Uradni viripisrs.si · EUR-Lex
Europaius

Preklic darila: kdaj lahko darilo zahtevate nazaj

Darilo je v slovenskem pravu pogodba: darovalec se zaveže, da bo brez plačila na obdarjenca prenesel stvar ali pravico, obdarjenec pa darilo sprejme. Ko je darilo izročeno ali nepremičnina vpisana na obdarjenca, ga darovalec praviloma ne more kar vzeti nazaj. Obligacijski zakonik (OZ) pa pozna nekaj izjemnih položajev, v katerih se darilo prekliče: huda nehvaležnost obdarjenca, poznejše obubožanje darovalca in neizpolnitev bremena, s katerim je bilo darilo dano. Posebna pravila veljajo za darila med zakoncema ob razvezi, ki jih ureja Družinski zakonik (DZ).

Navodilo je namenjeno staršem in starim staršem, ki so otroku ali vnuku podarili stanovanje, hišo ali denar, nato pa se je odnos med njimi hudo skrhal, ter zakoncem, ki se razvezujejo in se sprašujejo, kaj se zgodi z darili. Po korakih pokaže, kako ugotovite, ali preklic sploh pride v poštev, kako ga izjavite, kako nepremičnino zavarujete z začasno odredbo, kako sestavite tožbo in kako se po sodbi lastninska pravica vpiše nazaj v zemljiško knjigo. Rezultat je pravnomočna sodba ali sodna poravnava, na podlagi katere dobite darilo ali njegovo vrednost nazaj.

Civilni postopek · darilo

Ključna dejstva

Rok
Preklic zaradi hude nehvaležnosti je treba uveljaviti v kratkem roku po OZ, praviloma v enem letu od dneva, ko je darovalec izvedel za razlog preklica; zamujenega roka sodišče ne podaljša.
Pravno področje
Civilni postopek · darilo
Koraki
Posodobljeno
17.11.2026

Rok

Preklic zaradi hude nehvaležnosti je treba uveljaviti v kratkem roku po OZ, praviloma v enem letu od dneva, ko je darovalec izvedel za razlog preklica; zamujenega roka sodišče ne podaljša.

Pri darilih med zakoncema se vračilo zahteva v razveznem postopku ali s posebno tožbo; darila se vrnejo v stanju ob vložitvi tožbe (110. člen DZ). Terjatev, ki nastane s preklicem, zastara po splošnih pravilih OZ. Začasno odredbo predlagajte čim prej, preden obdarjenec nepremičnino proda ali obremeni.

Kaj storiti

  1. Preverite, ali gre res za darilo. Darilo je samo razpolaganje brez nasprotne dajatve. Če ste otroku denar posodili za nakup stanovanja, ga zahtevate nazaj po pravilih o posojilu, ne s preklicem darila. Če ste nepremičnino prenesli z izročilno pogodbo ali s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, veljajo zanje posebna pravila OZ, ki se razlikujejo od pravil o darilu.

    Poiščite listino, s katero je bilo darilo dano: darilno pogodbo, notarski zapis, zemljiškoknjižno dovolilo, bančni nalog z namenom plačila. Darilna pogodba mora biti praviloma pisna; ustno je veljavno le ročno darilo, ki je takoj izročeno. Darilo za primer smrti učinkuje šele ob darovalčevi smrti in ga je mogoče skleniti samo v obliki notarskega zapisa.

  2. Ugotovite razlog za preklic. Huda nehvaležnost pomeni ravnanje obdarjenca, ki je glede na običajna moralna merila do darovalca nesprejemljivo: fizično nasilje, grožnje, hude in ponavljajoče se žalitve, izselitev ostarelega darovalca iz stanovanja ali zavrnitev nujne pomoči, ko jo darovalec potrebuje. Prepir, hladen odnos ali redkejši obiski za preklic ne zadoščajo.

    Drugi razlog je obubožanje: če darovalec po darilu nima sredstev za preživljanje, lahko od obdarjenca zahteva, da mu vrne darilo v obsegu, ki ga potrebuje, obdarjenec pa se temu lahko izogne s plačevanjem preživnine. Tretji položaj je darilo z bremenom: če obdarjenec ne izpolni naloge (na primer skrbi za darovalca ali plačila dolga), lahko darovalec zahteva izpolnitev ali razvezo pogodbe.

  3. Pri darilih med zakoncema uporabite pravila DZ. Običajnih daril, ki sta si jih zakonca dala pred poroko ali med zakonsko zvezo, ni treba vračati, če so bila v sorazmerju s premoženjskimi razmerami darovalca. Druga darila, zlasti nesorazmerno velika (polovica hiše, večji znesek denarja), se ob razvezi morajo vrniti, razen če sta se zakonca v obliki notarskega zapisa dogovorila drugače (110. člen DZ). Pogodbe o premoženjskih pravicah med zakoncema morajo biti v obliki notarskega zapisa, razen pri običajnih manjših darilih (64. člen DZ).

    Darilo se vrne v stanju, v kakršnem je bilo ob vložitvi tožbe; če ga je obdarjeni zakonec odsvojil, vrne vrednost v denarju ali stvar, ki jo je prejel zanj. Če zakonec med razveznim postopkom umre, se darila vračajo po enakih pravilih (111. člen DZ).

  4. Izjavite preklic in obdarjenca pisno pozovite k vrnitvi. Preklic je enostranska izjava darovalca. Pošljite jo priporočeno s povratnico in v njej natančno opišite darilo (parcela in številka stavbe, znesek, datum nakazila), razlog preklica z dejstvi (datumi dogodkov, priče, policijski zapisnik, zdravniško potrdilo) in rok za vrnitev, na primer 15 dni.

    Dokaze zbirajte sproti: sporočila, posnetke, zapisnike centra za socialno delo, izjave sosedov. Sodišče bo presojalo, ali je ravnanje doseglo stopnjo hude nehvaležnosti, zato so konkretni dogodki vredni več kot splošne trditve o slabem odnosu. Če obdarjenec darilo vrne prostovoljno, pri nepremičnini skupaj sklenete pogodbo o vrnitvi z overjenim podpisom in zemljiškoknjižnim dovolilom.

  5. Nepremičnino zavarujte z začasno odredbo. Dokler pravda teče, lahko obdarjenec nepremičnino proda ali obremeni s hipoteko in vaša zahteva postane brez predmeta. Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkažete za verjetno, da terjatev obstoji, in nevarnost, da bo njena uveljavitev onemogočena ali precej otežena (272. člen ZIZ).

    Najučinkovitejša je prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi (2. točka prvega odstavka 273. člena ZIZ). Predlog lahko vložite skupaj s tožbo ali že pred njo. V predlogu navedite identifikacijski znak nepremičnine (katastrska občina, parcela, številka stavbe in dela stavbe) in priložite izpisek iz zemljiške knjige. Brez zaznambe tretji, ki nepremičnino kupi v dobri veri, vaše tožbe ne bo čutil.

  6. Vložite tožbo na vrnitev darila. Tožba mora obsegati določen zahtevek, dejstva, na katera ga opirate, in dokaze (180. člen ZPP). Pri nepremičnini zahtevajte, naj sodišče toženi stranki naloži izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo lastninske pravice v vašo korist, sicer naj sodba to dovolilo nadomesti. Ker predmet ni denarni znesek, morate navesti vrednost spornega predmeta; od nje sta odvisni pristojnost in sodna taksa.

    Tožbo vložite pri sodišču, kjer ima tožena stranka stalno prebivališče (47. člen ZPP); glede na vrednost odloča okrajno ali okrožno sodišče. Sodna taksa se plača po taksni tarifi ZST-1 od vrednosti spora. Če je ne zmorete, ob vložitvi predlagajte oprostitev; sodnik mora o predlogu odločiti najpozneje v 15 dneh.

  7. Po pravnomočni sodbi uredite vpis v zemljiško knjigo. Pravnomočna sodba, s katero je sodišče toženi stranki naložilo izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, je listina, na podlagi katere se dovoli vknjižba (5. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1). Enako velja za sodno poravnavo, sklenjeno v takem postopku (drugi odstavek 40. člena ZZK-1).

    Predlog za vpis vloži notar ali odvetnik elektronsko. Če je bila v zemljiški knjigi zaznamovana prepoved odtujitve, preverite, ali so bili po njej opravljeni vpisi, in predlagajte izbris zaznambe. Pri premičninah in denarju sodbo izvršite z izvršbo, če je obdarjenec ne izpolni prostovoljno. Če je obdarjenec darilo medtem odsvojil, zahtevajte vrednost v denarju.

  8. Upoštevajte, kaj se zgodi z darili ob dedovanju. Tudi če darila ne prekličete, ga dedno pravo ne pozabi. Darila, ki jih je zapustnik dal dedičem, se ob dedovanju lahko vračunajo v dedni delež, nujni dediči pa lahko zahtevajo vrnitev daril, s katerimi je bil prikrajšan njihov nujni delež. Pri izračunu nujnega deleža se ne upoštevajo darila v dobrodelne in druge človekoljubne namene ter darila, ki se po zakonu dediču ne vračunavajo (šesti odstavek 28. člena ZD v besedilu ZD-B).

    Če želite z darilom urediti razmerja med otroki, je v darilni pogodbi smiselno izrecno zapisati, ali se darilo vračuna v dedni delež. Preklic darila po darovalčevi smrti praviloma ni več mogoč; dediči lahko nadaljujejo le pravdo, ki jo je začel darovalec.

Na kaj biti pozoren

Pravna podlaga

10

Pogosta vprašanja

10
Ali lahko prekličem darilno pogodbo za stanovanje, ki sem ga podaril otroku?

Samo iz razlogov, ki jih priznava Obligacijski zakonik: zaradi hude nehvaležnosti otroka, zaradi vašega poznejšega obubožanja ali če otrok ne izpolni bremena, ki ste ga določili v pogodbi. Sama sprememba mnenja ali ohladitev odnosov ne zadošča. Če otrok stanovanja ne vrne prostovoljno, ga zahtevate s tožbo, nepremičnino pa medtem zavarujete z začasno odredbo.

Kaj se šteje za hudo nehvaležnost obdarjenca?

Ravnanje, ki je do darovalca po običajnih moralnih merilih nesprejemljivo: nasilje, grožnje, hude in ponavljajoče se žalitve, odvzem doma ali odklonitev pomoči, ko jo darovalec nujno potrebuje. Sodišče presoja okoliščine posameznega primera. Prepiri, redki obiski ali drugačen življenjski slog obdarjenca praviloma niso huda nehvaležnost.

V kakšnem roku moram preklicati darilo?

Preklic zaradi nehvaležnosti mora darovalec uveljaviti v kratkem roku, praviloma v enem letu od dneva, ko je izvedel za razlog preklica. Rok je prekluziven, zato ga ne podaljšajo pogovori ali poskusi pomiritve. Najbolje je, da preklic čim prej izjavite pisno in nato brez odlašanja vložite tožbo.

Ali moram ob razvezi vrniti darila bivšemu zakoncu?

Običajnih daril, ki so v sorazmerju s premoženjskimi razmerami darovalca, ni treba vračati. Druga darila, zlasti nesorazmerno velika, se morajo vrniti, razen če sta se zakonca v obliki notarskega zapisa dogovorila drugače (110. člen DZ). Darilo se vrne v stanju ob vložitvi tožbe, za odsvojeno pa njegova vrednost.

Ali lahko zahtevam darilo nazaj, če sem obubožal?

Da. Če po izpolnitvi darila nimate dovolj sredstev za preživljanje, lahko od obdarjenca zahtevate vrnitev darila v obsegu, ki ga potrebujete. Obdarjenec se vrnitvi lahko izogne tako, da vam plačuje preživnino v potrebni višini. Za oceno je pomembno vaše premoženje in dohodki ter obseg prejetega darila.

Kako preprečim, da obdarjenec med sodnim postopkom proda podarjeno hišo?

Predlagajte začasno odredbo s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi (273. člen ZIZ). Izkazati morate verjetnost svoje terjatve in nevarnost, da bo njena uveljavitev onemogočena ali otežena (272. člen ZIZ). Predlog lahko vložite že pred tožbo ali hkrati z njo.

Pri katerem sodišču vložim tožbo za vrnitev darila?

Splošno je pristojno sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče (47. člen ZPP). Stvarna pristojnost je odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo morate v tožbi navesti, kadar zahtevek ni denarni znesek (180. člen ZPP): manjše spore vodi okrajno, večje okrožno sodišče.

Ali lahko dediči prekličejo darilo, ki ga je dal pokojni?

Pravica do preklica zaradi nehvaležnosti je osebna pravica darovalca, zato je dediči praviloma ne morejo uveljavljati na novo; nadaljujejo lahko pravdo, ki jo je začel darovalec. Nujni dediči pa lahko v zapuščinskem ali pravdnem postopku zahtevajo vrnitev daril, s katerimi je bil prikrajšan njihov nujni delež.

Kako se podarjena nepremičnina po sodbi vpiše nazaj name?

Podlaga za vknjižbo je pravnomočna sodba, s katero je sodišče obdarjencu naložilo izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, ali sodna poravnava (40. člen ZZK-1). Predlog za vpis elektronsko vloži notar ali odvetnik. Hkrati predlagajte izbris zaznambe prepovedi odtujitve, če je bila vpisana.

Ali je mogoče darilo vrniti sporazumno brez sodišča?

Da. Obdarjenec lahko darilo vrne prostovoljno. Pri nepremičnini skleneta pisno pogodbo o vrnitvi z overjenim podpisom obdarjenca in zemljiškoknjižnim dovolilom, na podlagi katerega notar predlaga vpis. Pred podpisom preverite, ali so na nepremičnini medtem nastale hipoteke, in se dogovorite, kdo plača stroške.

Pravni vodnik – posamezni napotki

6

Analiziraj moj dokument →Pravni vodnikVzorci pogodbDomača stran države

Posodobljeno: · Viri: Družinski zakonik (DZ), 110. člen – vračanje daril ob razvezi, Družinski zakonik (DZ), 64. člen – pravni posli med zakoncema in notarski zapis, Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-UPB4), 272. člen – pogoji za začasno odredbo za nedenarno terjatev, Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-UPB4), 273. člen – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, pisrs.si, EUR-Lex

Razlage nastanejo iz uradnega besedila predpisa in so okvirne; zavezujoče je le celotno besedilo, na katero se sklicuje vsaka stran. Europaius nudi pravne informacije, ne odvetniških storitev.