1). Daljši rok je smiseln, kadar pričakujete predlog za obročno odplačilo.

Ali lahko zaračunam stroške opomina?

Med podjetji ter do javnih organov lahko za vsako zapadlo terjatev zahtevate 40 evrov nadomestila stroškov izterjave (14. člen ZPreZP-1), ne glede na dejanske stroške. Do potrošnika smejo stroški opomina znašati največ toliko, kolikor so dejanski stroški izdelave in pošiljanja, in ne več od zamudnih obresti (33. člen ZVPot-1).

Koliko znašajo zakonske zamudne obresti?

Predpisana obrestna mera zamudnih obresti je vodilna obrestna mera Evropske centralne banke, povečana za 8 odstotnih točk (2. člen ZPOMZO-1). Določi se za vsako polletje posebej, s 1. januarjem in 1. julijem, in jo objavi minister za finance v Uradnem listu. Obresti tečejo od dneva zamude do plačila.

Ali opomin prekine zastaranje dolga?

Ne. Zastaranje pretrga tožba ali drug postopek pred sodiščem, ki ga upnik začne zaradi uveljavitve terjatve (364. člen OZ), in dolžnikova pripoznava dolga (365. člen OZ). Če se zastaralni rok izteka, vložite predlog za izvršbo ali tožbo takoj in opomin pošljite hkrati ali sploh ne.

Ali lahko opomin pošljem po e-pošti?

Lahko, zakon oblike ne predpisuje. Pomembno je, da boste prejem lahko dokazali: e-pošta je dober dokaz, če jo je dolžnik doslej uporabljal za poslovanje z vami ali je na opomin odgovoril. Pri višjih zneskih ali neodzivnem dolžniku pošljite opomin tudi priporočeno s povratnico na naslov iz registra.

Kaj storim, če dolžnik na opomin ne odgovori?

Če imate račun ali drugo verodostojno listino, predlagajte izvršbo prek portala e-Sodstvo; sodišče izda sklep o izvršbi brez obravnave (23. in 41. člen ZIZ). Če dolžnik ugovarja ali verodostojne listine nimate, vložite tožbo pri okrajnem ali okrožnem sodišču, odvisno od vrednosti spora.

Ali lahko dolžnika javno objavim na Facebooku ali na oglasni deski?

Tega ne priporočamo. Informacijski pooblaščenec je v več mnenjih poudaril, da je javna objava podatkov o dolžnikih brez pravne podlage nedopustna, saj ima upnik na voljo opomin in izvršbo. Objava lahko pomeni tudi kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime, za katero vas dolžnik toži z zasebno tožbo.

Kako se dogovorim za obročno odplačilo dolga?

Sklenite pisni dogovor, v katerem dolžnik dolg pripozna, navede skupni znesek, višino in roke obrokov ter soglaša, da ob zamudi z enim obrokom zapade celoten preostanek. Pripoznava pretrga zastaranje (365. člen OZ). Vzorec pripoznave dolga z obročnim odplačilom najdete med našimi vzorci pogodb za Slovenijo.

Koliko stane izvršba na podlagi računa?

Sodna taksa za predlog za izvršbo je po tarifni številki 4011 ZST-1 v znesku iz novele ZST-1B 55 evrov za predlog. Upnik jo najprej plača sam, sodišče pa v sklepu o izvršbi dolžniku naloži, da poleg terjatve plača tudi odmerjene stroške. Stroški izvršitelja se plačujejo posebej.

Pravni vodnik – posamezni napotki

6

Analiziraj moj dokument →Pravni vodnikVzorci pogodbDomača stran države

Posodobljeno: · Viri: Zakon o pravdnem postopku (ZPP-UPB3), 157. člen – stroški, če toženec ni dal povoda za tožbo, Zakon o pravdnem postopku (ZPP-UPB3), 154. člen – povrnitev stroškov po uspehu, Zakon o pravdnem postopku (ZPP-UPB3), 180. člen – vsebina tožbe, Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1-UPB1), 2. člen – vodilna obrestna mera ECB + 8 odstotnih točk, pisrs.si, EUR-Lex

Razlage nastanejo iz uradnega besedila predpisa in so okvirne; zavezujoče je le celotno besedilo, na katero se sklicuje vsaka stran. Europaius nudi pravne informacije, ne odvetniških storitev.