Kazenska ovadba (prijava kaznivega dejanja) – praktični vodnik in vzor
Kdor izve za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, lahko o tem obvesti policijo ali državnega tožilca s kazensko ovadbo. V nadaljevanju pojasnjujemo, kam jo vložiti, kaj naj vsebuje in katere pravice ima oškodovanec, na koncu pa najdete uporaben vzor.
Kaj je kazenska ovadba in zakaj se vloži
Kazenska ovadba je obvestilo pristojnemu organu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Namen ovadbe je sprožiti postopek, v katerem državni tožilec presodi, ali obstaja podlaga za pregon.
Pri nekaterih lažjih kaznivih dejanjih zakon zahteva, da oškodovanec sam poda predlog za pregon pri pristojnem državnem tožilcu, sicer se postopek ne uvede. To izhaja iz splošnih pravil kazenskega postopka, po katerih se za taka dejanja postopek uvede le na predlog oškodovanca, vložen v roku, ki ga določa zakon Zakon o kazenskem postopku, 52. člen.
Kje in kako vložiti ovadbo
- Ovadbo je mogoče vložiti pri policiji (na katerikoli policijski postaji) ali neposredno pri pristojnem državnem tožilstvu.
- Ovadbo lahko podate pisno, ustno na zapisnik ali po elektronski poti, če organ to omogoča – priporočljivo je preveriti trenutno prakso pri pristojnem organu.
- Če gre za kaznivo dejanje mladoletnika, se kazenski postopek uvede izključno na zahtevo državnega tožilca Zakon o kazenskem postopku, 465. člen.
- Za dejanja, ki se preganjajo na zasebno tožbo ali na predlog, je treba upoštevati posebna pravila glede vložitve pri pristojnem državnem tožilcu Zakon o kazenskem postopku, 465. člen.
- Krajevna pristojnost organov se praviloma določa po kraju storitve kaznivega dejanja Zakon o kazenskem postopku, 26. člen.
Vsebina ovadbe
V ovadbi je smiselno navesti čim več konkretnih podatkov: kdo je storilec (če je znan), kaj naj bi storil, kdaj in kje naj bi se dejanje zgodilo, kako je oškodovanec izvedel za dejanje ter katere dokaze (priče, listine, posnetke) je mogoče predložiti ali predlagati.
Natančen opis dejanskega stanja organu omogoča lažjo presojo, ali obstajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Pravice oškodovanca v postopku
- Če državni tožilec ne zahteva uvedbe postopka proti mladoletnemu storilcu, mora o tem obvestiti oškodovanca, ta pa lahko v osmih dneh od prejema obvestila zahteva, naj senat za mladoletnike pristojnega sodišča uvede postopek Zakon o kazenskem postopku, 465. člen.
- Pri kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na predlog, je oškodovanec tisti, ki mora podati predlog za pregon v zakonsko določenem roku pri pristojnem državnem tožilcu Zakon o kazenskem postopku, 465. člen.
- Natančen obseg vseh procesnih pravic oškodovanca (npr. pravica do obveščenosti o poteku postopka, pravica do pooblaščenca) presega vsebino teh virov – priporočamo, da se pred vložitvijo ovadbe posvetujete z odvetnikom ali preverite trenutno besedilo zakona.
Opozorilo glede krive ovadbe
Ovadbo je treba podati resnicoljubno in na podlagi dejanskih okoliščin. Krivo ovajanje osebe, za katero ovaditelj ve, da ni storila kaznivega dejanja, je samo po sebi kaznivo dejanje po slovenski kazenski zakonodaji. Viri, ki so nam na voljo, natančne opredelitve tega kaznivega dejanja ne vsebujejo, zato naj bralec pred vložitvijo ovadbe preveri trenutno veljavno ureditev v Kazenskem zakoniku.
Prav tako naj se oseba, ki poda ovadbo, zaveda, da mora biti opis dogodka resničen in podprt z razpoložljivimi dokazi, saj se lahko neresnične navedbe štejejo za zlorabo postopka.
Postopek korak za korakom
- Zberite vse razpoložljive podatke in dokaze o domnevnem kaznivem dejanju (priče, listine, fotografije, posnetki).
- Odločite se, ali boste ovadbo vložili pri policiji ali neposredno pri pristojnem državnem tožilstvu.
- Sestavite pisno ovadbo z natančnim opisom dejanskega stanja ali podajte ustno izjavo na zapisnik pri pristojnem organu.
- Če gre za dejanje, ki se preganja na predlog, preverite in upoštevajte zakonski rok za vložitev predloga pri državnem tožilcu Zakon o kazenskem postopku, 52. člen.
- Shranite potrdilo o vložitvi ovadbe in spremljajte nadaljnja obvestila pristojnega organa.
Kazenska ovadba
[Naslov pristojnega organa – npr. Policijska postaja / Okrožno državno tožilstvo v [kraj]] [Naslov organa] Ovaditelj: [ime in priimek / naziv pravne osebe] Naslov: [ulica, hišna številka, poštna številka, kraj] EMŠO/matična številka: [številka] Telefon/e-pošta: [kontaktni podatki] Zadeva: Kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja Spoštovani, podajam kazensko ovadbo zoper [ime in priimek osumljenca, če je znan, sicer navedba "neznano storilca"], zaradi suma storitve kaznivega dejanja [opis kaznivega dejanja, npr. tatvine, telesne poškodbe, goljufije ipd.], storjenega dne [datum] ob [ura] na naslovu/kraju [kraj storitve]. Opis dogodka: [Podroben, kronološki opis dogodka – kaj se je zgodilo, kako je ovaditelj za dejanje izvedel, kakšna škoda je nastala.] Dokazi: - [priče: ime, priimek, naslov, kontakt] - [listine, fotografije, posnetki, računi ipd.] - [drugi dokazi] Predlagam, da pristojni organ preveri navedene okoliščine ter po lastni presoji ukrepa v skladu s svojimi pooblastili. Opozarjam, da so navedbe v tej ovadbi resnične in podane v dobri veri, seznanjen/-a pa sem tudi z odgovornostjo za krivo ovadbo. Priloge: 1. [seznam prilog] V [kraj], dne [datum] Podpis ovaditelja: ___________________________
Viri iz korpusa Europaius
Analiziraj dokument →Vzorci pogodbEuropaius v vaši umetni inteligenci
Pogosta vprašanja
Kje lahko vložim kazensko ovadbo?
Kazensko ovadbo lahko vložite pri policiji ali neposredno pri pristojnem državnem tožilstvu, praviloma tam, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno Zakon o kazenskem postopku, 26. člen.
Ali moram vedeti, kdo je storilec?
Ne, ovadbo lahko podate tudi zoper neznanega storilca; organ nato sam ugotavlja okoliščine in identiteto morebitnega storilca.
Kaj se zgodi, če je storilec mladoletnik?
Postopek proti mladoletniku se uvede izključno na zahtevo državnega tožilca, oškodovanec pa je o odločitvi tožilca obveščen in lahko v osmih dneh zahteva uvedbo postopka pri senatu za mladoletnike Zakon o kazenskem postopku, 465. člen.
Kaj pomeni kriva ovadba?
Kriva ovadba pomeni zavestno neresnično prijavo dejanja ali osebe, za katero ovaditelj ve, da ni storila kaznivega dejanja; to je samo po sebi kaznivo, natančno besedilo pa preverite v veljavnem Kazenskem zakoniku, ker ga viri, uporabljeni za ta prispevek, ne vsebujejo.
Ali obstaja rok za vložitev ovadbe?
Splošnega roka za vložitev ovadbe za dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, viri ne določajo; pri dejanjih, ki se preganjajo na predlog, pa velja rok iz Zakon o kazenskem postopku, 52. člen, zato ga pred vložitvijo preverite.