Delitev skupnega premoženja zakoncev in zunajzakonskih partnerjev
Kar zakonca pridobita z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti, je njuno skupno premoženje (67. člen Družinskega zakonika, DZ). Kar je kdo imel pred poroko ali med zakonom dobil neodplačno, na primer z dedovanjem ali darilom, je njegovo posebno premoženje (77. člen DZ). Enaka pravila veljajo za zunajzakonska partnerja, ki dalj časa živita v življenjski skupnosti (4. člen DZ).
Navodilo je namenjeno zakoncem in partnerjem po razhodu, pa tudi tistim, ki želijo premoženje urediti vnaprej s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Pojasni, kako ugotovite, kaj spada v skupno premoženje, kako se določita deleža, kaj storiti z dolgovi in krediti, kako skleniti sporazum pri notarju, kako se prenos vpiše v zemljiško knjigo in kako poteka sodna pot, ko sporazuma ni.
Rezultat je jasna ureditev, kdo je lastnik posameznih stvari, vpisana v zemljiško knjigo in druge registre. Dokler skupno premoženje ni razdeljeno, z nepremičnino ali drugim skupnim premoženjem ne more razpolagati nobeden od vaju sam, kar otežuje prodajo, najem kredita in celo dedovanje.
Ključna dejstva
Rok
Za zahtevek za delitev skupnega premoženja ni prekluzivnega roka: vsak skupni lastnik lahko delitev zahteva kadar koli, razen v neprimernem času (72. člen SPZ). Odlašanje kljub temu škodi, ker se dokazi izgubljajo in se premoženje spreminja. Če sodišče v nepravdnem postopku udeležence zaradi spora o obsegu premoženja ali deležih napoti na pravdo, morate tožbo vložiti v roku, ki ga določi sodišče; če ga zamudite, sodišče odloči samo, ne glede na vaše zahtevke (9. člen ZNP-1). Vknjižbo v vrstnem redu zaznambe spora je treba predlagati v dveh mesecih od izteka pritožbenega roka oziroma od vročitve odločbe o pritožbi (82. člen ZZK-1).
Kaj storiti
Popišite vse premoženje in dolgove. Naredite seznam nepremičnin, vozil, računov, varčevanj, vrednostnih papirjev, deležev v družbah, vrednejših premičnin in dolgov ter kreditov. Pri vsaki postavki zapišite, kdaj in kako je bila pridobljena, iz katerih sredstev in na čigavo ime je vpisana.
Pridobite izpiske iz zemljiške knjige (portal e-Sodstvo), prometna dovoljenja, bančne izpiske, kreditne pogodbe in dokazila o dedovanju ali darilih. Vpis v zemljiško knjigo na ime enega zakonca ne pomeni, da je stvar njegovo posebno premoženje: odločilno je, kdaj in s čigavimi sredstvi je bila pridobljena (67. člen DZ).
Ločite skupno in posebno premoženje. Skupno premoženje so premoženjske pravice, pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti, ter premoženje, pridobljeno s skupnim premoženjem (67. člen DZ). Posebno premoženje je tisto, kar je zakonec imel pred poroko ali pridobil neodplačno med zakonom, in stvari manjše vrednosti za izključno osebno rabo (77. člen DZ).
Če je eden od vaju vlagal delo ali denar v nepremičnino, ki je posebno premoženje drugega, ima terjatev za ta vlaganja (79. člen DZ). Pri vlaganjih v podjetje drugega zakonca velja dogovor, sicer pravila obligacijskega prava o družbeni pogodbi (80. člen DZ). Zbirajte račune in dokaze o plačilih.
Ugotovite dolgove in terjatve. Pred ugotavljanjem deležev se ugotovijo dolgovi in terjatve glede skupnega premoženja (72. člen DZ). Za skupne obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem ali za tekoče potrebe družine, zakonca odgovarjata nerazdelno s skupnim in posebnim premoženjem (82. člen DZ); za posebne obveznosti pa vsak sam s posebnim premoženjem in deležem na skupnem (84. člen DZ).
Dogovor med zakoncema banke ne veže. Če se dogovorita, da stanovanje s kreditom prevzame eden, se z banko dogovorite o prevzemu kredita in odpustu drugega dolžnika, sicer drugi ostane zavezan. Kdor je plačal več od svojega dela skupnega dolga, lahko razliko terja (82. člen DZ).
Določite deleža. Na skupnem premoženju deleža med trajanjem zakonske zveze nista določena (68. člen DZ). Pri delitvi se domneva, da sta deleža enaka, vsak pa lahko dokaže, da sta prispevala v drugačnem razmerju; neznatna razlika se ne upošteva (74. člen DZ).
Pri presoji prispevkov sodišče upošteva dohodke, pomoč drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, gospodinjsko delo, skrb za dom in družino ter delo pri ohranitvi in povečanju premoženja. Kdor zatrjuje večji delež, mora to dokazati, na primer s plačilnimi listami za vse obdobje, dokazi o vlaganju lastnih sredstev ali o tem, da je drugi premoženje zapravljal.
Sklenite sporazum o delitvi pri notarju. O deležih in načinu delitve se lahko dogovorita (73. in 75. člen DZ). Za delitev šteje tudi dogovor, da postaneta solastnika v sorazmerju z deležema. Pri notarju sklenite sporazum, ki obsega tudi obseg skupnega premoženja (71. člen DZ). Pogodbe o premoženjskih razmerjih med zakoncema in med zunajzakonskima partnerjema morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa (47. člen ZN).
V sporazumu natančno navedite nepremičnine z identifikacijskimi znaki, vozila, račune, prevzem kreditov, izplačila razlik in roke. Vključite zemljiškoknjižno dovolilo, da bo vpis mogoč brez dodatnih podpisov. Stroške določa notarska tarifa glede na vrednost.
Vpišite delitev v zemljiško knjigo in registre. Na podlagi sporazuma v obliki notarskega zapisa ali pravnomočne sodne odločbe se v zemljiški knjigi vknjiži lastninska pravica (40. člen ZZK-1). Predlog za vpis praviloma vloži notar elektronsko; če ste šli po sodni poti, ga vložite sami ali prek odvetnika.
Prepis vozil uredite na upravni enoti ali pri registracijski organizaciji, deleže v družbah pri sodnem registru, račune pri banki. Preverite tudi davčne posledice: delitev skupnega premoženja med zakoncema praviloma ni obdavčena kot prodaja, izplačila razlik in prenosi na tretje pa so lahko. Pred podpisom vprašajte notarja ali davčnega svetovalca.
Brez dogovora predlagajte delitev na sodišču. Če ni spora o tem, kaj spada v skupno premoženje in kolikšna sta deleža, sodišče v nepravdnem postopku razdeli premoženje in odloči, kateremu udeležencu se dodelijo posamezne stvari, glede na njune potrebe in upravičene interese (155. in 162. člen ZNP-1). Pristojno je sodišče, kjer ležijo nepremičnine, oziroma tudi sodišče zadnjega skupnega prebivališča (163. člen ZNP-1).
Zakoncu se na predlog dodelijo predmeti, ki jih potrebuje za poklic ali dohodek, in predmeti za osebno rabo (76. člen DZ). Če stvari ni mogoče razdeliti, pride v poštev dodelitev enemu z izplačilom drugemu ali prodaja (156. do 161. člen ZNP-1).
Ob sporu o obsegu ali deležih vložite tožbo in zaznamujte spor. Če udeleženca nista enotna glede predmeta delitve ali velikosti deležev, sodišče nepravdni postopek prekine in ju napoti na pravdo (155. člen ZNP-1). V pravdi zahtevate ugotovitev, da določeno premoženje spada v skupno premoženje, in ugotovitev vašega deleža (73. člen DZ).
Če je nepremičnina vpisana na ime drugega, takoj predlagajte zaznambo spora v zemljiški knjigi (79. člen ZZK-1). Tako kupec ali banka ne moreta pridobiti pravic v vašo škodo. Postopki so dolgotrajni in pogosto zahtevajo izvedenca za cenitev, zato je smiselno vzporedno poskusiti mediacijo.
Za prihodnost razmislite o pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Od 15. 4. 2019 lahko zakonca ali bodoča zakonca ter zunajzakonska partnerja s pogodbo določita premoženjski režim, ki se razlikuje od zakonitega, na primer ločeno premoženje, ter uredita razmerja za primer razveze (85. člen DZ). Pred sklenitvijo se morata seznaniti s premoženjskim stanjem, sicer je pogodba izpodbojna.
Pogodbo sklenete pri notarju, ki vas mora poučiti o zakonitem režimu in posledicah (87. člen DZ). Notar jo vpiše v register pri Notarski zbornici Slovenije; v razmerju do tretjih oseb se za nevpisano pogodbo domneva, da velja zakoniti premoženjski režim (94. člen DZ).
Na kaj biti pozoren
- Razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja: zakonec ne more sam odsvojiti ali obremeniti nedoločenega deleža (68. člen DZ). Kdor kljub temu proda ali zastavi skupno stvar, tvega spor, odškodninsko odgovornost in ničnost posla, če je kupec vedel za skupno lastnino.
- Zaupanje zemljiški knjigi: če je nepremičnina vpisana samo na drugega zakonca in ne predlagate zaznambe spora (79. člen ZZK-1), jo lahko ta proda dobrovernemu kupcu. Ostane vam le denarni zahtevek proti nekdanjemu zakoncu.
- Dogovor o prevzemu kredita brez banke: banka lahko kljub sporazumu terja oba. Pred podpisom sporazuma pridobite pisno soglasje banke k prevzemu dolga.
- Nedokazani večji prispevek: domneva enakih deležev (74. člen DZ) velja, dokler je ne ovržete. Brez listin o dohodkih, vlaganjih in plačilih boste težko dosegli več kot polovico.
- Zamenjava posebnega in skupnega premoženja: stanovanje, kupljeno med zakonom s kupnino od prodaje podedovanega, je lahko v pretežnem delu posebno premoženje. Ohranite dokaze o poreklu sredstev, sicer se šteje za skupno.
- Zunajzakonska skupnost: obstoj skupnosti in njeno trajanje mora dokazati tisti, ki se nanj sklicuje (4. člen DZ). Brez dokazov o skupnem življenju se premoženje deli po splošnih pravilih o solastnini in obligacijah.
- Pogodba o premoženjskih razmerjih, ki ni vpisana v register, ne učinkuje proti tretjim osebam (94. člen DZ). Preverite, ali je notar vpis res opravil.
Pravna podlaga
Pogosta vprašanja
Ali je stanovanje, kupljeno pred poroko, skupno premoženje?
Ne, premoženje, ki ga je zakonec imel pred sklenitvijo zakonske zveze, je njegovo posebno premoženje (77. člen DZ). Če pa je drugi zakonec med zakonom vlagal delo ali denar v to stanovanje, na primer v obnovo ali odplačilo kredita, ima terjatev za ta vlaganja (79. člen DZ).
Ali dediščina spada v skupno premoženje?
Ne. Kar zakonec pridobi neodplačno, z dedovanjem ali darilom, je njegovo posebno premoženje (77. člen DZ). Če pa denar iz dediščine pomeša s skupnimi sredstvi in se izgubi sled, lahko kasneje težko dokaže, da je kupljena stvar njegova. Hranite dokaze o poreklu sredstev.
Ali se skupno premoženje vedno deli na pol?
Domneva se, da sta deleža enaka, vendar lahko vsak dokaže, da je prispeval več (74. člen DZ). Sodišče upošteva dohodke, delo v gospodinjstvu, varstvo otrok, skrb za dom in ohranitev premoženja. Neznatne razlike se ne upoštevajo.
Kako dolgo imam čas za delitev premoženja po razvezi?
Zahtevek za delitev skupne stvari ne zastara; vsak skupni lastnik lahko delitev zahteva kadar koli, razen v neprimernem času (72. člen SPZ). Kljub temu ne odlašajte: dokazi se izgubljajo, drugi lahko premoženje odtuji, nerazdeljeno premoženje pa otežuje kredite in dedovanje.
Ali velja delitev premoženja tudi za zunajzakonsko skupnost?
Da. Zunajzakonska skupnost, ki dalj časa traja, ima med partnerjema enake pravne posledice kot zakonska zveza (4. člen DZ), tudi glede skupnega premoženja. Obstoj skupnosti je treba v postopku dokazati, na primer s skupnim naslovom, računi, pričami in skupnimi otroki.
Ali mora biti sporazum o delitvi pri notarju?
Pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema morajo biti v obliki notarskega zapisa (47. člen ZN). Notarski zapis je tudi najzanesljivejša podlaga za vknjižbo v zemljiško knjigo in za izvršbo, če drugi ne izpolni obveznosti.
Kaj se zgodi s skupnim kreditom po razvezi?
Za skupne obveznosti zakonca odgovarjata nerazdelno (82. člen DZ), razveza tega ne spremeni. Banka lahko terja kateregakoli od vaju. Pri delitvi se kredit upošteva kot dolg skupnega premoženja (72. člen DZ); za odpust iz kredita potrebujete soglasje banke.
Kaj je ženitna pogodba in kdaj je veljavna?
V slovenskem pravu se imenuje pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij in je mogoča od 15. 4. 2019 (85. člen DZ). Sklene se pri notarju, ki stranki pouči o posledicah. Pogodba je izpodbojna, če se zakonca pred tem nista seznanila s premoženjskim stanjem, proti tretjim pa učinkuje šele z vpisom v register (94. člen DZ).
Ali lahko zakonec sam proda skupno stanovanje?
Ne. Zakonca s skupnim premoženjem upravljata in razpolagata skupno in sporazumno (69. člen DZ). Če je stanovanje vpisano samo na enega, predlagajte zaznambo spora v zemljiški knjigi (79. člen ZZK-1) takoj, ko vložite tožbo za ugotovitev deleža.
Kdo plača stroške postopka za delitev premoženja?
Pri sporazumu se stroški notarja običajno delijo po polovici. V sodnem postopku plačate sodno takso, ki je odvisna od vrednosti premoženja, ter stroške izvedencev in odvetnikov. Če nimate sredstev, lahko zaprosite za oprostitev takse ali brezplačno pravno pomoč.
Pravni vodnik – posamezni napotki
Analiziraj moj dokument →Pravni vodnikVzorci pogodbDomača stran države