Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1), stran 6717.

(1)Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami.

(2)Zemljiška knjiga je sestavljena iz glavne knjige in zbirke listin.

(3)Glavna knjiga je namenjena vpisu podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo.

(4)Zbirko listin tvorijo listine, na podlagi katerih je bil opravljen vpis v glavno knjigo. Zemljiškoknjižno sodišče 2. člen

(1)Zemljiško knjigo vodi sodišče (v nadaljnjem besedilu: zemljiškoknjižno sodišče).

(2)Zemljiškoknjižno sodišče vodi zemljiško knjigo s tem, da odloča o vpisih, opravlja vpise v glavno knjigo in vodi zbirko listin. Uporabljeni pojmi 3. člen

(1)Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1. zemljiška parcela je prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami,
2. objekt je stavba ali gradbeni inženirski objekt,
3. pojma stavba in gradbeni inženirski objekt imata enak pomen kot po zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002),
4. kataster je zemljiški kataster, kataster stavb oziroma vsaka druga evidenca, ki se vodi na podlagi zakona in ki je temeljna evidenca za vpis podatkov o zemljiških parcelah oziroma o objektih ali njihovih posameznih delih,
5. identifikacijski znak zemljiške parcele je oznaka katastrske občine, v kateri se nahaja, in parcelna številka kot je vpisana v zemljiškem katastru,
6. identifikacijski znak stavbe oziroma njenega posameznega dela je identifikacijska številka kot je vpisana v katastru stavb,
7. identifikacijski znak objekta, ki se ne vpisuje v kataster stavb, je enolični identifikacijski znak, s katerim se ta objekt vpisuje v evidenci takih objektov,
8. zemljiškoknjižno dovolilo ima enak pomen kot po stvarnopravnem zakoniku (Uradni list RS, št. 87/2002 – v nadaljnjem besedilu: SPZ).

(2)Kadar se ta zakon sklicuje na SPZ, se določbe SPZ uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.

(3)Kadar SPZ uporablja pojem zgradba, se pri uporabi določb tega zakona šteje, da uporablja pojem objekt. 2. TEMELJNA NAČELA Načelo javnosti 4. člen

(1)Vsi vpisi v zemljiški knjigi so javni.

(2)Pod pogoji, določenimi s tem zakonom, so javne tudi listine, na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi v zemljiško knjigo. Začetek učinkovanja vpisov

1. člen Vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače. Publicitetni učinki vpisov
2. člen

(1)Če je vpis pravice oziroma pravnega dejstva dovoljen, se šteje, da je ta pravica oziroma to pravno dejstvo, ki je vpisano v zemljiško knjigo, vsakomur znano od začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v naslednjem delovnem dnevu po dnevu, ko je zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški knjigi vpisalo prejem predloga za vpis te pravice oziroma pravnega dejstva, oziroma prejem listine, na podlagi katere je o vpisu odločilo po uradni dolžnosti, in se nihče ne more sklicevati, da mu ta pravica oziroma to pravno dejstvo od takrat dalje ni bilo znano.

(2)Če pravica oziroma pravno dejstvo, za katerega zakon določa, da se vpisuje v zemljiško knjigo, v zemljiški knjigi ni vpisana, se šteje, da tretji za to pravico oziroma pravno dejstvo ni vedel, če se ne dokaže drugače. Oblikovalni učinki vpisov

1. člen Stvarne pravice na nepremičninah se pridobijo oziroma prenehajo s trenutkom začetka učinkovanja vpisa v zemljiško knjigo, če zakon ne določa drugače. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo
2. člen

(1)Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.

(2)Kdor izpolni pogoje za vpis pravice oziroma pravnega dejstva v zemljiško knjigo v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse škodljive posledice takšne opustitve. Načelo pravnega prednika 9. člen

(1)Vpisi so dovoljeni v korist osebe, v katere korist učinkuje listina, ki je podlaga za vpis.

(2)Vpisi so dovoljeni proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša. Načelo vrstnega reda 10. člen

(1)Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.

(2)Vrstni red pridobitve stvarne pravice se določi po trenutku, od katerega začne učinkovati vpis te pravice.

(3)Vrstni red vpisane pravice se lahko spremeni samo pod pogoji, določenimi s tem zakonom.

1. VSEBINA VPISOV 3.
2. Predmet stvarnih pravic Nepremičnine
3. člen

(1)V zemljiško knjigo se vpisujejo nepremičnine, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic.

(2)Nepremičnine, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo (v nadaljnjem besedilu: nepremičnine), so:

1. zemljiška parcela,
2. objekt oziroma njegov posamezen del, če zakon določa, da je lahko samostojen predmet stvarnih pravic. Podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo
3. člen

(1)Nepremičnine se v zemljiško knjigo vpisujejo z identifikacijskim znakom.

(2)Če na zemljiški parceli stoji objekt, katerega lastnik je imetnik stavbne pravice na tej zemljiški parceli, se pri zemljiški parceli poočiti tudi ta podatek.

(3)Če na nepremičnini stoji objekt, katerega deli so v etažni lastnini, se pri zemljiški parceli poočiti tudi ta podatek.

(4)Če na zemljiški parceli stoji objekt, ki ni samostojen predmet stvarnih pravic in ki se evidentira v katastru s svojim identifikacijskim znakom, se pri zemljiški parceli poočiti tudi ta podatek.

(5)Pri nepremičnini, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, se poočitijo tudi drugi podatki o nepremičnini, ki so evidentirani v katastru in ki jih predpiše minister, pristojen za pravosodje. 3.2. Pravice 3.2.1. Vrste pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo Pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo 13. člen

(1)V zemljiško knjigo se vpisujejo stvarne pravice na nepremičninah:

1. lastninska pravica,
2. hipoteka,
3. zemljiški dolg,
4. služnostna pravica,
5. pravica stvarnega bremena,
6. stavbna pravica.

(2)V zemljiško knjigo se vpisujejo tudi naslednje obligacijske pravice na nepremičninah:

1. pravica prepovedi odtujitve oziroma obremenitve, če je nastala na podlagi pravnega posla lastnika in – če so izpolnjeni pogoji za vpis te prepovedi v zemljiško knjigo po SPZ, ali – če je nastala na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju,
2. zakupna in najemna pravica,
3. predkupna oziroma odkupna pravica, če je nastala na podlagi pravnega posla,
4. posebna pravica uporabe javnega dobra,
5. druge pravice, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. 3.2.
6. Podatki o pravici, ki se vpišejo v zemljiško knjigo Splošno pravilo
7. člen

(1)Pravica se vpiše tako, da se označi vrsta te pravice.

(2)Pri vpisu pridobitve pravice se navede imetnik oziroma imetnica (v nadaljnjem besedilu: imetnik) te pravice, če zakon ne določa drugače.

(3)Če je zaradi določne opredelitve pravice to potrebno, se vpiše tudi natančen opis vsebine pravice kot izhaja iz listine, ki je podlaga za vpis. Če je opis preobsežen se v vpisu navede mesto v listini, kjer je ta vsebina podrobneje opisana.

(4)O posamezni vrsti pravice se vpišejo tudi drugi podatki, ki jih za to vrsto pravice določa zakon. Vpis solastnine in skupne lastnine 15. člen

(1)Solastninska pravica se vpiše tako, da se navede tudi podatek o idealnem deležu.

(2)Pri solastnini na skupnih delih objekta v etažni lastnini, se ne vpišejo posamezni solastniki, temveč se podatek o idealnem deležu vpiše v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela objekta, ki je predmet etažne lastnine.

(3)Skupna lastnina se vpiše nerazdelno v korist vseh skupnih lastnikov. Vpis hipoteke 16. člen

(1)Hipoteka se vpiše tako, da se vpišejo podatki o terjatvi, zavarovani s hipoteko:

1. višina glavnice terjatve in valuta, v kateri je višina glavnice izražena,
2. če se glavnica terjatve valorizira z valutno oziroma drugo valorizacijsko klavzulo, se navede tudi ta podatek z vsebino, kot izhaja iz listine, ki je podlaga za vpis,
3. če od terjatve pred njeno zapadlostjo tečejo obresti, se navede tudi podatek o obrestni meri teh pogodbenih obresti in začetek teka teh obresti,
4. zapadlost glavnice terjatve: – če je zapadlost določena z rokom se vpiše podatek o zadnjem dnevu tega roka, – če se glavnica plačuje v več obrokih, se vpiše podatek o zadnjem dnevu roka zapadlosti zadnjega obroka, – če je zapadlost terjatve odvisna od odpoklica upnika, se vpiše ta podatek.

(2)Če je hipoteka ustanovljena samo na posameznem idealnem deležu, se navedejo tudi podatki o tem idealnem deležu. Skupna hipoteka 17. člen

(1)Skupna hipoteka se vpiše tako, da se navede podatek, da gre za skupno hipoteko, in določi glavna nepremičnina, pri kateri se poleg podatkov iz 16. člena tega zakona vpiše tudi podatek, da gre za glavno nepremičnino, in podatki o identifikacijskem znaku drugih nepremičnin, ki so predmet skupne hipoteke.

(2)Pri drugih nepremičninah, ki so predmet skupne hipoteke, se skupna hipoteka zaznamuje tako, da se vpiše samo oznaka, da gre za skupno hipoteko, in identifikacijski znak glavne nepremičnine. Maksimalna hipoteka

1. člen Maksimalna hipoteka se vpiše tako, da se označi, da gre za maksimalno hipoteko, in vpiše podatek o najvišjem znesku, do katerega za zavarovanje jamči nepremičnina. Služnost
2. člen Če je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, se te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opišejo. Zemljiški dolg
3. člen

(1)Za vpis zemljiškega dolga se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o vpisu maksimalne hipoteke, če ni v tem členu drugače določeno.

(2)Zemljiški dolg se vpiše v korist vsakokratnega imetnika zemljiškega pisma. Časovna omejenost pravice

1. člen Če je pravica časovno omejena, se vpiše tudi podatek o dnevu prenehanja pravice. 3.
2. Pravna dejstva Pravna dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo
3. člen V zemljiško knjigo se vpisujejo naslednja pravna dejstva glede nepremičnine oziroma imetnika pravic na nepremičnini:
4. začetek sodnega postopka glede imetnika pravice na nepremičnini, če zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo oziroma pravna dejstva glede poslovne sposobnosti imetnika pravice na nepremičnini (zaznambe osebnih stanj in zaznamba stečaja),
5. pravni posel zemljiškoknjižnega lastnika, s katerim se varuje vrstni red pridobitve lastninske pravice oziroma hipoteke (zaznamba vrstnega reda),
6. odpoklic terjatve, ki je zavarovana s hipoteko (zaznamba odpoklica terjatve),
7. vložitev hipotekarne tožbe (zaznamba hipotekarne tožbe),
8. vložitev tožbe oziroma drugo procesno dejanje, s katerim se začne sodni postopek glede pridobitve, prenehanja oziroma spremembe pravic na nepremičnini, če ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo (zaznamba spora),
9. sklep o izvršbi na nepremičnino, če zakon določa, da se to pravno dejstvo vpiše v zemljiško knjigo (zaznamba izvršbe),
10. pravna dejstva glede prepovedi imetniku pravice na nepremičnini razpolagati s to pravico (zaznamba prepovedi odtujitve oziroma obremenitve nepremičnine),
11. vložitev izrednega pravnega sredstva v sodnem postopku, ki teče glede nepremičnine, če zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo (zaznamba izrednega pravnega sredstva),
12. začetek drugega postopka, če zakon določa, da se to pravno dejstvo vpiše v zemljiško knjigo,
13. druga pravna dejstva, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. 3.
14. Imetniki pravic Vpis imetnika pravice
15. člen

(1)Imetnik pravice se vpiše s podatki, ki jih določa zakon.

(2)Če zakon za posamezno vrsto zaznambe določa, da se pri vpisu te zaznambe navede oseba, v korist katere je zaznamba dovoljena, se za vpis podatkov o tej osebi oziroma za spremembo teh podatkov uporabljajo določbe tega zakona o imetniku pravice. Imetnik pravice – fizična oseba 24. člen

(1)O imetniku pravice, ki je fizična oseba, se vpišejo naslednji podatki:

1. ime in priimek,
2. enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO),
3. naslov stalnega prebivališča.

(2)Če v sodni odločbi oziroma odločbi drugega državnega organa, ki je podlaga za vpis, ni naveden podatek o EMŠO osebe, v korist katere se vpis predlaga oziroma se o tem vpisu odloča po uradni dolžnosti, je treba predlogu za vpis pravice oziroma v postopku odločanja o vpisu po uradni dolžnosti predložiti kopijo osebne izkaznice oziroma druge javne listine, v kateri je vpisan ta podatek.

(3)Upravljavec centralnega registra prebivalstva mora fizični osebi, ki na območju Republike Slovenije nima stalnega oziroma začasnega prebivališča na njeno zahtevo določiti EMŠO, če potrebuje EMŠO za vpis pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo. Imetnik pravice – pravna oseba 25. člen

(1)O imetniku pravice, ki je pravna oseba, se vpišejo naslednji podatki:

1. firma oziroma ime,
2. sedež in poslovni naslov, na katerega se imetniku vročajo pisemske pošiljke,
3. enolična identifikacijska številka, ki jo določi upravljavec poslovnega registra.

(2)Upravljavec poslovnega registra mora pravno osebo, ki potrebuje enolično identifikacijsko številko za vpis pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo, vpisati v poslovni register, tudi če po splošnih pravilih zakona, ki ureja poslovni register, ta pravna oseba ne izpolnjuje pogojev za vpis v ta register.

(3)Če v sodni odločbi oziroma odločbi drugega državnega organa, ki je podlaga za vpis, podatek o enolični identifikaciji pravne osebe, v korist katere se vpis predlaga oziroma se o tem vpisu odloča po uradni dolžnosti, ni naveden, je treba predlogu za vpis pravice oziroma v postopku odločanja o vpisu po uradni dolžnosti predložiti izpisek iz sodnega registra oziroma kopijo potrdila pristojnega organa o dodelitvi enolične identifikacije.

(4)Če je oseba iz prejšnjega odstavka vpisana v sodni register in o vpisu zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti, v tem postopku zemljiškoknjižno sodišče samo pridobi izpisek iz sodnega registra po uradni dolžnosti. 4. VPISI V ZEMLJIŠKO KNJIGO 4.1. Skupne določbe 4.1.1. Vrste vpisov Vrste vpisov 26. člen

(1)Vpisi v zemljiško knjigo so glavni vpisi in pomožni vpisi.

(2)Pravice in pravna dejstva se v zemljiško knjigo vpisujejo z glavnimi vpisi. Drugi podatki, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, se vpisujejo s pomožnimi vpisi. Glavni vpisi 27. člen

(1)Glavni vpisi so vknjižba, predznamba in zaznamba.

(2)Pravice se v zemljiško knjigo vpisujejo z vknjižbo oziroma s predznambo, če zakon za posamezno vrsto pravice ne določa, da se vpisuje z zaznambo.

(3)Pravna dejstva se v zemljiško knjigo vpisujejo z zaznambo. Pomožni vpisi

1. člen Pomožna vpisa sta plomba in poočitev. 4.1.
2. Listine, ki so podlaga za glavni vpis Listine, ki so podlaga za glavni vpis
3. člen

(1)O dovolitvi vknjižbe oziroma predznambe odloča zemljiškoknjižno sodišče na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravice, ki je predmet vpisa, in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom.

(2)O dovolitvi zaznambe odloča zemljiškoknjižno sodišče na podlagi listin, ki dokazujejo nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom. Listine, ki se priložijo predlogu za glavni vpis 30. člen

(1)Predlogu za glavni vpis mora biti priložena listina, ki je podlaga za vpis, ki se s predlogom zahteva, razen če ta zakon določa, da pogojev za posamezno vrsto vpisa ni treba dokazovati s posebno listino.

(2)Predlogu za glavni vpis morajo biti priložene tudi druge listine, če zakon tako določa. Vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis 31. člen

(1)V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi.

(2)Zahteva iz prejšnjega odstavka ne velja za vpis zaznambe osebnih stanj in za vpis zaznambe stečaja.

(3)V listini, ki je podlaga za vpis pridobitve pravice, mora biti navedena oseba, v korist katere naj se vpis opravi, s podatki, s katerimi se vpiše v zemljiško knjigo. Ne glede na prejšnji stavek, v primeru, če je podlaga za vpis pridobitve pravice sodna odločba oziroma odločba drugega državnega organa, ni treba, da bi bil v tej listini naveden podatek o EMŠO oziroma o enolični identifikacijski številki osebe, v korist katere naj se vpis opravi (drugi odstavek 24. člena oziroma tretji odstavek 25. člena).

(4)V listini, ki je podlaga za izbris pravice, mora biti navedena vsebina te pravice s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. Vsebina zemljiškoknjižnega dovolila 32. člen

(1)V zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi.

(2)Če se je kateri od podatkov o osebi iz prejšnjega odstavka, ki je vpisan v zemljiški knjigi, spremenil in ta sprememba v zemljiški knjigi še ni poočitena, je treba predlogu za vpis priložiti tudi listino, ki bi bila podlaga za takšno poočitev.

(3)Če je v zemljiški knjigi vpisan samo datum rojstva osebe, ki dovoljuje vpis, se šteje, da je zahteva iz prvega odstavka tega člena izpolnjena, če je v zemljiškoknjižnem dovolilu naveden podatek o EMŠO te osebe.

(4)Zemljiškoknjižno dovolilo mora obsegati izjavo osebe, ki dovoljuje vpis, z vsebino določeno v SPZ. 4.1.

1. Posebne določbe o overitvi zemljiškoknjižnega dovolila Overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu
2. člen

(1)Za overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu se uporabljajo splošna pravila zakona o notariatu o overitvah podpisov, če ni v tem razdelku 4.1.3. drugače določeno.

(2)Če je v tem razdelku določeno, da mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena določena listina, overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu ni dovoljena, če ta listina ni priložena.

(3)Listine iz prejšnjega odstavka se spojijo z zemljiškoknjižnim dovolilom, na katerem je notar overil podpis, po pravilih, ki veljajo za spojitev listin, ki morajo biti priložene notarski listini.

(4)Pri overitvi podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu, s katerim se dovoljuje vpis pridobitve pravice, mora notar preveriti pravilnost podatka o EMŠO oziroma enolični identifikacijski številki osebe, v katere korist se vpis dovoljuje, na podlagi listine iz drugega odstavka

1. člena oziroma iz tretjega odstavka
2. člena tega zakona in v overitveni klavzuli navesti listino, na podlagi katere je preveril ta podatek. Pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
3. člen Če je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu osebe, ki dovoljuje vpis, izstavil pooblaščenec, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je podpis osebe, v imenu katere je zemljiškoknjižno dovolilo izstavljeno, overjen. Zemljiškoknjižno dovolilo poslovno nesposobne osebe
4. člen

(1)Zemljiškoknjižnemu dovolilu, ki ga v imenu mladoletne osebe, ki je poslovno nesposobna, izstavijo starši, mora biti priložen izpisek iz rojstne matične knjige, iz katerega izhaja, da je oseba, ki je zemljiškoknjižno dovolilo izstavila, roditelj mladoletne osebe.

(2)Če je za pravni posel, iz katerega izhaja obveznost izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo iz prejšnjega odstavka, potrebno dovoljenje, odobritev oziroma soglasje pristojnega organa socialnega skrbstva oziroma drugega pristojnega državnega organa, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo tudi to dovoljenje, odobritev oziroma soglasje.

(3)Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga je izstavila poslovno omejeno sposobna oseba.

(4)Če je v zemljiški knjigi zaznamovano podaljšanje roditeljske pravice po polnoletnosti oziroma popolni ali delni odvzem poslovne sposobnosti, se za zemljiškoknjižno dovolilo, ki ga v imenu imetnika pravice, na katerega se nanaša navedena zaznamba, izstavi roditelj oziroma skrbnik, smiselno uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka tega člena. Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve pravice na podlagi pravnega posla 36. člen

(1)Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve stvarne pravice, pridobljene na podlagi pravnega posla in to zemljiškoknjižno dovolilo ni vsebovano že v listini o pravnem poslu, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico oziroma ustanoviti drugo stvarno pravico, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena tudi listina o tem pravnem poslu.

(2)Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve obligacijske pravice, ki je bila pridobljena na podlagi pravnega posla, in to zemljiškoknjižno dovolilo ni vsebovano že v listini o pravnem poslu, na podlagi katerega je ta pravica nastala, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena tudi listina o tem pravnem poslu.

(3)Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje pridobitev lastninske pravice v korist osebe, ki ima položaj tujca po zakonu, ki ureja ugotavljanje vzajemnosti kot pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena pravnomočna odločba ministrstva, pristojnega za pravosodje, o ugotovitvi vzajemnosti.

(4)Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje pridobitev lastninske pravice v korist osebe, ki ni oseba iz prejšnjega odstavka, mora notar v overitveni klavzuli navesti javno listino, na podlagi katere je preveril državljanstvo te osebe oziroma njen sedež. Potrdilo o plačilu davkov 37. člen

(1)Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice in je oseba, ki izstavlja zemljiškoknjižno dovolilo, v zvezi s pravnim poslom, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, zavezana za plačilo davka na promet nepremičnin oziroma drugega davka, razen davka na dodano vrednost, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo pristojnega davčnega organa o plačilu tega davka oziroma davkov.

(2)Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice in je oseba, ki izstavlja zemljiškoknjižno dovolilo, v zvezi s pravnim poslom, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priložen račun za plačilo cene s sestavinami, ki ga mora obsegati tak račun po predpisih o davku na dodano vrednost, če te sestavine niso vsebovane že v listini o pravnem poslu iz prvega odstavka 36. člena tega zakona.

(3)Na zahtevo stranke mora potrdilo iz prvega odstavka tega člena pridobiti notar. Če ima notar elektronski dostop do informatizirane evidence, v kateri je vpisan podatek o plačilu davka, notar vpogleda v to evidenco in v overitvenem potrdilu navede številko transakcije, pod katero je opravil vpogled v to evidenco. Listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih 38. člen

(1)Če se z zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo pristojnega organa o namenu rabe nepremičnine po prostorskih aktih in o morebitnih prostorskih ukrepih, ki veljajo na območju, na katerem leži nepremičnina (v nadaljnjem besedilu: lokacijska informacija).

(2)Če je bilo zemljiškoknjižno dovolilo iz prejšnjega odstavka izstavljeno v zvezi s pravnim poslom, za katerega je po zakonu, ki ureja promet tiste vrste nepremičnin, med katere glede na namen rabe, naveden v lokacijski informaciji, spada nepremičnina, na katero se nanaša zemljiškoknjižno dovolilo, potrebno pridobiti soglasje oziroma odobritev pristojnega organa oziroma potrdilo pristojnega organa, da takšno soglasje oziroma odobritev ni potrebna, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo tudi navedeno soglasje, odobritev oziroma potrdilo.

(3)Če se zemljiškoknjižno dovolilo nanaša na nepremičnino, na kateri po podatkih lokacijske informacije obstaja predkupna pravica občine, in je bilo izstavljeno v zvezi s pravnim poslom, pri katerem je treba po zakonu, ki ureja to predkupno pravico, občini omogočiti uresničitev predkupne pravice, mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, oziroma notarski zapisnik, v katerem notar ugotovi dejstva iz katerih izhaja, da je bila občini omogočena uresničitev predkupne pravice v skladu z zakonom, ki ureja postopek uresničitve te predkupne pravice in da je ta ni uveljavljala oziroma uresničila.

(4)Določbe prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo za zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim se dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice na samostojnem delu objekta v etažni lastnini.

(5)Na zahtevo stranke mora lokacijsko informacijo iz prvega odstavka tega člena pridobiti notar. Če ima notar elektronski dostop do informatizirane evidence, v kateri je vpisan podatek o namenu rabe nepremičnine po prostorskih aktih in o morebitnih prostorskih ukrepih, notar vpogleda v to evidenco in v overitvenem potrdilu navede številko transakcije, pod katero je opravil vpogled v to evidenco. 4.2. Vknjižbe Pojem vknjižbe 39. člen Vknjižba je glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. Listine, ki so podlaga za vknjižbo 40. člen

(1)Vknjižba pravic se dovoli na podlagi naslednjih listin:

1. zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga,
2. listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga,
3. pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice, katere vknjižba se predlaga,
4. pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da prizna svoj podpis na zasebni listini iz
5. točke tega odstavka oziroma da izroči odpravek notarskega zapisa, sestavljen za vpis v zemljiško knjigo,
6. pravnomočne sodbe, s katero je sodišče osebi, proti kateri se predlaga vpis, naložilo, da izstavi zemljiško-knjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga,
7. pravnomočnega sklepa o dedovanju,
8. pravnomočnega sklepa, izdanega v postopku izvršbe na nepremičnino oziroma v stečajnem postopku, s katerim je sodišče, ki je ta sklep izdalo (v nadaljnjem besedilu: izvršilno oziroma stečajno sodišče), odredilo vpis lastninske pravice v korist kupca oziroma izbris drugih pravic na nepremičnini, oziroma sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katerim je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice,
9. druge pravnomočne oziroma dokončne odločbe sodišča oziroma drugega državnega organa, oziroma druge listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa, če zakon določa, da se stvarne pravice pridobijo, spremenijo oziroma prenehajo na podlagi take odločbe oziroma notarskega zapisa.

(2)Za pravnomočno sodno odločbo se šteje tudi sodna poravnava, sklenjena v postopku iz 3., 4.,

1. oziroma
2. točke prejšnjega odstavka. Overitev zemljiškoknjižnega dovolila
3. člen

(1)Na zemljiškoknjižnem dovolilu, ki je podlaga za vknjižbo, mora biti podpis osebe, katere pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, overjen.

(2)Če je zemljiškoknjižno dovolilo sestavljeno v obliki notarskega zapisa in je predlogu za vknjižbo priložen odpravek notarskega zapisa, sestavljen za vpis v zemljiško knjigo, se šteje, da je izpolnjena zahteva iz prejšnjega odstavka. Vknjižba prenehanja časovno omejenih pravic

1. člen Če je pri pravici, ki je časovno omejena, vpisan podatek o dnevu prenehanja te pravice, pogojev za vknjižbo prenehanja te pravice ni treba dokazovati s posebno listino. Vknjižba prenehanja pravic zaradi smrti oziroma prenehanja imetnika
2. člen

(1)Če osebna služnost oziroma pravica prepovedi odtujitve in obremenitve preneha z imetnikovo smrtjo, se vknjižba prenehanja te pravice dovoli na podlagi potrdila pristojnega matičnega organa o vpisu smrti imetnika v matično knjigo oziroma pravnomočne sodne odločbe o razglasitvi imetnika za mrtvega.

(2)Če je pravna oseba, v korist katere je vknjižena stvarna pravica na nepremičnini, razen lastninske pravice, ali obligacijska pravica, prenehala zaradi zaključka stečajnega postopka oziroma likvidacije ali zaradi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije ali če je prenehala brez pravnega naslednika na drug način, se vknjižba izbrisa te pravice dovoli na podlagi listine, ki dokazuje takšno prenehanje.

(3)Če je bila pravna oseba iz prejšnjega odstavka vpisana v sodni register na območju Republike Slovenije, je listina iz prejšnjega odstavka pravnomočen sklep registrskega sodišča o izbrisu iz sodnega registra oziroma pravnomočen sklep stečajnega sodišča o zaključku stečajnega postopka.

(4)Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi za vknjižbo lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki ga je izstavil preživljanec na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Vknjižba zemljiškega dolga 44. člen

(1)Zemljiški dolg se vknjiži na podlagi enostranskega pravnega posla lastnika o ustanovitvi zemljiškega dolga ali na podlagi enostranskega pravnega posla hipotekarnega upnika o spremembi hipoteke v zemljiški dolg.

(2)Predlogu za vknjižbo zemljiškega dolga mora biti priložen odpravek notarskega zapisa o pravnem poslu iz prejšnjega odstavka, sestavljen za vpis v zemljiško knjigo.

(3)Vknjižbo zemljiškega dolga lahko predlaga samo lastnik, ki je ustanovil zemljiški dolg.

(4)Vknjižbo zemljiškega dolga zaradi spremembe hipoteke v zemljiški dolg lahko predlaga samo hipotekarni upnik, ki je spremenil hipoteko v enega ali več zemljiških dolgov. Predlogu iz prejšnjega stavka mora biti priložena tudi:

1. listina o soglasju, na kateri je lastnikov podpis overjen, in
2. če je pri hipoteki zaznamovana nadhipoteka: listina o soglasju nadhipotekarnega upnika, na kateri je podpis nadhipotekarnega upnika overjen.

(5)Predlogu za izbris zemljiškega dolga mora biti priloženo zemljiško pismo.

(6)Vsebino, obliko in način izdaje zemljiškega pisma predpiše minister, pristojen za pravosodje. Vknjižbe na podlagi združitve oziroma delitve gospodarskih družb 45. člen

(1)Če so pravice na nepremičnini prešle na prevzemno družbo na podlagi pripojitve, pridobitve pravic ni treba dokazovati s posebno listino.

(2)Predlogu za vknjižbo pridobitve pravic iz prejšnjega odstavka je treba priložiti sklep o vpisu pripojitve v sodni register.

(3)Določbi prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljata tudi v primeru prenosa premoženja na Republiko Slovenijo oziroma lokalno skupnost.

(4)Vknjižba pridobitve pravic, ki so prešle na prevzemno družbo na podlagi delitve, se dovoli na podlagi delitvenega načrta.

(5)Predlogu za vknjižbo pridobitve pravic iz prejšnjega odstavka je treba priložiti delitveni načrt s potrdilom registrskega sodišča, da je bila delitev v sodni register vpisana na podlagi tega načrta, in sklep o vpisu delitve v sodni register. Odločanje o vknjižbi po uradni dolžnosti 46. člen

(1)Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloča o vknjižbi in drugih, s to vknjižbo povezanih vpisih, na podlagi sodnih odločb iz

1. in
2. točke prvega odstavka
3. člena tega zakona in na podlagi tistih odločb iz
4. točke prvega odstavka
5. člena tega zakona, za katere zakon določa, da na njihovi podlagi zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po uradni dolžnosti.

(2)Sodišče oziroma drug državni organ, ki je odločal na prvi stopnji, mora o odločbi iz prejšnjega odstavka obvestiti zemljiškoknjižno sodišče v 15 dneh po pravnomočnosti oziroma dokončnosti in obvestilu priložiti izvod odločbe s potrdilom o pravnomočnosti oziroma dokončnosti. Učinki vknjižbe pridobitve pravice 47. člen

(1)Vknjižene pravice niso ovira za nadaljnje vpise, če zakon ne določa drugače.

(2)Vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve je ovira za dovolitev naslednjih vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje vknjižba pridobitve pravice prepovedi odtujitve in obremenitve:

1. vknjižbe pridobitve pravic na nepremičnini na podlagi listin iz 1., 2.,
2. in
3. točke prvega odstavka
4. člena tega zakona,
5. predznambe pridobitve pravic na nepremičnini, na podlagi listin iz
6. do
7. točke prvega odstavka
8. člena tega zakona,
9. zaznambe vrstnega reda.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ni ovira za vpis, če je predlogu za vpis priložena listina o soglasju imetnika pravice prepovedi odtujitve in obremenitve za predlagani vpis, na kateri je imetnikov podpis overjen.

(4)Če se zaradi kasnejšega vpisa, za katerega pravica prepovedi odtujitve in obremenitve ni ovira, lastninska pravica vknjiži v korist novega lastnika, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti hkrati z dovolitvijo te vknjižbe dovoli tudi vknjižbo izbrisa pravice prepovedi odtujitve in obremenitve. 4.3. Predznambe Pojem predznambe 48. člen

(1)Predznamba je glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, in ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči.

(2)Predznamovana pravica se pridobi oziroma preneha v obsegu, v katerem je predznamba te pravice opravičena. Listine, ki so podlaga za predznambo 49. člen

(1)Predznamba se dovoli na podlagi naslednjih listin:

1. odločbe iz
2. do
3. točke prvega odstavka
4. člena tega zakona, ki še ni postala pravnomočna oziroma dokončna,
5. zasebne listine oziroma notarskega zapisa o pravnem poslu iz prvega oziroma drugega odstavka
6. člena tega zakona, ki ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila,
7. listine iz
8. točke prvega odstavka
9. člena tega zakona, na kateri podpis ni overjen,
10. listine iz
11. točke prvega odstavka
12. člena tega zakona, če ni predložen tisti odpravek notarskega zapisa, ki je bil sestavljen za vpis v zemljiško knjigo, temveč kateri od drugih odpravkov tega zapisa.

(2)Predznamba prenehanja hipoteke se dovoli tudi na podlagi sodne odločbe o položitvi dolgovanega zneska, potrebnega za poplačilo terjatve, v zavarovanje katere je vknjižena zastavna pravica.

(3)Predznamba se dovoli tudi na podlagi drugih odločb sodišča oziroma drugega državnega organa, če zakon določa, da so podlaga za predznambo pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo.

(4)Predznamba ustanovitve oziroma izbrisa zemljiškega dolga ni dovoljena. Predznamba pridobitve pravic na podlagi pravnega posla

1. člen Če se predlaga predznamba pridobitve pravice, pridobljene na podlagi pravnega posla, na podlagi listin iz
2. oziroma
3. točke prvega odstavka
4. člena tega zakona, in če zemljiškoknjižno dovolilo ni vsebovano že v listini o pravnem poslu iz prvega oziroma drugega odstavka
5. člena tega zakona, je treba predlogu za predznambo priložiti tudi listino o tem pravnem poslu. Predznamba pridobitve hipoteke na podlagi predhodne odredbe
6. člen

(1)Predznamba pridobitve hipoteke se dovoli tudi na podlagi sklepa o predhodni odredbi, s katerim je izvršilno sodišče odredilo predznambo zastavne pravice.

(2)Pri predznambi pridobitve hipoteke po prejšnjem odstavku se vpiše tudi dan, do katerega velja predhodna odredba.

(3)Za odločanje o predznambi pridobitve hipoteke iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja prvi odstavek 98. člena tega zakona. Opravičitev predznambe 52. člen

(1)Predznamba pravice se opraviči tako, da se predlaga vknjižba te pravice z učinkom od trenutka, od katerega učinkuje predznamba te pravice (v nadaljnjem besedilu: vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice) na podlagi listine, ki je podlaga za vknjižbo te pravice.

(2)Predlogu za vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice mora biti priložena listina, ki je podlaga za vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice, in sicer:

1. če je bila predznamba dovoljena na podlagi odločbe iz
2. točke prvega odstavka
3. člena tega zakona oziroma na podlagi odločbe iz drugega odstavka
4. člena tega zakona: potrdilo o pravnomočnosti oziroma dokončnosti te odločbe,
5. če je bila predznamba dovoljena na podlagi listine iz 2.,
6. oziroma
7. točke prvega odstavka
8. člena tega zakona: – bodisi zemljiškoknjižno dovolilo, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo, – bodisi pravnomočna sodba iz
9. oziroma
10. točke prvega odstavka
11. člena tega zakona.

(3)Če zemljiškoknjižno sodišče na podlagi sklepa o izvršbi na nepremičnino, ki ga je izdalo izvršilno sodišče na predlog upnika, v korist katerega je predznamovana hipoteka na podlagi predhodne odredbe po

1. členu tega zakona, dovoli zaznambo te izvršbe po
2. členu tega zakona, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo pridobitve te hipoteke v vrstnem redu predznamovane hipoteke.

(4)Za opravičitev predznambe pravice, ki je bila dovoljena po tretjem odstavku

1. člena tega zakona, se smiselno uporablja prvi odstavek tega člena, če zakon ne določa drugače. Rok za opravičitev predznambe
2. člen

(1)Če je bila predznamba pravice dovoljena na podlagi odločbe iz

1. točke prvega odstavka
2. člena tega zakona oziroma na podlagi odločbe iz drugega odstavka
3. člena tega zakona, je treba predlagati vknjižbo te pravice v vrstnem redu predznamovane pravice v dveh mesecih.

(2)Če je bila predznamba dovoljena na podlagi listine iz 2.,

1. oziroma
2. točke prvega odstavka
3. člena tega zakona, zemljiškoknjižno sodišče s sklepom o dovolitvi predznambe naloži osebi, v korist katere je bila dovoljena predznamba, da mora v enem mesecu od izdaje sklepa o dovolitvi predznambe:
4. bodisi predlagati vknjižbo te pravice v vrstnem redu predznamovane pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo,
5. bodisi vložiti tožbo, s katero zahteva izdajo sodbe iz
6. oziroma
7. točke prvega odstavka
8. člena tega zakona.

(3)V sklepu o dovolitvi predznambe iz prejšnjega odstavka mora biti naveden tudi zadnji dan roka, do katerega je treba opraviti dejanja iz prejšnjega odstavka. Pri predznambi pravice po prejšnjem odstavku se v zemljiško knjige vpiše tudi zadnji dan roka iz prejšnjega stavka.

(4)Če oseba, v korist katere je bila predznamba pravice dovoljena, zaradi opravičitve predznambe vloži tožbo iz 2. točke drugega odstavka tega člena, mora predlagati vknjižbo pravice v vrstnem redu predznambe te pravice v dveh mesecih.

(5)Dvomesečni rok iz prvega oziroma četrtega odstavka tega člena teče:

1. če proti odločbi prve stopnje pritožba ni bila vložena: od izteka roka za vložitev pritožbe,
2. če je bila proti odločbi prve stopnje vložena pritožba: od dneva, ko je bila osebi, v korist katere je bila predznamba dovoljena oziroma njenemu pravnemu nasledniku vročena odločba sodišča oziroma drugega organa o pritožbi.

(6)Vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice je dovoljena tudi, če je bil zamujen rok iz prvega, drugega oziroma četrtega odstavka tega člena, razen če je po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice, predznamba že izbrisana. Učinki predznambe 54. člen

(1)Če je bila pravica predznamovana, se lahko nadaljnji vpisi dovolijo glede vknjižene in glede predznamovane pravice.

(2)Vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje predznamba, in so bili dovoljeni proti imetniku vknjižene pravice oziroma proti nadaljnjim pridobiteljem pravic, pridobljenih glede na vknjiženo pravico, učinkujejo pod razveznim pogojem. Razvezni pogoj nastopi, če je dovoljena vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice, oziroma preneha, če je predznamba izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi vknjižbe pravice v vrstnem redu predznamovane pravice.

(3)Vpisi, ki so bili dovoljeni proti imetniku predznamovane pravice oziroma proti nadaljnjim pridobiteljem pravic, pridobljenih glede na predznamovano pravico, učinkujejo pod odložnim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice, in pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je predznamba izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi vknjižbe pravice v vrstnem redu predznamovane pravice. Vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice 55. člen

(1)Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovolitvi vknjižbe pravice v vrstnem redu predznamovane pravice glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje predznamba te pravice.

(2)Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice, odloči, da vknjižba učinkuje od trenutka, od katerega je učinkovala predznamba, ki je bila s to vknjižbo opravičena. Hkrati zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dovoli: – izbris vpisov iz drugega odstavka 54. člena tega zakona in – izbris predznambe, ki je bila s to vknjižbo opravičena. Predlog za vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice po izbrisu predznambe 56. člen

(1)Če je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice po trenutku, od katerega učinkuje izbris predznambe te pravice, se šteje, da predlagatelj podrejeno zahteva vknjižbo pravice z učinkom od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo ta predlog.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka zemljiškoknjižno sodišče zavrne predlog v delu, v katerem se nanaša na vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice, in o vknjižbi odloči glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je prejelo predlog iz prejšnjega odstavka. Izbris predznambe zaradi razveljavitve, spremembe oziroma odprave odločbe 57. člen

(1)Če je bila predznamba pravice dovoljena na podlagi naslednjih listin:

1. odločbe iz
2. točke prvega odstavka
3. člena tega zakona,
4. odločbe iz drugega odstavka
5. člena tega zakona ali
6. predhodne odredbe iz prvega odstavka
7. člena tega zakona, se izbris te predznambe dovoli, na podlagi odločbe: – s katero je bila odločba, ki je bila podlaga za dovolitev predznambe, razveljavljena, spremenjena tako, da je bil predlog, tožba oziroma zahtevek zavržen oziroma zavrnjen, oziroma – s katero je bil postopek s predhodno odredbo ustavljen in razveljavljena opravljena dejanja.

(2)Predlogu za izbris predznambe iz prejšnjega odstavka mora biti priložena odločba, ki je podlaga za izbris predznambe. Izbris predznambe, zaradi opravičitve katere je bila vložena tožba 58. člen

(1)Če je bila zaradi opravičitve predznambe vložena tožba iz

1. točke drugega odstavka
2. člena tega zakona, se izbris te predznambe dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila ta tožba zavržena oziroma postopek ustavljen zaradi umika tožbe oziroma tožbeni zahtevek zavrnjen:
3. če proti tej odločbi ni bila vložena revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti, ali
4. če sta bili revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti vloženi, in sta bili pravnomočno zavrženi oziroma zavrnjeni.

(2)Predlogu za izbris predznambe po prejšnjem odstavku je treba priložiti pravnomočno sodno odločbo, ki je podlaga za izbris predznambe, in:

1. v primeru iz
2. točke prejšnjega odstavka: potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev revizije in zahteve za varstvo zakonitosti potekel in da v tem roku niti revizija niti zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena,
3. v primeru iz
4. točke prejšnjega odstavka: pravnomočen sklep o zavrženju revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti oziroma sodbo o zavrnitvi revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti. Izbris predznambe hipoteke, dovoljene na podlagi predhodne odredbe
5. člen

(1)Če je bila predznamba pridobitve hipoteke dovoljena na podlagi predhodne odredbe iz 51. člena tega zakona, se izbris predznambe dovoli tudi, če je potekel čas, do katerega je veljala predhodna odredba, in do izteka tega časa ni bil vložen predlog za izvršbo na nepremičnino oziroma je bil ta predlog pravnomočno zavržen oziroma zavrnjen.

(2)Pogojev za izbris predznambe po prejšnjem odstavku ni treba dokazovati s posebno listino.

(3)Predlog za izbris predznambe hipoteke iz prvega odstavka tega člena zemljiškoknjižno sodišče vroči imetniku predznamovane hipoteke, in ga pozove, da v 15 dneh dokaže, da pogoji za izbris predznamovane hipoteke iz prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni s tem, da predloži sklep o podaljšanju roka veljavnosti predhodne odredbe oziroma potrdilo izvršilnega sodišča, da je bil vložen predlog za izvršbo na nepremičnino, ki ni bil pravnomočno zavržen oziroma zavrnjen.

(4)Če imetnik predznamovane hipoteke v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži listin iz prejšnjega odstavka, se šteje, da so pogoji za izbris hipoteke iz prvega odstavka tega člena izpolnjeni, in zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris predznambe hipoteke. Izbris predznambe zaradi zamude roka za opravičitev predznambe 60. člen

(1)Izbris predznambe pravice se dovoli:

1. če je bil zamujen rok za opravičitev predznambe iz prvega oziroma četrtega odstavka
2. člena in
3. če po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za izbris predznambe, še ni opravljena vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice.

(2)Predlogu za izbris predznambe iz prejšnjega odstavka je treba priložiti listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice.

(3)Izbris predznambe pravice se dovoli tudi:

1. če je bil zamujen rok za opravičitev predznambe iz drugega odstavka
2. člena tega zakona in
3. če po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za izbris predznambe, še ni opravljena vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice oziroma do dneva, v katerem je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za izbris predznambe, tožba iz
4. točke drugega odstavka
5. člena tega zakona še ni bila vložena.

(4)Pogojev za izbris predznambe po prejšnjem odstavku ni treba dokazovati s posebno listino.

(5)Predlog za izbris predznambe iz prvega oziroma tretjega odstavka tega člena ni dovoljen, če ga je zemljiškoknjižno sodišče prejelo pred iztekom roka iz prvega, drugega oziroma četrtega odstavka 53. člena tega zakona.

(6)Predlog za izbris predznambe iz prvega oziroma tretjega odstavka tega člena zemljiškoknjižno sodišče vroči osebi, v korist katere je bila predznamba dovoljena, in jo pozove, da v 15 dneh dokaže, da predlog po prejšnjem odstavku ni dovoljen, s tem da predloži:

1. v primeru predloga iz prvega odstavka tega člena: potrdilo sodišča prve stopnje o tem, kdaj je iztekel rok za vložitev pritožbe (
2. točka petega odstavka
3. člena) oziroma o vročitvi odločbe o pritožbi (
4. točka petega odstavka
5. člena),
6. v primeru predloga iz tretjega odstavka tega člena: potrdilo sodišča o vložitvi tožbe iz
7. točke drugega odstavka
8. člena tega zakona oziroma dokaz o tem, kdaj je prejel zemljiškoknjižno dovolilo iz
9. točke drugega odstavka
10. člena tega zakona.

(7)Če imetnik predznamovane pravice v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži listin iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je predlog po petem odstavku tega člena dovoljen.

(8)Določbi šestega in sedmega odstavka tega člena se ne uporabljata, če je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za izbris predznambe pred iztekom roka iz drugega odstavka

1. člena tega zakona. Izbris drugih vpisov zaradi izbrisa predznambe
2. člen Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris predznamovane pravice, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris drugih vpisov iz tretjega odstavka
3. člena tega zakona, razen če je bila predznamba te pravice izbrisana zaradi vknjižbe pravice v vrstnem redu predznamovane pravice. Ponovna predznamba na podlagi iste listine
4. člen

(1)Predznamba pravice ni dovoljena, če se predlaga na podlagi listine, na podlagi katere je že bila vpisana in je bila kasneje izbrisana po 57., 58., 59., oziroma 60. členu tega zakona.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je ponovna predznamba pravice dovoljena, če je bila prejšnja predznamba izbrisana zato, ker ni bila vložena tožba iz

1. točke drugega odstavka
2. člena tega zakona, in če je predlogu za ponovno predznambo poleg listine iz 2.,
3. oziroma
4. točke prvega odstavka
5. člena tega zakona priložen tudi dokaz o vložitvi takšne tožbe. 4.
6. Zaznambe 4.4.
7. Skupne določbe Pojem zaznambe
8. člen

(1)Zaznamba je glavni vpis, s katerim se opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo.

(2)Z zaznambo se v zemljiško knjigo vpiše tudi nadhipoteka. Učinki zaznambe 64. člen

(1)Zaznamba ima pravne učinke, ki jih določa zakon.

(2)Če zakon v zvezi s posamezno vrsto zaznambe pravnih učinkov te zaznambe ne ureja, ima zaznamba pravni učinek javne objave pravnega dejstva, ki se zaznamuje.

(3)Če zakon določa, da se zaznamba dovoli v korist določene osebe, se izbris te zaznambe dovoli na podlagi:

1. predloga, ki ga vloži oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena, in na katerem je njen podpis overjen, ali
2. dovolila za izbris zaznambe, ki ga izstavi oseba, v korist katere je bila zaznamba dovoljena, in na katerem je njen podpis overjen. 4.4.
3. Zaznambe osebnih stanj Pojem zaznambe osebnih stanj
4. člen Z zaznambo osebnega stanja se v zemljiško knjigo vpisujejo pravna dejstva, ki vplivajo na poslovno sposobnost oziroma sposobnost razsojanja imetnika pravic na nepremičnini, ki je fizična oseba. Vrste zaznamb osebnih stanj
5. člen

(1)Zaznambo začetka postopka za podaljšanje roditeljske pravice po polnoletnosti oziroma zaznambo začetka postopka za odvzem poslovne sposobnosti imetniku pravice dovoli zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila sodišča, ki vodi ta postopek, o začetku tega postopka.

(2)Zaznambo podaljšanja roditeljske pravice po polnoletnosti oziroma zaznambo odvzema poslovne sposobnosti imetniku pravice na nepremičnini dovoli zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila sodišča, ki je vodilo ta postopek. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti priložena pravnomočna odločba o podaljšanju roditeljske pravice po polnoletnosti oziroma o odvzemu poslovne sposobnosti.

(3)Pravno dejstvo mladoletnosti imetnika pravice se v zemljiški knjigi ne zaznamuje, če je v zemljiški knjigi vpisan datum imetnikovega rojstva oziroma je ta razviden iz EMŠO imetnika, ki je vpisana v zemljiški knjigi. Izbris zaznamb osebnih stanj 67. člen

(1)Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis zaznambe iz drugega odstavka

1. člena tega zakona, hkrati po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe iz prvega odstavka
2. člena tega zakona.

(2)Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe iz prvega odstavka 66. člena tega zakona tudi na podlagi obvestila sodišča, ki je vodilo ta postopek, da je postopek pravnomočno končan, ne da bi bila podaljšana roditeljska pravica po polnoletnosti oziroma odvzeta poslovna sposobnost. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti priložena pravnomočna odločba o zaključku postopka.

(3)Izbris zaznambe iz drugega odstavka

1. člena tega zakona dovoli zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila sodišča, ki je vodilo postopek, da je bila imetniku poslovna sposobnost vrnjena. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti priložena pravnomočna odločba o vrnitvi poslovne sposobnosti. 4.4.
2. Zaznamba vrstnega reda Pojem zaznambe vrstnega reda
3. člen

(1)Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice in zaznamba vrstnega reda za pridobitev oziroma prenos hipoteke varuje vrstni red pridobitve te pravice, katere vpis bo predlagan pozneje, s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba (v nadaljnjem besedilu: zaznamovani vrstni red pridobitve lastninske pravice oziroma hipoteke).

(2)Zaznamba vrstnega reda za izbris hipoteke varuje vrstni red izbrisa te hipoteke s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba (v nadaljnjem besedilu: zaznamovani vrstni red izbrisa hipoteke).

(3)Zaznamba vrstnega reda za prenos oziroma za izbris hipoteke se vpiše pri hipoteki, na katero se nanaša.

(4)Zaznamba vrstnega reda za pridobitev stavbne pravice varuje vrstni red pridobitve te pravice. Za zaznambo vrstnega reda za pridobitev stavbne pravice se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zaznambi vrstnega reda za pridobitev hipoteke. Pogoji za zaznambo vrstnega reda 69. člen

(1)Zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice in zaznamba vrstnega reda za pridobitev hipoteke se dovoli na podlagi predloga lastnika nepremičnine, na katerem je podpis lastnika overjen.

(2)V predlogu za zaznambo vrstnega reda za pridobitev hipoteke mora biti naveden najvišji znesek terjatve, ki bo zavarovan s hipoteko, na katere vrstni red vpisa se zaznamba vrstnega reda nanaša.

(3)Zaznamba vrstnega reda za prenos oziroma za izbris hipoteke, se dovoli na podlagi predloga hipotekarnega upnika, na katerem je podpis hipotekarnega upnika overjen.

(4)Zaznamba vrstnega reda se dovoli, če bi bila po stanju vpisov v zemljiški knjigi dovoljena vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice, katere vrstni red se z zaznambo varuje. Sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda 70. člen

(1)Sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda se vroči samo predlagatelju.

(2)Na sklepu iz prejšnjega odstavka zemljiškoknjižno sodišče vidno zaznamuje, da gre za odpravek sklepa, ki je podlaga za nadaljnje vpise glede zaznambe vrstnega reda, ki je bila s sklepom dovoljena.

(3)Če ta zakon določa, da mora biti predlogu za vpis v zvezi z zaznambo vrstnega reda priložen sklep o dovolitvi te zaznambe, je ta pogoj izpolnjen, če je priložen sklep o vpisu z zaznamkom iz prejšnjega odstavka.

(4)Če se izgubi oziroma uniči sklep z zaznamkom iz drugega odstavka tega člena, se za njegovo razveljavitev uporabljajo pravila zakona o nepravdnem postopku o postopku za razveljavitev listin. Rok veljavnosti zaznambe vrstnega reda 71. člen

(1)Zaznamba vrstnega reda neha veljati z iztekom enega leta od dneva izdaje sklepa o dovolitvi te zaznambe.

(2)V izreku sklepa o dovolitvi zaznambe vrstnega reda mora biti naveden dan, ko ta zaznamba neha veljati.

(3)Pri vpisu zaznambe vrstnega reda se v zemljiško knjigo vpiše tudi dan, ko ta zaznamba neha veljati. Izbris zaznambe vrstnega reda 72. člen

(1)Pred iztekom roka veljavnosti zaznambe vrstnega reda je dovoljen izbris te zaznambe samo, če je predlogu za izbris priložen sklep o dovolitvi te zaznambe.

(2)Po izteku roka veljavnosti zaznambe vrstnega reda zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dovoli izbris te zaznambe, če je ta po stanju vpisov v zemljiški knjigi ob trenutku začetka postopka za izbris še vpisana.

(3)Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris hipoteke, pri kateri je vpisana zaznamba vrstnega reda za prenos oziroma za izbris hipoteke, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris te zaznambe. Učinki zaznambe vrstnega reda 73. člen

(1)Zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje vpise.

(2)Vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, in so bili dovoljeni proti vknjiženemu lastniku oziroma proti nadaljnjim pridobiteljem pravic, pridobljenih glede na vknjiženo lastninsko pravico, učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu, in preneha, če je zaznamba vrstnega reda izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi vknjižbe lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu.

(3)Vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda za prenos oziroma za izbris hipoteke, in so bili dovoljeni proti vknjiženemu hipotekarnemu upniku oziroma proti nadaljnjim pridobiteljem te hipoteke oziroma nadhipoteke na tej hipoteki, učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve oziroma izbrisa hipoteke v zaznamovanem vrstnem redu, in preneha, če je zaznamba vrstnega reda izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi vknjižbe pravice v zaznamovanem vrstnem redu. Vknjižba oziroma predznamba pravice v zaznamovanem vrstnem redu 74. člen

(1)Vknjižbo oziroma predznambo pridobitve lastninske pravice oziroma pridobitve, prenosa oziroma izbrisa hipoteke v zaznamovanem vrstnem redu je treba predlagati pred iztekom roka veljavnosti zaznambe vrstnega reda.

(2)Predlogu iz prejšnjega odstavka mora biti poleg listin, ki so podlaga za vknjižbo oziroma predznambo, priložen tudi sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda, v katerem se s predlogom predlaga vknjižba oziroma predznamba.

(3)Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovolitvi vknjižbe oziroma predznambe v zaznamovanem vrstnem redu glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda.

(4)Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo oziroma predznambo pravice v zaznamovanem vrstnem redu, odloči, da vknjižba oziroma predznamba učinkuje od trenutka, od katerega je učinkovala zaznamba vrstnega reda. Hkrati zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe vrstnega reda, v katerem je bila dovoljena vknjižba oziroma predznamba.

(5)Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo pravice v zaznamovanem vrstnem redu, hkrati po uradni dolžnosti odloči tudi o izbrisu vseh vpisov iz drugega oziroma tretjega odstavka 73. člena tega zakona. Predlog za vknjižbo oziroma predznambo po izteku veljavnosti zaznambe vrstnega reda 75. člen

(1)Če je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vknjižbo oziroma predznambo pridobitve lastninske pravice oziroma pridobitve, prenosa oziroma izbrisa hipoteke v zaznamovanem vrstnem redu po izteku roka veljavnosti zaznambe vrstnega reda, se šteje, da predlagatelj podrejeno zahteva vknjižbo oziroma predznambo z učinkom od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka zemljiškoknjižno sodišče zavrne predlog v delu, v katerem se nanaša na vknjižbo oziroma predznambo v zaznamovanem vrstnem redu, in o vknjižbi oziroma predznambi odloči glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je prejelo predlog iz prejšnjega odstavka.

(3)Hkrati z odločitvijo o predlogu iz prvega odstavka tega člena zemljiškoknjižno sodišče odloči o izbrisu zaznambe vrstnega reda po drugem odstavku 72. člena tega zakona, če ta ni bila izbrisana že prej.

(4)Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi, če je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vknjižbo oziroma predznambo pridobitve lastninske pravice oziroma pridobitve, prenosa oziroma izbrisa hipoteke v zaznamovanem vrstnem redu po trenutku, od katerega učinkuje izbris zaznambe vrstnega reda po prvem odstavku 72. člena tega zakona. Zaznamba vrstnega reda za pridobitev etažne lastnine 76. člen

(1)Zaznamba vrstnega reda za pridobitev etažne lastnine varuje vrstni red pridobitve etažne lastnine na vseh posameznih delih objekta, ki bo razdeljen na etažno lastnino, in pri posameznih delih, pri katerih bo pozneje predlagan vpis lastninske pravice v korist lastnikov teh delov objekta, s trenutkom, od katerega učinkuje ta zaznamba (v nadaljnjem besedilu: zaznamovani vrstni red pridobitve etažne lastnine).

(2)Za zaznambo vrstnega reda za pridobitev etažne lastnine se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, če ni v naslednjih odstavkih tega člena drugače določeno.

(3)Zaznamba vrstnega reda za pridobitev etažne lastnine neha veljati z iztekom treh let od izdaje sklepa o dovolitvi te zaznambe.

(4)V zaznamovanem vrstnem redu pridobitve etažne lastnine je dovoljena tudi vknjižba oziroma predznamba pridobitve solastninske pravice na celotni nepremičnini, če do trenutka, ko je bil vložen predlog za vknjižbo oziroma predznambo solastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu pridobitve etažne lastnine, etažna lastnina še ni vpisana. 4.4.4. Zaznamba odpoklica terjatve in zaznamba hipotekarne tožbe Zaznamba odpoklica terjatve 77. člen

(1)Zaznamba odpoklica terjatve, zavarovane s hipoteko, se dovoli na podlagi listine o odpoklicu terjatve, na kateri je podpis hipotekarnega upnika overjen.

(2)Zaznamba odpoklica terjatve ima za posledico, da odpoklic te terjatve učinkuje proti vsakokratnemu vknjiženemu lastniku nepremičnine.

(3)Zaznamba odpoklica terjatve se vpiše pri hipoteki, ki je bila ustanovljena v zavarovanje terjatve, na katero se ta zaznamba nanaša.

(4)Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris hipoteke, pri kateri je zaznamovan odpoklic terjatve, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris te zaznambe. Zaznamba hipotekarne tožbe 78. člen

(1)Zaznamba hipotekarne tožbe se dovoli na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero hipotekarni upnik zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda in iz dosežene kupnine poplača njegova terjatev, zavarovana s hipoteko.

(2)Nepremičnina mora biti v tožbenem zahtevku označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Predlogu za zaznambo hipotekarne tožbe mora biti priloženo tudi potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek.

(3)V zaznambi hipotekarne tožbe se navede sodišče in opravilna številka zadeve, pod katero teče postopek.

(4)Zaznamba hipotekarne tožbe ima za posledico, da sodba, izdana na podlagi hipotekarne tožbe, učinkuje tudi proti vsakokratnemu vknjiženemu lastniku nepremičnine, v korist katerega je bila lastninska pravica vknjižena z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba hipotekarne tožbe.

(5)Zaznamba hipotekarne tožbe se vpiše pri hipoteki, na katero se nanaša.

(6)Za izbris zaznambe hipotekarne tožbe se smiselno uporabljajo določbe 84. člena tega zakona.

(7)Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris hipoteke, pri kateri je bila zaznamovana hipotekarna tožba, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris zaznambe te hipotekarne tožbe. 4.4.5. Zaznamba spora Pogoji za zaznambo spora 79. člen

(1)Zaznamba spora se glede na vrsto spora, ki je predmet zaznambe, dovoli na podlagi naslednjih listin:

1. zaznamba spora o pridobitvi pravice: na podlagi tožbe oziroma predloga, vloženega proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik oziroma predlagatelj postopka od sodišča zahteva: – da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oziroma gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oziroma po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti oziroma na drug izviren način, ali – da ugotovi obstoj njegove druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način,
2. zaznamba spora o prenehanju pravice: na podlagi tožbe, vložene proti imetniku druge vknjižene pravice, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi prenehanje te pravice,
3. zaznamba spora o določitvi nujne poti: na podlagi predloga za določitev nujne poti, vloženega proti imetniku vknjižene lastninske pravice na služeči nepremičnini.

(2)Zaznambo spora lahko predlaga samo tožnik oziroma predlagatelj postopka iz prejšnjega odstavka.

(3)Nepremičnina mora biti v tožbenem zahtevku oziroma v predlogu iz prvega odstavka tega člena označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Predlogu za zaznambo spora mora biti priloženo tudi potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe oziroma predloga iz prvega odstavka tega člena in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek.

(4)V zaznambi spora se navede sodišče in opravilna številka zadeve, pod katero teče spor, predmet spora s podatki o pravici, katere pridobitev oziroma prenehanje se zahteva in podatki o tožniku oziroma predlagatelju postopka iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: oseba, v korist katere je zaznamba spora dovoljena).

(5)Zaznamba spora o prenehanju pravice se vpiše pri pravici, na katero se nanaša. Učinki zaznambe spora 80. člen

(1)Zaznamba spora ni ovira za nadaljnje vpise.

(2)Zaznamba spora ima za posledico, da sodna odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora.

(3)Vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora o ugotoviti obstoja lastninske pravice, in so bili dovoljeni proti vknjiženemu lastniku oziroma proti nadaljnjim pridobiteljem pravic, pridobljenih glede na vknjiženo lastninsko pravico, učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba pridobitve lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora in preneha, če je zaznamba spora izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi vknjižbe pravice v vrstnem redu zaznambe spora.

(4)Vsi vpisi, ki začnejo učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora o ugotovitvi prenehanja vknjižene hipoteke, in so bili dovoljeni proti vknjiženemu hipotekarnemu upniku oziroma proti nadaljnjim pridobiteljem te hipoteke oziroma nadhipoteke na tej hipoteki, učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba izbrisa hipoteke v vrstnem redu zaznambe spora in preneha, če je zaznamba spora izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi vknjižbe pravice v vrstnem redu zaznambe spora. Vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora 81. člen

(1)Vknjižba pridobitve oziroma prenehanja pravice z učinkom od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba spora (v nadaljnjem besedilu: vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora), se dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila izdana v postopku, v zvezi s katerim je bil zaznamovan spor, in s katero je bilo tožbenemu zahtevku oziroma predlogu ugodeno oziroma s katero je bila določena nujna pot.

(2)Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovolitvi vknjižbe pravice v vrstnem redu zaznambe spora glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora.

(3)Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora, odloči, da vknjižba učinkuje od trenutka, od katerega je učinkovala zaznamba spora. Hkrati zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti dovoli tudi: – izbris vseh vpisov iz tretjega oziroma četrtega odstavka 80. člena tega zakona in – izbris zaznambe spora, v vrstnem redu katere je bila vknjižba pravice opravljena.

(4)Zemljiškoknjižno sodišče dovoli po uradni dolžnosti izbris zaznambe spora o prenehanju pravice tudi v drugih primerih, v katerih dovoli vknjižbo izbrisa pravice, pri kateri je vpisana ta zaznamba. Rok za vložitev predloga za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora 82. člen

(1)Vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora je treba predlagati v dveh mesecih.

(2)Rok iz prejšnjega odstavka teče:

1. če proti odločbi prve stopnje pritožba ni bila vložena: od izteka roka za vložitev pritožbe,
2. če je bila proti odločbi prve stopnje vložena pritožba: od dneva, ko je bila osebi, v korist katere je bila zaznamba spora dovoljena oziroma njenemu pravnemu nasledniku vročena odločba sodišča o pritožbi.

(3)Vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora je dovoljena tudi, če je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, razen če je po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo ta predlog, zaznamba spora že izbrisana. Predlog za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora po izbrisu zaznambe spora 83. člen

(1)Če je zemljiškoknjižno sodišče predlog za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora prejelo po trenutku, od katerega učinkuje izbris te zaznambe spora, se šteje, da predlagatelj podrejeno zahteva vknjižbo pravice z učinkom od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo ta predlog.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka zemljiškoknjižno sodišče zavrne predlog v delu, v katerem se nanaša na vknjižbo v vrstnem redu zaznambe spora, in o vknjižbi odloči glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je prejelo predlog iz prejšnjega odstavka. Izbris zaznambe spora zaradi neuspešnega izida postopka 84. člen

(1)Izbris zaznambe spora se dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, s katero je bila tožba oziroma predlog zavržen, oziroma s katero je bil postopek ustavljen zaradi umika tožbe oziroma predloga, oziroma s katero je bil tožbeni zahtevek oziroma predlog zavrnjen:

1. če proti tej odločbi ni bila vložena revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti, ali
2. če sta bili revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti vloženi, in sta bili pravnomočno zavrženi oziroma zavrnjeni.

(2)Predlogu za izbris zaznambe spora po prejšnjem odstavku je treba priložiti pravnomočno sodno odločbo, ki je podlaga za izbris, in:

1. v primeru iz
2. točke prejšnjega odstavka: potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev revizije in zahteve za varstvo zakonitosti potekel in da v tem roku niti revizija niti zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena,
3. v primeru iz
4. točke prejšnjega odstavka: pravnomočen sklep o zavrženju revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti oziroma sodno odločbo o zavrnitvi revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti. Izbris zaznambe spora zaradi zamude roka za vložitev predloga za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora
5. člen

(1)Izbris zaznambe spora se dovoli:

1. če je bil zamujen rok za vložitev predloga za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora iz prvega odstavka
2. člena tega zakona in
3. če po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za izbris zaznambe, še ni opravljena vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora.

(2)Predlogu za izbris zaznambe spora iz prejšnjega odstavka je treba priložiti listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora.

(3)Predlog za izbris zaznambe spora iz prvega odstavka tega člena ni dovoljen, če ga je zemljiškoknjižno sodišče prejelo pred iztekom roka za vložitev predloga za vknjižbo pravice v vrstnem redu zaznambe spora iz prvega odstavka 82. člena tega zakona.

(4)Predlog za izbris zaznambe spora iz prvega odstavka tega člena zemljiškoknjižno sodišče vroči osebi, v korist katere je bila ta zaznamba dovoljena, in jo pozove, da v 15 dneh dokaže, da predlog po prejšnjem odstavku ni dovoljen, s tem da predloži potrdilo sodišča prve stopnje o tem, kdaj je iztekel rok za vložitev pritožbe (1. točka drugega odstavka 82. člena) oziroma o vročitvi odločbe o pritožbi (2. točka drugega odstavka 82. člena).

(5)Če oseba, v korist katere je bila zaznamba spora dovoljena, v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži listin iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je predlog po tretjem odstavku tega člena dovoljen. 4.4.6. Zaznamba izvršbe Zaznamba izvršbe 86. člen

(1)Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino (v nadaljnjem besedilu: zaznamba izvršbe), na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti priložen sklep o izvršbi.

(2)V zaznambi izvršbe se navede izvršilno sodišče, datum in opravilna številka sklepa o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo izvršbe, in podatki o upniku, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi (oseba, v korist katere je zaznamba izvršbe dovoljena). Učinki zaznambe izvršbe 87. člen

(1)Zaznamba izvršbe ni ovira za nadaljnje vpise.

(2)Zaznamba izvršbe ima za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičnini hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej.

(3)Če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo izvršbe, izdan na predlog upnika, v čigar korist je bila predznamovana zastavna pravica po prvem odstavku 51. člena tega zakona oziroma v čigar korist je bila že vknjižena hipoteka, učinkuje zaznamba izvršbe že od trenutka, od katerega učinkuje predznamba oziroma vknjižba te hipoteke. Če v primeru iz prejšnjega stavka zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, odloči, da zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje predznamba oziroma vknjižba navedene hipoteke.

(4)Zaznamba izvršbe ima tudi za posledico, da sklep o izročitvi nepremičnine kupcu in druga pravna dejanja, opravljena v izvršilnem postopku, učinkujejo proti zemljiškoknjižnemu lastniku in proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po trenutku, ko po drugem oziroma tretjem odstavku tega člena začne učinkovati zaznamba izvršbe. Vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti

1. člen Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke iz drugega odstavka
2. člena tega zakona oziroma vknjižbo hipoteke v vrstnem redu predznamovane hipoteke po tretjem odstavku
3. člena tega zakona. Vpisi na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu
4. člen

(1)Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki mu je priložen navedeni sklep, po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist kupca.

(2)Če zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris naslednjih vpisov ne glede na to, od katerega trenutka učinkujejo:

1. vseh zaznamb izvršbe na nepremičnini in morebitne zaznambe stečaja,
2. vseh vknjiženih oziroma predznamovanih hipotek oziroma vknjiženega zemljiškega dolga, če ni v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu določeno, da posamezne od teh pravic ostanejo,
3. vseh vknjiženih oziroma predznamovanih pravic prepovedi odtujitve in obremenitve in zaznamb prepovedi odtujitve in obremenitve,
4. vseh vknjiženih predkupnih in odkupnih pravic.

(3)Če zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris naslednjih vpisov, če ti vpisi učinkujejo po trenutku, od katerega po drugem oziroma tretjem odstavku

1. člena tega zakona učinkuje zaznamba izvršbe:
2. predznamovane lastninske pravice,
3. vseh vknjiženih oziroma predznamovanih osebnih služnosti, stvarnih bremen, stavbnih pravic, če ni v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu določeno, da posamezne od teh pravic ostanejo,
4. vseh zaznamb vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice oziroma drugih stvarnih pravic, razen stvarne služnosti,
5. vseh zaznamb spora o pridobitvi pravice,
6. vseh zaznamb izrednega pravnega sredstva.

(4)Naslednji vpisi so ovira za dovolitev vpisov na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, če ti učinkujejo pred trenutkom, od katerega po drugem oziroma tretjem odstavku

1. člena tega zakona učinkuje zaznamba izvršbe:
2. vknjižena oziroma predznamovana lastninska pravica v korist osebe, ki ni dolžnik v izvršilnem postopku,
3. zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice,
4. zaznamba vrstnega reda za prenos lastninske pravice,
5. zaznamba izrednega pravnega sredstva. Izbris zaznambe izvršbe
6. člen

(1)Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe:

1. če je bil sklep o izvršbi, ki je podlaga za zaznambo, razveljavljen oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo na nepremičnino zavrnjen oziroma zavržen ali
2. če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi umika predloga za izvršbo.

(2)Obvestilu iz prejšnjega odstavka mora biti priložen sklep, ki je podlaga za izbris.

(3)Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris zaznambe izvršbe po prvem odstavku tega člena, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe, ki je predmet izbrisa, po

1. členu tega zakona oziroma po tretjem odstavku
2. člena tega zakona. 4.4.
3. Zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa Zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa
4. člen

(1)Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se zaznamuje na podlagi pravnega posla o ustanovitvi hipoteke, sklenjenega v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

(2)Predlogu iz prejšnjega odstavka mora biti priložen odpravek notarskega zapisa, ki je bil sestavljen za vpis v zemljiško knjigo.

(3)Predlog za zaznambo neposredne izvršljivosti notarskega zapisa ni dovoljen, če ga je zemljiškoknjižno sodišče prejelo pred trenutkom, od katerega učinkuje vknjižba hipoteke na podlagi tega notarskega zapisa.

(4)Zaznamba neposredne izvršljivosti notarskega zapisa se vpiše pri hipoteki, ki je bila ustanovljena s tem notarskim zapisom.

(5)V zaznambi neposredne izvršljivosti se navedejo podatki o hipoteki iz prvega odstavka tega člena. Izbris zaznambe neposredne izvršljivosti

1. člen Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris hipoteke, ki je bila ustanovljena na podlagi notarskega zapisa, na katerega se nanaša zaznamba neposredne izvršljivosti, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris te zaznambe. 4.4.
2. Zaznamba stečaja in učinki začetka stečaja Zaznamba stečaja
3. člen

(1)Zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo začetka stečajnega postopka (v nadaljnjem besedilu: zaznamba stečaja) nad zemljiškoknjižnim lastnikom oziroma imetnikom drugih pravic, ki so vpisane v zemljiški knjigi (v nadaljnjem besedilu: stečajni dolžnik), na podlagi sklepa stečajnega sodišča o začetku stečajnega postopka.

(2)Predlogu za zaznambo stečaja mora biti priložen sklep o začetku stečajnega postopka.

(3)V zaznambi stečaja se navede stečajno sodišče, ter datum in opravilna številka sklepa o začetku stečajnega postopka. Učinki začetka stečajnega postopka 94. člen

(1)Učinki začetka stečajnega postopka nastopijo z začetkom dneva, v katerem je bil izdan sklep o začetku stečajnega postopka (v nadaljnjem besedilu: dan začetka stečajnega postopka), tudi če stečaj ni zaznamovan v zemljiški knjigi.

(2)Začetek stečajnega postopka je ovira za dovolitev naslednjih vpisov proti stečajnemu dolžniku, na podlagi predlogov, ki jih je zemljiškoknjižno sodišče prejelo po trenutku, od katerega po prejšnjem odstavku učinkuje začetek stečajnega postopka:

1. vknjižbe pravic na nepremičnini na podlagi listin iz 1., 2.,
2. in
3. točke prvega odstavka
4. člena tega zakona,
5. predznambe pravic na nepremičnini,
6. zaznambe vrstnega reda,
7. zaznambe prepovedi odtujitve oziroma obremenitve,
8. zaznambe pravnih dejstev iz
9. točke
10. člena tega zakona, če zakon ne določa drugače.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek, začetek stečajnega postopka ni ovira za dovolitev naslednjih vpisov:

1. vknjižbe pravice v vrstnem redu zaznambe spora,
2. predznambe oziroma vknjižbe prenosa hipoteke na novega hipotekarnega upnika,
3. vknjižbe drugih pravic, razen hipoteke iz prejšnje točke, na podlagi listin iz
4. oziroma
5. točke prvega odstavka
6. člena tega zakona: – če je bil na zemljiškoknjižnem dovolilu podpis overjen pred dnevom začetka stečajnega postopka oziroma če je bil notarski zapis sestavljen pred dnevom začetka stečajnega postopka ali – če je zemljiškoknjižno dovolilo v imenu stečajnega dolžnika izstavil stečajni upravitelj zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi obojestransko odplačne pogodbe, sklenjene pred začetkom stečajnega postopka,
7. vknjižbe drugih pravic, razen hipoteke iz
8. točke tega odstavka, na podlagi sodne odločbe iz
9. oziroma
10. točke prvega odstavka
11. člena tega zakona, če je sodna odločba postala pravnomočna pred začetkom stečajnega postopka,
12. vknjižbe pravice v vrstnem redu predznamovane pravice in vknjižbe pravice v zaznamovanem vrstnem redu pod pogoji iz
13. oziroma
14. točke tega odstavka. Izbris predznambe zaradi začetka stečajnega postopka
15. člen

(1)Če je bila predznamovana pridobitev pravice, ki učinkuje pred dnevom začetka stečajnega postopka, se po začetku stečajnega postopka izbris te predznambe dovoli tudi:

1. če je bila ta predznamba dovoljena na podlagi listin iz 2.,
2. oziroma
3. točke prvega odstavka
4. člena tega zakona,
5. če niso izpolnjeni pogoji za vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice iz
6. oziroma
7. točke tretjega odstavka
8. člena tega zakona, in
9. če je pri nepremičnini zaznamovan stečaj, oziroma če se zaznamba stečaja zahteva z istim predlogom kot izbris predznambe in so izpolnjeni pogoji za dovolitev zaznambe stečaja.

(2)Pogojev za izbris predznambe ni treba dokazovati s posebno listino, obstoj pogojev iz 1. točke prejšnjega odstavka pa zemljiškoknjižno sodišče ugotavlja po uradni dolžnosti, na podlagi listin, ki so bile podlaga za dovolitev predznambe.

(3)Predlog za izbris predznambe iz prvega odstavka tega člena zemljiškoknjižno sodišče vroči imetniku predznamovane pravice, in ga pozove, da v 15 dneh dokaže, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice iz 3. oziroma 4. točke tretjega odstavka 94. člena tega zakona s tem, da predloži listine, ki so podlaga za tako vknjižbo.

(4)Če je imetnik predznamovane pravice do izteka roka iz prejšnjega odstavka vložil predlog za vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice, zadošča, da se v roku iz prejšnjega odstavka sklicuje na listine, priložene navedenemu predlogu.

(5)Če imetnik predznamovane pravice v roku iz tretjega odstavka tega člena ne predloži listin iz tretjega odstavka tega člena, se šteje, da je pogoj za izbris predznambe iz 2. točke prvega odstavka tega člena izpolnjen. Vpisi na podlagi sklepov stečajnega sodišča 96. člen

(1)Za odločanje o vpisih na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu in na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom, se smiselno uporabljajo določbe 89. člena tega zakona.

(2)Pri smiselni uporabi določb

1. člena tega zakona za odločanje o vpisih iz prejšnjega odstavka se upošteva:
2. trenutek, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe se nadomesti: – če na nepremičnini ni vknjižena nobena hipoteka oziroma zemljiški dolg: s trenutkom, od katerega po prvem odstavku
3. člena tega zakona učinkuje začetek stečajnega postopka, – če so na nepremičnini vknjižene hipoteke oziroma zemljiški dolg: s trenutkom, od katerega učinkuje vknjižba tiste hipoteke oziroma zemljiškega dolga, ki je po vrstnem redu pridobitve te pravice prva,
4. oseba, ki ni dolžnik v izvršilnem postopku, se nadomesti z osebo, ki ni stečajni dolžnik. Izbris zaznambe stečaja
5. člen

(1)Zemljiškoknjižno sodišče izbriše zaznambo stečaja, če je bil sklep o začetku stečajnega postopka razveljavljen in je bil v ponovljenem postopku predlog za začetek stečajnega postopka pravnomočno zavržen oziroma zavrnjen, oziroma če je bil postopek pravnomočno ustavljen zaradi umika predloga za začetek stečajnega postopka oziroma zaradi prodaje stečajnega dolžnika kot pravne osebe.

(2)Predlogu za izbris zaznambe stečaja mora biti priložen pravnomočen sklep o zavrženju oziroma zavrnitvi predloga za začetek stečaja oziroma o ustavitvi stečajnega postopka zaradi umika predloga. 4.4.9. Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve 98. člen

(1)Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine oziroma pravice na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi (v nadaljnjem besedilu: zaznamba prepovedi odtujitev in obremenitve), na podlagi začasne odredbe, izdane v zavarovanje denarne oziroma nedenarne terjatve proti zemljiškoknjižnemu lastniku oziroma imetniku drugih stvarnih pravic, ki so predmet začasne odredbe. Sodišče, ki je izdalo začasno odredbo iz prejšnjega stavka mora zemljiškoknjižno sodišče o tem obvestiti in obvestilu priložiti sklep o začasni odredbi.

(2)V zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve se navede sodišče, ki je izdalo sklep o začasni odredbi, ki je podlaga za zaznambo, datum in opravilna številka tega sklepa in podatki o upniku, na čigar predlog je bila izdana začasna odredba (oseba, v korist katere je zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve dovoljena).

(3)Če se prepoved odtujitve in obremenitve ne nanaša na zemljiškoknjižnega lastnika temveč na imetnika druge pravice, se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve vpiše pri pravici, na katero se prepoved odtujitve in obremenitve nanaša.

(4)Določbe tega zakona o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi začasne odredbe, se smiselno uporabljajo tudi za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi druge odločbe, ki jo v okviru svojih pristojnosti izda sodišče oziroma drug državni organ, če zakon ne določa drugače. Učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve 99. člen

(1)Če se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nanaša na lastnika, je ta zaznamba ovira za dovolitev naslednjih vpisov proti lastniku, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba:

1. vknjižbe pridobitve pravic na podlagi listin iz
2. oziroma
3. točke prvega odstavka
4. člena tega zakona, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, oziroma če je bil notarski zapis sestavljen po tem trenutku,
5. predznambe pridobitve pravic na podlagi listin iz
6. do
7. točke prvega odstavka
8. člena tega zakona,
9. zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice oziroma hipoteke.

(2)Če se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nanaša na imetnika druge pravice, je ta zaznamba ovira za dovolitev naslednjih vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba:

1. vknjižbe prenosa pravice, ki je predmet prepovedi odtujitve in obremenitve, na podlagi listin iz
2. oziroma
3. točke prvega odstavka
4. člena tega zakona, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve, oziroma če je bil notarski zapis sestavljen po tem trenutku,
5. predznambe prenosa pravice, ki je predmet prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi listin iz
6. do
7. točke prvega odstavka
8. člena tega zakona.

(3)Če se zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nanaša na hipotekarnega upnika, je ta zaznamba tudi ovira za dovolitev naslednjih vpisov, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba:

1. vknjižbe oziroma predznambe izbrisa hipoteke na podlagi listin iz
2. oziroma
3. točke prejšnjega odstavka,
4. zaznambe vrstnega reda za prenos hipoteke oziroma za izbris hipoteke. Izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve
5. člen

(1)Če se prepoved odtujitve in obremenitve nanaša na lastnika nepremičnine in če se zaradi kasnejšega vpisa, za katerega ta zaznamba ni ovira, lastninska pravica vknjiži v korist novega lastnika, zemljiškoknjižno sodišče hkrati z dovolitvijo te vknjižbe po uradni dolžnosti dovoli izbris te zaznambe.

(2)Če se prepoved odtujitve in obremenitve nanaša na imetnika druge pravice in če se zaradi kasnejšega vpisa, za katerega ta zaznamba ni ovira, ta pravica vknjiži v korist novega imetnika, oziroma če se vknjiži izbris te pravice, zemljiškoknjižno sodišče hkrati z dovolitvijo te vknjižbe po uradni dolžnosti dovoli izbris te zaznambe.

(3)Izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve se dovoli tudi v naslednjih primerih:

1. če je sodišče, ki je izdalo začasno odredbo, ustavilo postopek in razveljavilo opravljena dejanja, ali
2. če je bil sklep o začasni odredbi razveljavljen oziroma spremenjen in predlog za začasno odredbo zavrnjen.

(4)Predlogu iz prejšnjega odstavka je treba priložiti sklep sodišča, ki je podlaga za izbris. 4.4.

1. Zaznamba izrednega pravnega sredstva Pojem zaznambe izrednega pravnega sredstva
2. člen

(1)Zaznamba izrednega pravnega sredstva je vpis, s katerim se varuje vrstni red vzpostavitve vpisov v stanje, ki je obstajalo pred vknjižbo pridobitve oziroma izbrisa pravice na podlagi pravnomočne oziroma dokončne odločbe iz

1. do
2. točke prvega odstavka
3. člena tega zakona, če je proti tej odločbi vloženo izredno pravno sredstvo in če je imetnik pravice, proti katerem je bila vknjižba opravljena, na podlagi tega izrednega pravnega sredstva oziroma v ponovljenem postopku uspel.

(2)Izredno pravno sredstvo po tem zakonu, v zvezi s katerim je dovoljena zaznamba izrednega pravnega sredstva je revizija, zahteva za varstvo zakonitosti oziroma tožba v upravnem sporu. Pogoji za zaznambo izrednega pravnega sredstva 102. člen

(1)Zaznamba izrednega pravnega sredstva se dovoli, če je bila dovoljena vknjižba pridobitve oziroma izbrisa pravice na podlagi pravnomočne oziroma dokončne odločbe iz 3. do 8. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona.

(2)Zaznambo izrednega pravnega sredstva lahko predlaga samo imetnik pravice, proti kateremu je bila dovoljena vknjižba iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: oseba, v korist katere je bila dovoljena zaznamba izrednega pravnega sredstva).

(3)Pri zaznambi izrednega pravnega sredstva se navede oseba, v korist katere je bila ta zaznamba dovoljena.

(4)Pogojev za zaznambo izrednega pravnega sredstva ni treba dokazovati s posebno listino. Rok za vložitev predloga za zaznambo izrednega pravnega sredstva 103. člen

(1)Zaznamba izrednega pravnega sredstva je dovoljena, če je predlog za zaznambo izrednega pravnega sredstva vložen v roku za pritožbo proti sklepu zemljiškoknjižnega sodišča, s katerim je bila dovoljena vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega zakona.

(2)Če je predlog za zaznambo izrednega pravnega sredstva vložen po izteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena, ga zemljiškoknjižno sodišče zavrže.

(3)O predlogu za zaznambo izrednega pravnega sredstva odloča zemljiškoknjižno sodišče v postopku, v katerem je dovolilo vknjižbo iz prvega odstavka 102. člena tega zakona.

(4)Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravočasnega predloga iz prvega odstavka tega člena dovoli zaznambo izrednega pravnega sredstva in opravi vpis te zaznambe hkrati z izbrisom zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa. Opravičitev zaznambe izrednega pravnega sredstva

1. člen Zaznamba izrednega pravnega sredstva se opraviči tako, da se predlaga vknjižba izbrisa vpisov iz prvega odstavka
2. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov). Učinki zaznambe izrednega pravnega sredstva
3. člen

(1)Zaznamba izrednega pravnega sredstva ni ovira za nadaljnje vpise.

(2)Zaznamba izrednega pravnega sredstva ima za posledico, da odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba izrednega pravnega sredstva, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje vknjižba iz prvega odstavka 102. člena tega zakona.

(3)Če se vknjižba iz prvega odstavka

1. člena tega zakona nanaša na pridobitev pravice, vpisi, ki so bili dovoljeni proti osebi, ki je na podlagi te vknjižbe pravico pridobila, oziroma proti nadaljnjim pridobiteljem te pravice, učinkujejo pod razveznim pogojem, ki nastopi, če je dovoljena vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov, in preneha, če je zaznamba izrednega pravnega sredstva izbrisana, razen če je bila izbrisana zaradi dovolitve vknjižbe vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov. Pogoji za dovolitev vknjižbe vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov
2. člen

(1)Če je bila vknjižba iz prvega odstavka

1. člena tega zakona dovoljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, se vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov dovoli na podlagi naslednjih odločb:
2. sodne odločbe, s katero je vrhovno sodišče reviziji oziroma zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, in sodno odločbo iz prvega odstavka
3. člena tega zakona spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo oziroma je vsebina odločitve takšna, da na njeni podlagi vpis iz prvega odstavka
4. člena tega zakona ne bi bil dovoljen, ali
5. pravnomočne sodne odločbe: – ki je bila izdana v ponovljenem postopku, ki je bil opravljen zato, ker je vrhovno sodišče reviziji oziroma zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in razveljavilo odločbo iz prvega odstavka
6. člena tega zakona, – s katero je bil tožbeni zahtevek zavrnjen oziroma je vsebina odločitve takšna, da na njeni podlagi vpis iz prvega odstavka
7. člena tega zakona ne bi bil dovoljen, in – proti kateri ni bila vložena revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti oziroma je bila ta pravnomočno zavržena oziroma zavrnjena.

(2)Če je bila vknjižba iz prvega odstavka

1. člena tega zakona dovoljena na podlagi dokončne odločbe drugega državnega organa se vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja dovoli na podlagi naslednjih odločb:
2. pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugodilo tožbi v upravnem sporu in odločbo iz prvega odstavka
3. člena tega zakona spremenilo tako, da je vsebina odločitve takšna, da na njeni podlagi vpis iz prvega odstavka
4. člena tega zakona ne bi bil dovoljen, ali
5. dokončne odločbe: – ki je bila izdana v ponovljenem postopku, ki je bil opravljen zato, ker je upravno sodišče tožbi v upravnem sporu ugodilo in odpravilo odločbo iz prvega odstavka
6. člena tega zakona ter zadevo vrnilo v ponovni postopek, – s katero je bilo odločeno tako, da na njeni podlagi vpis iz prvega odstavka
7. člena tega zakona ne bi bil dovoljen, in – proti kateri ni bila vložena tožba v upravnem sporu oziroma je bila ta pravnomočno zavržena oziroma zavrnjena.

(3)V primeru iz

1. točke prvega odstavka tega člena mora biti predlogu za vknjižbo vzpostavitve prejšnjega stanja poleg sodne odločbe, ki je podlaga za to vknjižbo, priložena tudi listina iz
2. oziroma
3. točke drugega odstavka
4. člena tega zakona.

(4)V primeru iz

1. točke drugega odstavka tega člena mora biti predlogu za vknjižbo vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov poleg odločbe, ki je podlaga za to vknjižbo, priložena tudi listina iz
2. oziroma
3. točke tretjega odstavka
4. člena tega zakona. Vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov
5. člen S sklepom, s katerim zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov, odloči o izbrisu vpisov iz prvega odstavka
6. člena tega zakona, in hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi: – izbris vpisov iz tretjega odstavka
7. člena tega zakona in – zbris zaznambe izrednega pravnega sredstva Rok za vložitev predloga za vknjižbo vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov
8. člen

(1)Vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov mora biti predlagana v dveh mesecih.

(2)Rok iz prejšnjega odstavka teče:

1. če se vknjižba predlaga na podlagi odločbe iz
2. točke prvega odstavka oziroma iz
3. točke drugega odstavka
4. člena tega zakona: od dneva, ko je bila ta odločba vročena osebi, v korist katere je bila dovoljena zaznamba izrednega pravnega sredstva oziroma njenemu pravnemu nasledniku,
5. če se vknjižba predlaga na podlagi odločbe iz
6. točke prvega odstavka oziroma iz
7. točke drugega odstavka
8. člena tega zakona: od dneva, ko je iztekel rok za vložitev revizije, zahteve za varstvo zakonitosti oziroma tožbe v upravnem sporu oziroma od dneva, ko je bila pravnomočna sodna odločba o zavrženju oziroma zavrnitvi tega izrednega pravnega sredstva vročena osebi, v korist katere je bila dovoljena zaznamba izrednega pravnega sredstva oziroma njenemu pravnemu nasledniku.

(3)Vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov je dovoljena tudi, če je zemljiškoknjižno sodišče predlog prejelo po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, razen če je po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vknjižbo vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov, zaznamba izrednega pravnega sredstva že izbrisana. Izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva zaradi neuspešnega izida postopka 109. člen

(1)Izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva se dovoli:

1. če proti odločbi, ki je bila podlaga za vknjižbo iz prvega odstavka
2. člena tega zakona, ni bila vložena revizija, zahteva za varstvo zakonitosti oziroma tožba v upravnem sporu, ali
3. če je bila revizija, zahteva za varstvo zakonitosti oziroma tožba v upravnem sporu pravnomočno zavržena oziroma zavrnjena.

(2)Če je bila vknjižba iz prvega odstavka

1. člena tega zakona dovoljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, je predlogu za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prejšnjega odstavka treba priložiti:
2. v primeru iz
3. točke prejšnjega odstavka: potrdilo sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev revizije in zahteve za varstvo zakonitosti potekel in da v tem roku niti revizija niti zahteva za varstvo zakonitosti ni bila vložena,
4. v primeru iz
5. točke prejšnjega odstavka: pravnomočen sklep o zavrženju revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti oziroma sodno odločbo o zavrnitvi revizije oziroma zahteve za varstvo zakonitosti.

(3)Če je bila vknjižba iz prvega odstavka

1. člena tega zakona dovoljena na podlagi dokončne odločbe drugega organa, je predlogu za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka tega člena treba priložiti:
2. v primeru iz
3. točke prvega odstavka tega člena: potrdilo organa, ki je izdal odločbo na prvi stopnji o tem, kdaj izteče rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, in potrdilo upravnega oziroma vrhovnega sodišča, da v tem roku tožba v upravnem sporu ni bila vložena,
4. v primeru iz
5. točke prvega odstavka tega člena: pravnomočno sodno odločbo o zavrženju oziroma zavrnitvi tožbe v upravnem sporu.

(4)Če je bila vknjižba iz prvega odstavka

1. člena tega zakona dovoljena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, se izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva dovoli tudi na podlagi pravnomočne sodne odločbe: – ki je bila izdana v ponovljenem postopku, ki je bil opravljen zato, ker je vrhovno sodišče reviziji oziroma zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in razveljavilo odločbo iz prvega odstavka
2. člena tega zakona, – s katero je bilo odločeno enako kot z odločbo iz prvega odstavka
3. člena tega zakona, in – proti kateri ni bila vložena revizija oziroma zahteva za varstvo zakonitosti oziroma je bila ta pravnomočno zavržena oziroma zavrnjena.

(5)Predlogu za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prejšnjega odstavka je treba poleg odločbe, ki je podlaga za izbris, priložiti tudi listino iz 1. oziroma 2. točke drugega odstavka tega člena.

(6)Če je bila vknjižba iz prvega odstavka

1. člena tega zakona dovoljena na podlagi dokončne odločbe drugega državnega organa, se izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva dovoli tudi na podlagi pravnomočne odločbe: – ki je bila izdana v ponovljenem postopku, ki je bil opravljen zato, ker je upravno sodišče tožbi v upravnem sporu ugodilo in odpravilo odločbo iz prvega odstavka
2. člena tega zakona ter zadevo vrnilo v ponovni postopek, – s katero je bilo odločeno enako kot z odločbo iz prvega odstavka
3. člena tega zakona, in – proti kateri ni bila vložena tožba v upravnem sporu oziroma je bila ta pravnomočno zavržena oziroma zavrnjena.

(7)Predlogu za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prejšnjega odstavka je treba poleg odločbe, ki je podlaga za izbris, priložiti tudi listino iz

1. oziroma
2. točke tretjega odstavka tega člena. Izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva zaradi zamude roka za vložitev predloga za vknjižbo vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov
3. člen

(1)Izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva se dovoli:

1. če je bil zamujen rok za vložitev predloga za vknjižbo vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov iz prvega odstavka
2. člena tega zakona, in
3. če po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva, še ni opravljena vknjižba vzpostavitve prejšnjega stanja.

(2)Predlogu za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva je treba priložiti listine, ki bi bile podlaga za vknjižbo vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov.

(3)Predlog za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka tega člena ni dovoljen, če ga je zemljiškoknjižno sodišče prejelo pred iztekom roka za vložitev predloga za vknjižbo vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov iz prvega odstavka 108. člena tega zakona.

(4)Predlog za izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva iz prvega odstavka tega člena zemljiškoknjižno sodišče vroči osebi, v korist katere je bila ta zaznamba dovoljena, in jo pozove, da v 15 dneh dokaže, da predlog po prejšnjem odstavku ni dovoljen, s tem da predloži potrdilo o tem, kdaj je iztekel rok za vložitev izrednega pravnega sredstva oziroma kdaj ji je bila vročena odločba iz drugega odstavka 108. člena tega zakona.

(5)Če oseba, v korist katere je bila zaznamba izrednega pravnega sredstva dovoljena, v roku iz prejšnjega odstavka ne predloži listin iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je predlog po tretjem odstavku tega člena dovoljen. 4.4.11. Zaznamba javnega dobra Zaznamba javnega dobra 111. člen

(1)Pravno dejstvo, da je nepremičnina javno dobro, se zaznamuje na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o določitvi statusa javnega dobra tej nepremičnini, razen če zakon za posamezno vrsto javnega dobra določa, da je podlaga za vpis zaznambe javnega dobra pravnomočna odločba.

(2)Zaznamba javnega dobra mora obsegati tudi podatek o vrsti javnega dobra (na primer grajeno oziroma naravno vodno dobro, javna cesta in podobno).

(3)Zaznamba javnega dobra se izbriše na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o prenehanju statusa javnega dobra, razen če zakon za posamezno vrsto javnega dobra določa, da je podlaga za izbris zaznambe javnega dobra pravnomočna odločba.

(4)Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za zaznambo nepremičnega spomenika in za zaznambo zavarovanega območja.

(5)Če ima lastnost nepremičnega spomenika oziroma zavarovanega območja samo del nepremičnine, se pri zaznambi tega pravnega dejstva, položaj oziroma prostorske meje nepremičnega spomenika oziroma zavarovanega območja natančno opišejo. Če je opis preobsežen, se vpis lahko sklicuje na akt pristojnega organa o razglasitvi za nepremični spomenik oziroma o določitvi zavarovanega območja.

(6)Drugi, četrti oziroma peti odstavek tega člena se ne uporablja, če je podatek o vrsti javnega dobra vpisan v informatizirani evidenci, ki se povezuje s katastrom in preko tega z zemljiško knjigo. 4.4.12. Zaznamba razlastitvenega postopka Zaznamba razlastitvenega postopka 112. člen

(1)Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi razlastitvenega postopka, na podlagi obvestila upravnega organa, ki je izdal odločbo o začetku razlastitvenega postopka (v nadaljnjem besedilu: razlastitveni organ). Obvestilu iz prejšnjega stavka mora biti priložena odločba o začetku razlastitvenega postopka.

(2)V zaznambi razlastitvenega postopka se navede razlastitveni organ, datum in opravilna številka odločbe in podatki o razlastitvenem upravičencu.

(3)Zaznamba razlastitvenega postopka je ovira za dovolitev naslednjih vpisov proti lastniku nepremičnine, ki bi začeli učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje ta zaznamba:

1. vknjižbe pridobitve pravic na podlagi listin iz
2. oziroma
3. točke
4. člena tega zakona, če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba razlastitvenega postopka, oziroma če je bil notarski zapis sestavljen po tem trenutku,
5. predznambe pridobitve pravic na podlagi listin iz
6. do
7. točke prvega odstavka
8. člena tega zakona,
9. zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice oziroma hipoteke.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek zaznamba razlastitvenega postopka ni ovira:

1. za vknjižbo oziroma predznambo pridobitve lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca,
2. za drugo vknjižbo oziroma predznambo, če je predlogu priloženo overjeno soglasje razlastitvenega upravičenca za predlagani vpis.

(5)Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca na podlagi pravnomočne odločbe o razlastitvi.

(6)Če je odločba o razlastitvi izdana v nujnem razlastitvenem postopku in če je razlastitveni organ odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca na podlagi takšne odločbe.

(7)Razlastitveni organ mora o razlastitveni odločbi, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca, obvestiti zemljiškoknjižno sodišče in obvestilu priložiti odločbo ter v primeru iz petega odstavka tega člena tudi potrdilo o pravnomočnosti.

(8)Določbe petega do sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo za izbris drugih stvarnih pravic na nepremičnini, ki je predmet razlastitve, če je razlastitveni organ z razlastitveno odločbo odločil, da te pravice ugasnejo.

(9)Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše zaznambo razlastitvenega postopka na podlagi pravnomočne odločbe, s katero razlastitveni organ zavrne zahtevo za razlastitev oziroma ustavi postopek zaradi umika zahteve za razlastitev.

(10)Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca po

1. točki četrtega odstavka tega člena oziroma po petem ali šestem odstavku tega člena, hkrati po uradni dolžnost odloči tudi o izbrisu zaznambe razlastitvenega postopka. 4.4.
2. Zaznamba nadhipoteke Zaznamba nadhipoteke
3. člen

(1)Za odločanje o vpisu in izbrisu zaznambe nadhipoteke se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o vknjižbi pridobitve oziroma prenehanja hipoteke, če v naslednjih odstavkih tega člena ni drugače določeno.

(2)Zaznamba nadhipoteke se vpiše pri hipoteki, na katero se nanaša.

(3)Pri zaznambi nadhipoteke se vpišejo podatki o zastavnem upniku.

(4)Če zemljiškoknjižno sodišče dovoli vknjižbo izbrisa hipoteke, pri kateri je zaznamovana nadhipoteka, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris zaznambe te nadhipoteke. 4.

1. Poočitve Pojem poočitve
2. člen Poočitev je pomožni vpis, s katerim se:
3. bodisi vpiše sprememba podatka glede nepremičnine oziroma imetnika pravice na nepremičnini, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, kadar zemljiška knjiga ni temeljna evidenca za ta podatek,
4. bodisi označijo povezave med posameznimi vpisi v zemljiški knjigi. Poočitev spremembe podatkov o nepremičnini
5. člen

(1)Če se v katastru spremeni podatek o nepremičnini, glede katerega je temeljna evidenca kataster, poočiti zemljiškoknjižno sodišče v zemljiški knjigi spremembo tega podatka po uradni dolžnosti na podlagi prevzema tega podatka iz katastra.

(2)Minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za geodetsko službo, predpiše način prevzemanja sprememb podatkov iz prejšnjega odstavka. Poočitev spremembe podatkov o fizični osebi – imetniku pravice 116. člen

(1)Spremembe podatkov o fizični osebi – imetniku pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo (na primer sprememba osebnega imena oziroma priimka, sprememba bivališča) se v zemljiški knjigi poočitijo na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o spremembi podatka oziroma na podlagi izpiska iz matične knjige oziroma registra prebivalstva.

(2)Predlogu iz prejšnjega odstavka mora biti priložena listina, ki je podlaga za poočitev.

(3)Ko so za to izpolnjeni tehnični in drugi pogoji, minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za matične knjige oziroma za register prebivalstva, predpiše, da se poočitve iz prvega odstavka tega člena opravljajo po uradni dolžnosti na podlagi prevzemanja teh podatkov iz matične knjige oziroma iz registra prebivalstva. S predpisom iz prejšnjega stavka se predpiše tudi način prevzemanja sprememb podatkov iz prvega odstavka tega člena.

(4)Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za poočitev sprememb podatkov o pravni osebi – imetniku pravice, ki ni subjekt vpisa v sodni register. Poočitev spremembe podatkov o pravni osebi – imetniku pravice 117. člen

(1)Če je pravna oseba subjekt vpisa v sodni register, se spremembe podatkov o tej pravni osebi – imetniku pravice v zemljiški knjigi poočiti na podlagi sklepa o vpisu te spremembe v sodni register oziroma izpiska iz sodnega registra.

(2)Predlogu iz prejšnjega odstavka mora biti priložena listina, ki je podlaga za poočitev.

(3)Ko so za to izpolnjeni tehnični in drugi pogoji, minister, pristojen za pravosodje, predpiše, da se poočitve iz prvega odstavka tega člena opravljajo po uradni dolžnosti na podlagi prevzemanja teh podatkov iz sodnega registra. S predpisom iz prejšnjega stavka se predpiše tudi način prevzemanja sprememb podatkov iz prvega odstavka tega člena. Poočitve povezav med vpisi 118. člen

(1)V zemljiški knjigi se poočitijo naslednje povezave med vpisi:

1. stvarna služnost, ki je vknjižena pri služeči nepremičnini, se poočiti pri gospodujoči nepremičnini,
2. pri podvložku, v katerem je vpisan posamezen del stavbe v etažni lastnini se poočiti številka osnovnega vložka za vpis etažne lastnine,
3. pri nepremičnini, pri kateri je vknjižena stavbna pravica, se poočiti številka vložka za vpis stavbne pravice.

(2)Minister, pristojen za pravosodje, lahko predpiše tudi druge povezave med vpisi, ki se poočitijo v zemljiški knjigi, če se s tem zagotovi boljša preglednost vpisov v zemljiški knjigi.

(3)O poočitvah povezav med vpisi zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti, če dovoli vpise, v zvezi s katerimi se te poočitve vpišejo. Odločanje o poočitvah

1. člen O poočitvah, o katerih odloča po uradni dolžnosti, zemljiškoknjižno sodišče ne izda posebnega sklepa.
2. ZEMLJIŠKOKNJIŽNI POSTOPEK 5.
3. Temeljne določbe Uporaba določb o postopku
4. člen

(1)O vpisih v zemljiško knjigo odloča zemljiškoknjižno sodišče po postopku, določenim s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: zemljiškoknjižni postopek).

(2)V zemljiškoknjižnem postopku se glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo splošne določbe zakona o nepravdnem postopku.

(3)V zemljiškoknjižnem postopku niso dovoljene revizija, obnova postopka in vrnitev v prejšnje stanje. Načelo hitrosti postopka

1. člen V zemljiškoknjižnem postopku mora zemljiškoknjižno sodišče postopati hitro. Načelo vrstnega reda odločanja o vpisih
2. člen

(1)O vpisih glede posamezne nepremičnine mora zemljiškoknjižno sodišče odločati po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.

(2)Dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem postopku, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje. Omejitev načela zaslišanja udeležencev postopka

1. člen V zemljiškoknjižnem postopku na prvi stopnji sme zemljiškoknjižno sodišče odločiti, ne da bi udeležencem postopka vročilo predlog za vpis oziroma jim drugače zagotovilo možnost, da se izjavijo o predlogu za vpis oziroma o vpisu, o katerem odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače. Načelo formalnosti postopka
2. člen V zemljiškoknjižnem postopku zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Načelo dispozitivnosti postopka
3. člen

(1)Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis (v nadaljnjem besedilu: zemljiškoknjižni predlog) in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo.

(2)Po uradni dolžnosti zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih samo, če tako določa zakon.

(3)V primerih iz prejšnjega odstavka lahko zemljiškoknjižno sodišče odloča tudi na podlagi zemljiškoknjižnega predloga. 5.

1. Pristojnost in sestava zemljiškoknjižnega sodišča Krajevna pristojnost zemljiškoknjižnega sodišča
2. člen Za odločanje o vpisih v zemljiško knjigo je na prvi stopnji krajevno pristojno tisto zemljiškoknjižno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, na katero se vpis nanaša. Sestava zemljiškoknjižnega sodišča
3. člen

(1)Sodnik posameznik zemljiškoknjižnega sodišča (v nadaljnjem besedilu: zemljiškoknjižni sodnik) odloča na prvi stopnji:

1. o vknjižbi pravice v vrstnem redu predznamovane pravice,
2. o vknjižbi oziroma predznambi pravice v zaznamovanem vrstnem redu,
3. o vpisu in izbrisu zaznambe spora in o vknjižbi pravice v vrstnem redu zaznambe spora,
4. o vpisu in izbrisu zaznambe izvršbe in o vpisih na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu,
5. o vpisu in izbrisu zaznambe stečaja in o vpisih na podlagi sklepov stečajnega sodišča,
6. o vpisu in izbrisu zaznambe izrednega pravnega sredstva in o vknjižbi vzpostavitve prejšnjega stanja vpisov,
7. o vknjižbi zemljiškega dolga,
8. o drugih zadevah, če ta zakon določa, da o njih odloča zemljiškoknjižni sodnik.

(2)O drugih vpisih odloča na prvi stopnji zemljiškoknjižni referent.

(3)O zadevah iz

1. do
2. točke prvega odstavka tega člena lahko odloča na prvi stopnji tudi strokovni sodelavec. Za sklep o vpisu, ki ga izda strokovni sodelavec, se uporabljajo določbe tega zakona o sklepu o vpisu, ki ga izda zemljiškoknjižni referent. 5.
3. Udeleženci postopka Upravičeni predlagatelj
4. člen

(1)Zemljiškoknjižni predlog lahko vloži vsak, ki ima pravni interes, da se opravi vpis v zemljiško knjigo, če zakon ne določa, da posamezno vrsto vpisa lahko predlaga samo določena oseba.

(2)Če predlagatelj zahteva vpis pravice v korist druge osebe, mora izkazati pravni interes za tak vpis. Šteje se, da je pravni interes izkazan, če predlagatelj predlaga vpis v korist druge osebe in če hkrati v zvezi s tem vpisom predlaga vpis v svojo korist.

(3)Šteje se, da je notar oziroma odvetnik, ki je sodeloval pri sestavi listine o pravnem poslu iz prvega oziroma drugega odstavka

1. člena tega zakona, oziroma notar, ki je overil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu oziroma na zemljiškoknjižnem predlogu za zaznambo vrstnega reda, pooblaščen v imenu strank tega postopka vložiti zemljiškoknjižni predlog za vpis oziroma za vpise na podlagi te listine. V primeru iz prejšnjega stavka zemljiškoknjižnemu predlogu ni treba priložiti pooblastila. Upravičeni predlagatelj za vpis skupnih in medsebojnih pravic
2. člen

(1)Vpis skupnih pravic, ki se ne dajo razdeliti v razmerju do celote, lahko predlaga vsak imetnik te pravice v svojo korist in v korist drugih imetnikov iste pravice.

(2)Vpis pravic, ki so ustanovljene na podlagi istega pravnega posla, s katerim je dogovorjeno, da se pravice vpišejo hkrati, lahko predlaga vsak imetnik posamezne pravice v svojo korist in v korist drugih imetnikov teh pravic. Porok kot upravičeni predlagatelj

1. člen Če hipotekarni upnik ne vloži predloga za vpis hipoteke, lahko vpis hipoteke v korist hipotekarnega upnika predlaga tudi porok. Upravičeni predlagatelj za vpis etažne lastnine
2. člen

(1)Lastnik zemljiške parcele, na kateri je zgrajen objekt, katerega deli so bili prodani oziroma so namenjeni prodaji posameznim etažnim lastnikom, mora vložiti predlog za vpis etažne lastnine po 188. členu tega zakona v dveh mesecih od pravnomočnosti uporabnega dovoljenja za objekt.

(2)Če oseba iz prejšnjega odstavka ne vloži predloga za vpis etažne lastnine, lahko tak predlog vloži kupec posameznega dela objekta. Stroške tega vpisa nosi oseba iz prejšnjega odstavka. Udeleženci postopka

1. člen Udeleženci postopka so:
2. predlagatelj postopka oziroma organ, na čigar zahtevo zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti,
3. oseba, v katere korist se predlaga vpis oziroma v korist katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, če ni predlagatelj,
4. oseba, proti kateri se predlaga vpis oziroma v breme katere se vpis opravi po uradni dolžnosti (nasprotni udeleženec),
5. druga oseba, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet. 5.
6. Začetek zemljiškoknjižnega postopka in plomba Začetek zemljiškoknjižnega postopka
7. člen

(1)Zemljiškoknjižni postopek se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme zemljiškoknjižni predlog oziroma ko prejme listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.

(2)Za zemljiškoknjižni predlog in listine iz prejšnjega odstavka, ki so bili poslani po pošti, se šteje, da jih je zemljiškoknjižno sodišče prejelo v trenutku začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča v tistem dnevu, v katerem so prispele na zemljiškoknjižno sodišče, ne glede na to, ali so bile poslane s priporočeno ali z navadno poštno pošiljko. Pojem plombe 134. člen Plomba je pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločilo. Vpis plombe 135. člen

(1)Zemljiškoknjižno sodišče vpiše plombo po uradni dolžnosti na podlagi prejema zemljiškoknjižnega predloga oziroma listine, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.

(2)Pri posamezni nepremičnini mora zemljiškoknjižno sodišče vpisovati plombe po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka.

(3)Zemljiškoknjižno sodišče mora plombo vpisati najkasneje do začetka uradnih ur zemljiškoknjižnega sodišča naslednjega delovnega dne po dnevu začetka zemljiškoknjižnega postopka.

(4)Plomba se vpiše tako, da se navedejo naslednji podatki:

1. opravilna številka, pod katero se vodi zemljiškoknjižni postopek,
2. trenutek (dan, ura in minuta) začetka zemljiškoknjižnega postopka,
3. datum vpisa plombe v zemljiško knjigo,
4. vrsta vpisa, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva oziroma, o katerem zemljiškoknjižno sodišče odloča po uradni dolžnosti,
5. oznaka, da gre za plombo.

(5)Plomba se ne vpiše, če iz vsebine zemljiškoknjižnega predloga oziroma iz vsebine listine, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po uradni dolžnosti, ni mogoče ugotoviti, na katero nepremičnino se nanaša. Izbris plombe 136. člen

(1)Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše plombo, ki je bila vpisana v zvezi z zemljiškoknjižnim postopkom:

1. če v tem postopku izda sklep o dovolitvi vpisa: hkrati z vpisi na podlagi tega sklepa in z vpisom zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa,
2. če v tem postopku izda sklep iz prvega odstavka
3. člena tega zakona: hkrati z vpisom zaznambe zavrnitve vpisa.

(2)Plombo izbriše zemljiškoknjižno sodišče tako, da namesto oznake, da gre za plombo, vpiše zaznambo nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa oziroma zaznambo zavrnitve vpisa in datum sklepa o vpisu.

(3)Če sodišče druge stopnje dovoli ponoven vpis plombe (

1. točka tretjega odstavka
2. člena), se plomba vpiše tako, da se namesto vpisa iz prejšnjega odstavka vpiše oznaka, da gre za plombo, in namesto prejšnje opravilne številke vpiše nova opravilna številka, pod katero se vodi ponovljeni zemljiškoknjižni postopek. Pomotni vpis plombe
3. člen

(1)Če je plomba po pomoti vpisana pri napačni nepremičnini jo zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti izbriše, in hkrati ponovno opravi vpis plombe pri nepremičnini, na katero se nanaša zemljiškoknjižni predlog oziroma listina, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti.

(2)Za odločanje o izbrisu in za izbris pomotnega vpisa plombe po prejšnjem odstavku ne veljajo določbe tega zakona o vrstnem redu.

(3)Pri ponovnem vpisu plombe po prvem odstavku tega člena se kot datum vpisa plombe navede datum ponovnega vpisa.

(4)Če zemljiškoknjižno sodišče vpiše plombo, ne da bi bili izpolnjeni pogoji za njen vpis iz prvega odstavka

1. člena tega zakona, se smiselno uporabljata prvi in drugi odstavek tega člena. Odločanje o vpisu in izbrisu plombe
2. člen O vpisih in izbrisih plomb, o katerih odloča po uradni dolžnosti, zemljiškoknjižno sodišče ne izda posebnega sklepa. 5.
3. Zemljiškoknjižni predlog Oblika zemljiškoknjižnega predloga
4. člen

(1)Zemljiškoknjižni predlog se vloži pisno.

(2)Če je za posamezno vrsto vpisa predpisan obrazec zemlj