Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca (odstop iz službe)
Delavec lahko kadarkoli redno odpove pogodbo o zaposlitvi, ne da bi za to navedel razlog. V nadaljevanju pojasnjujemo, kaj mora odpoved vsebovati, kako jo je treba vročiti delodajalcu, in ponujamo vzorec odpovedi.
Pravica delavca do redne odpovedi brez obrazložitve
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) razlikuje redno odpoved z odpovednim rokom in izredno odpoved brez odpovednega roka. Delavec, ki želi zapustiti zaposlitev, praviloma poda redno odpoved, ki jo lahko poda kadarkoli in brez navedbe razloga, kar izrecno določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 83. člen.
Vsaka pogodbena stranka lahko pogodbo o zaposlitvi odpove le v celoti, ne le delno, kar izhaja iz Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 82. člen.
Odpoved, ki jo je delavec podal zaradi grožnje ali prevare s strani delodajalca oziroma v zmoti, je neveljavna, kot določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 83. člen. Prav tako je neveljavna odpoved, podana iz razlogov diskriminatorne narave iz 6. člena zakona.
Pisna oblika in vročitev odpovedi
Zakon zahteva, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena drugi pogodbeni stranki v pisni obliki – to izhaja iz razlage prvega odstavka 88. člena ZDR-1, kot jo povzema Odločba o razveljavitvi četrtega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih. Priporočamo, da delavec odpoved izroči delodajalcu osebno proti podpisu na kopiji ali jo pošlje s priporočeno pošiljko s povratnico, saj mora biti mogoče kasneje dokazati, kdaj in kako je bila odpoved vročena.
Pravila o vročanju iz sodne prakse in ustavne odločbe se sicer nanašajo predvsem na odpoved s strani delodajalca, vendar enako velja splošno načelo, da mora biti pisanje dejansko vročeno drugi stranki, da lahko učinkuje; to je smiselno upoštevati tudi pri odpovedi, ki jo poda delavec, saj se le tako izognemo kasnejšim sporom o datumu prejema.
Odpovedni rok, dokazno breme in dopust
- Delavčeva redna odpoved učinkuje z odpovednim rokom (redna odpoved z odpovednim rokom) – konkretno dolžino odpovednega roka določa pogodba o zaposlitvi oziroma kolektivna pogodba, saj mora biti dolžina odpovednih rokov navedena že v pogodbi o zaposlitvi v skladu z Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 31. člen; iz razpoložljivih virov ni mogoče navesti splošnega zakonskega minimalnega trajanja odpovednega roka, zato priporočamo, da bralec preveri veljavno besedilo zakona in svojo pogodbo o zaposlitvi.
- Pri redni odpovedi s strani delavca dokazno breme glede razlogov ni potrebno, saj delavec odpoveduje brez obrazložitve; dokazno breme je sicer urejeno v Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 84. člen, ki se nanaša predvsem na izredno odpoved in odpoved s strani delodajalca.
- Glede izplačila neizrabljenega letnega dopusta, morebitne odpravnine in drugih vprašanj, povezanih s prenehanjem delovnega razmerja pri pogodbi za določen čas, veljajo posebna pravila iz Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 79. člen, vendar se ta določba nanaša na potek časa pogodbe za določen čas, ne na redno odpoved s strani delavca; konkretna pravila glede izplačila neizrabljenega dopusta ob odpovedi s strani delavca iz razpoložljivih virov niso razvidna, zato je treba preveriti veljavno ureditev.
Dokumenti ob prenehanju delovnega razmerja
Ob prenehanju delovnega razmerja delodajalec delavcu praviloma izroči potrdilo o zaposlitvi in druge listine, potrebne za uveljavljanje pravic iz socialnega zavarovanja. Iz razpoložljivih virov ne izhaja natančen seznam vseh dokumentov, ki jih mora delodajalec izročiti ob odhodu delavca, zato priporočamo, da delavec zahteva vsa potrdila pisno in preveri veljavno besedilo zakona glede obveznih listin.
Postopek korak za korakom
- Preverite dolžino odpovednega roka v svoji pogodbi o zaposlitvi oziroma v veljavni kolektivni pogodbi.
- Pripravite pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj mora biti odpoved v pisni obliki.
- Odpoved vročite delodajalcu osebno proti potrdilu o prejemu ali jo pošljite priporočeno s povratnico, da imate dokaz o vročitvi in datumu prejema.
- Dogovorite se z delodajalcem o izrabi neizrabljenega letnega dopusta do izteka odpovednega roka oziroma o izplačilu neizrabljenega dopusta.
- Ob prenehanju delovnega razmerja od delodajalca zahtevajte potrdilo o zaposlitvi in druge dokumente, potrebne za nadaljnje uveljavljanje pravic.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi (s strani delavca)
[Ime in priimek delavca] [Naslov delavca] [Kraj in datum] [Naziv delodajalca] [Naslov delodajalca] Zadeva: Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi Spoštovani, na podlagi 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) vam s tem dopisom podajam redno odpoved pogodbe o zaposlitvi št. [številka pogodbe] z dne [datum sklenitve pogodbe], sklenjene med menoj in [naziv delodajalca]. Odpovedni rok začne teči z dnem vročitve te odpovedi in znaša [dolžina odpovednega roka v skladu s pogodbo o zaposlitvi oziroma kolektivno pogodbo] dni/mesecev, tako da bo delovno razmerje prenehalo dne [predvideni datum prenehanja delovnega razmerja]. Prosim, da mi do izteka odpovednega roka omogočite izrabo neizrabljenega letnega dopusta v obsegu [število dni], oziroma da mi neizrabljeni del dopusta, ki ga ne bo mogoče izrabiti, izplačate skladno z veljavnimi predpisi. Hkrati vas prosim, da mi ob prenehanju delovnega razmerja izročite potrdilo o zaposlitvi ter vse druge listine, potrebne za uveljavljanje mojih pravic iz delovnega razmerja in socialnega zavarovanja. S spoštovanjem, [Podpis delavca] [Ime in priimek delavca] Priloga: kopija za prejem (podpis in datum prejema s strani delodajalca)
Viri iz korpusa Europaius
Analiziraj dokument →Vzorci pogodbEuropaius v vaši umetni inteligenci
Pogosta vprašanja
Ali moram kot delavec navesti razlog za odpoved?
Ne. Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve, kot izrecno določa 83. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Ali mora biti odpoved pisna?
Da, odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti vročena drugi pogodbeni stranki v pisni obliki, kar potrjuje razlaga 88. člena ZDR-1 v ustavni odločbi o razveljavitvi četrtega odstavka tega člena.
Kako dolg je odpovedni rok delavca?
Natančna dolžina odpovednega roka iz razpoložljivih virov ni razvidna kot splošno zakonsko določena minimalna dolžina; dolžina odpovednih rokov mora biti navedena v pogodbi o zaposlitvi, zato jo je treba preveriti tam oziroma v veljavni kolektivni pogodbi in v aktualnem besedilu zakona.
Kaj se zgodi z neizrabljenim dopustom ob odhodu?
Iz razpoložljivih virov konkretno pravilo o izplačilu neizrabljenega dopusta ob redni odpovedi s strani delavca ni razvidno; priporočljivo je to vprašanje urediti sporazumno z delodajalcem in preveriti veljavno zakonsko ureditev.