Letni dopust in regres: koliko dni vam pripada in kdaj zapade
Vsak delavec v delovnem razmerju ima pravico do letnega dopusta od prvega dne zaposlitve. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) zagotavlja najmanj štiri tedne dopusta na leto, ne glede na to, ali delate polni ali krajši delovni čas (159. člen ZDR-1), kolektivna pogodba ali pogodba o zaposlitvi pa lahko določi več. Delodajalec vam mora poleg tega do 1. julija izplačati regres za letni dopust, najmanj v višini minimalne plače (131. člen ZDR-1).
V navodilu izveste, kako izračunate število dni dopusta, komu pripadajo dodatni dnevi, kako se računa sorazmerni del ob zaposlitvi ali odhodu med letom, do kdaj morate dopust izrabiti in kdaj ga lahko prenesete v naslednje leto. Pojasnjeno je tudi, kdaj lahko namesto dopusta dobite denar: samo ob prenehanju delovnega razmerja.
Na koncu je opisano, kako ukrepate, če vam delodajalec dopusta ne odobri, ga črta ali ne izplača regresa: pisna zahteva, prijava Inšpektoratu RS za delo in tožba pred delovnim sodiščem. Navodilo velja za delavce pri zasebnih in javnih delodajalcih; za javne uslužbence lahko kolektivne pogodbe javnega sektorja določajo dodatne kriterije.
Ključna dejstva
Rok
Regres mora biti izplačan najpozneje do 1. julija tekočega leta, pri nelikvidnem delodajalcu, če tako določa kolektivna pogodba dejavnosti, najpozneje do 1. novembra (131. člen ZDR-1).
Najmanj dva tedna dopusta morate izrabiti do konca koledarskega leta, preostanek v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta (162. člen ZDR-1). Če dopusta zaradi bolezni, porodniškega ali starševskega dopusta niste mogli izrabiti, ga lahko po noveli ZDR-1D izrabite do 31. marca leta, ki sledi letu prenosa. Delodajalec vas mora o odmeri dopusta pisno obvestiti do 31. marca.
Kaj storiti
Izračunajte osnovno število dni dopusta. Letni dopust ne sme biti krajši od štirih tednov (159. člen ZDR-1). Določa in izrablja se v delovnih dneh (160. člen ZDR-1), zato je število dni odvisno od razporeditve vašega delovnega časa: pri petdnevnem delovnem tednu so štirje tedni 20 delovnih dni, pri šestdnevnem 24.
Tudi delavec s krajšim delovnim časom ima štiri tedne dopusta; če dela na primer tri dni na teden, je to 12 dni. Kolektivna pogodba dejavnosti ali vaša pogodba o zaposlitvi lahko določi daljši dopust, na primer dodatne dneve za delovno dobo, zahtevnost dela ali delovne pogoje. Preverite oba dokumenta, ker veljajo ugodnejše določbe.
Prištejte dodatne dneve, ki vam pripadajo po zakonu. Najmanj tri dodatne dni dopusta imajo starejši delavci (nad 55 let, 197. člen ZDR-1), invalidi, delavci z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavci, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego (159. člen ZDR-1). Za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let, pripada en dodatni dan.
Primer: delavec, star 56 let, z dvema otrokoma, mlajšima od 15 let, pri petdnevnem tednu ima najmanj 20 + 3 + 2 = 25 dni. Zakonski dodatni dnevi se seštevajo. Delodajalcu pravočasno sporočite podatke o otrocih in invalidnosti, sicer jih pri odmeri ne bo upošteval.
Preverite obvestilo o odmeri dopusta. Delodajalec vas mora do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče leto; lahko tudi po elektronski poti na službeni e-naslov (160. člen ZDR-1). Iz obvestila mora biti razvidno skupno število dni in njihova sestava.
Če obvestila ne prejmete ali je število dni prenizko, delodajalca pisno opozorite in zahtevajte popravek. Prazniki, dela prosti dnevi, bolniška odsotnost in druge opravičene odsotnosti se v dopust ne štejejo: če med dopustom zbolite in imate bolniški list, se ti dnevi ne odštejejo od dopusta. Shranite obvestilo, ker je dokaz pri poznejšem sporu.
Izračunajte sorazmerni del, če ste se zaposlili ali odšli med letom. Kdor ima v koledarskem letu manj kot leto zaposlitve, ima pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve; najmanj pol dneva se zaokroži na cel dan (161. člen ZDR-1). Če med letom zamenjate delodajalca, vsak zagotovi sorazmerni del za čas zaposlitve pri njem.
Primer: zaposlitev od 1. aprila in celoletni dopust 22 dni: 9/12 × 22 = 16,5, kar se zaokroži na 17 dni. V prvem letu zaposlitve ob začetku naslednjega leta pridobite pravico do celotnega dopusta za novo leto (162. člen ZDR-1). Sorazmerno se zmanjša tudi regres (131. člen ZDR-1).
Načrtujte izrabo in pravočasno zaprosite za dopust. Dopust lahko izrabite v več delih, en del mora trajati najmanj dva tedna (162. člen ZDR-1). Delodajalec upošteva potrebe delovnega procesa, vaš počitek in družinske obveznosti; starši šoloobveznih otrok imajo pravico do najmanj enega tedna dopusta med šolskimi počitnicami (163. člen ZDR-1).
En dan dopusta lahko izrabite na dan, ki ga določite sami, če delodajalca obvestite najmanj tri dni prej. Prošnje za dopust oddajte pisno ali v sistemu delodajalca in shranite odobritve. Delodajalec lahko izrabo zavrne, če bi odsotnost resno ogrozila delovni proces, mora pa vam izrabo zagotoviti v zakonskem roku.
Pazite na roke za izrabo in prenos. Do konca koledarskega leta morate izrabiti najmanj dva tedna, preostanek pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta (162. člen ZDR-1). Dopust, ki ga zaradi bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka niste mogli izrabiti, se po noveli ZDR-1D prenese do 31. marca leta, ki sledi letu prenosa.
Po sodni praksi Sodišča EU dopust praviloma ne zapade, če vam delodajalec izrabe dejansko ni omogočil in vas pravočasno ni opozoril, da bo sicer zapadel. Zato zavrnjene prošnje in opozorila shranite. Če ste dopust neupravičeno izgubili, uveljavljajte odškodnino.
Ob odhodu zahtevajte izrabo ali nadomestilo za neizrabljen dopust. Pravici do letnega dopusta se ne morete odpovedati in dogovor o izplačilu denarja namesto dopusta je neveljaven, razen ob prenehanju delovnega razmerja (164. člen ZDR-1). Med delovnim razmerjem torej dopust izrabite, ne prodajte.
Ob prenehanju poskusite dopust izrabiti v odpovednem roku. Če to ni mogoče, vam delodajalec mora izplačati denarno nadomestilo za vse neizrabljene dni, praviloma v višini nadomestila plače za čas dopusta, ki se računa iz povprečne plače zadnjih treh mesecev (137. člen ZDR-1). Po praksi Sodišča EU pravica preide tudi na dediče, če delavec umre.
Preverite regres in ukrepajte ob kršitvah. Regres znaša najmanj minimalno plačo in mora biti izplačan do 1. julija; kolektivna pogodba dejavnosti lahko ob nelikvidnosti dopusti izplačilo do 1. novembra (131. člen ZDR-1). Pri sorazmernem dopustu in krajšem delovnem času pripada sorazmerni del. Regres je do določene višine, vezane na povprečno plačo, oproščen davkov in prispevkov.
Če regresa ni, delodajalca pisno pozovite in ga prijavite Inšpektoratu RS za delo; denarno terjatev lahko neposredno iztožite pred delovnim sodiščem, zastara v petih letih (202. člen ZDR-1). Če vam delodajalec dopusta ne odobri ali ga napačno odmeri, ga pisno pozovite in počakajte osem delovnih dni, nato imate 30 dni za tožbo (200. člen ZDR-1).
Na kaj biti pozoren
- Prodaja dopusta med letom. Dogovor, da vam delodajalec namesto dopusta izplača denar, je med trajanjem delovnega razmerja neveljaven (164. člen ZDR-1). Dopust ostane neizrabljen, izplačilo pa se lahko šteje za navadno plačo.
- Neizrabljen dopust do 30. junija. Kdor dopusta ne izrabi in nima zakonitega razloga za prenos, ga lahko izgubi. Prošnje oddajajte pisno, da lahko dokažete, da vam izrabe delodajalec ni omogočil.
- Bolezen med dopustom brez bolniškega lista. Dnevi bolezni se v dopust ne štejejo le, če je odsotnost zdravniško potrjena. Takoj obvestite delodajalca in izbranega osebnega zdravnika.
- Zamujen rok za tožbo pri nedenarnih sporih. Pri sporu o odmeri ali izrabi dopusta morate najprej pisno zahtevati odpravo kršitve, nato pa tožbo vložiti v 30 dneh po izteku osemdnevnega roka. Zamujen rok pomeni izgubo sodnega varstva.
- Sporazum o prenehanju brez obračuna dopusta. Če v sporazumu ni zapisano, da vam pripada nadomestilo za neizrabljen dopust, ga zahtevajte izrecno in preverite zadnji obračun plače.
- Spregledana kolektivna pogodba. Kolektivne pogodbe dejavnosti pogosto določajo več dni dopusta za delovno dobo, zahtevnost dela ali invalidnost ter drugačno višino regresa. Kdor upošteva le zakon, zahteva premalo.
- Nepravilen regres pri krajšem delovnem času. Delavec, ki dela krajši delovni čas zaradi starševstva, invalidnosti ali po predpisih o pokojninskem zavarovanju (67. člen ZDR-1), ima pravico do polnega regresa, ne sorazmernega.
Pravna podlaga
Pogosta vprašanja
Koliko dni dopusta mi pripada po zakonu?
Najmanj štiri tedne na leto, kar pri petdnevnem delovnem tednu pomeni 20 delovnih dni (159. člen ZDR-1). Dodatne tri dni imajo starejši od 55 let, invalidi, delavci s 60-odstotno telesno okvaro in tisti, ki negujejo otroka s posebnimi potrebami, ter en dan za vsakega otroka do 15 let. Kolektivna pogodba lahko določi več.
Do kdaj moram izrabiti lanski dopust?
Preostanek lanskega dopusta morate v dogovoru z delodajalcem izrabiti do 30. junija tekočega leta (162. člen ZDR-1). Če ga zaradi bolezni, porodniškega ali starševskega dopusta niste mogli, ga po noveli ZDR-1D lahko izrabite do 31. marca naslednjega leta. Dva tedna morate vsako leto izrabiti že do 31. decembra.
Ali mi lahko delodajalec izplača neizrabljen dopust?
Med delovnim razmerjem ne; tak dogovor je neveljaven (164. člen ZDR-1). Denarno nadomestilo za neizrabljen dopust je dopustno samo ob prenehanju delovnega razmerja, ne glede na razlog prenehanja, če dopusta pred tem niste mogli izrabiti.
Koliko znaša regres za leto 2026 in do kdaj ga morajo izplačati?
Najmanj v višini minimalne plače, ki velja v letu izplačila (131. člen ZDR-1); veljavni znesek za 2026 preverite v Uradnem listu. Izplačati ga je treba do 1. julija, pri nelikvidnem delodajalcu do 1. novembra, če tako določa kolektivna pogodba dejavnosti. Kolektivna pogodba lahko določi višji regres.
Ali dobim regres, če sem se zaposlil sredi leta?
Dobite sorazmerni del, ker imate pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta (131. in 161. člen ZDR-1). Če ste se zaposlili 1. aprila, vam pripada 9/12 regresa. Pri krajšem delovnem času regres pripada sorazmerno, razen pri krajšem času iz 67. člena ZDR-1, na primer zaradi starševstva.
Kaj če zbolim med dopustom?
Dnevi bolniške odsotnosti se ne vštevajo v letni dopust (160. člen ZDR-1). Takoj obvestite delodajalca in pridobite potrdilo o začasni nezmožnosti za delo. Neizrabljene dni dopusta nato izrabite pozneje v dogovoru z delodajalcem, v zakonskih rokih za prenos.
Ali lahko en dan dopusta vzamem kadar želim?
Da. En dan letnega dopusta lahko izrabite na dan, ki ga določite sami, če delodajalca obvestite najmanj tri dni prej (163. člen ZDR-1). Delodajalec lahko izrabo izjemoma odreče, če bi vaša odsotnost resneje ogrozila delovni proces, kar mora utemeljiti.
Kako se izračuna dopust ob odhodu med letom?
Za vsak mesec zaposlitve v tem letu pripada 1/12 letnega dopusta, najmanj pol dneva se zaokroži navzgor (161. člen ZDR-1). Če odidete 30. junija in imate 24 dni na leto, vam pri tem delodajalcu pripada 12 dni. Če jih ne izrabite, vam ob prenehanju pripada denarno nadomestilo.
Ali se od regresa plača davek?
Regres je do določene višine, vezane na povprečno mesečno plačo v Sloveniji, oproščen dohodnine in prispevkov; znesek nad mejo se obdavči kot plača. Natančno mejo za tekoče leto preverite pri FURS ali v obvestilu delodajalca, saj se je v preteklih letih spreminjala.
Kam se obrnem, če delodajalec ne plača regresa ali ne odobri dopusta?
Najprej delodajalca pisno pozovite (200. člen ZDR-1). Kršitev prijavite Inšpektoratu RS za delo, ki lahko odredi odpravo in kaznuje delodajalca. Neizplačani regres lahko neposredno iztožite pred delovnim sodiščem; pri sporu o izrabi dopusta pa po osmih delovnih dneh vložite tožbo v 30 dneh.
Pravni vodnik – posamezni napotki
Analiziraj moj dokument →Pravni vodnikVzorci pogodbDomača stran države