Odpravnina: kdaj vam pripada in kako jo izračunate
Odpravnina je enkratno denarno izplačilo, ki ga delodajalec dolguje delavcu ob prenehanju delovnega razmerja v primerih, ki jih določa zakon. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) pozna tri vrste: odpravnino ob odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti (108. člen), odpravnino ob izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas (79. člen) in odpravnino ob upokojitvi (132. člen). Kolektivna pogodba dejavnosti lahko določi višje zneske, nikoli pa nižjih od zakonskih.
V tem navodilu izveste, kdaj vam odpravnina pripada in kdaj ne, kako določite osnovo, kateri delež velja za vašo delovno dobo pri delodajalcu, kje je zgornja meja in kdaj mora biti izplačana. Dodani so primeri izračuna, ki jih lahko preračunate s svojimi številkami.
Navodilo pojasnjuje tudi, kaj storiti, če delodajalec odpravnine ne izplača ali je v stečaju: prednostno terjatev prijavite v stečajnem postopku, del zneska pa lahko dobite pri Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu RS (JPIS). Na koncu so opozorila o davčni obravnavi in o pasteh, zaradi katerih delavci odpravnino najpogosteje izgubijo.
Ključna dejstva
Rok
Odpravnina se izplača ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, torej najpozneje zadnji dan delovnega razmerja, če kolektivna pogodba dejavnosti ne določa drugače (šesti odstavek 108. člena ZDR-1).
Če je delodajalec ne izplača, jo lahko neposredno iztožite pred delovnim sodiščem (četrti odstavek 200. člena ZDR-1); terjatev zastara v petih letih (202. člen ZDR-1). Če pa izpodbijate samo odpoved, velja 30-dnevni rok od vročitve. V stečaju delodajalca terjatev prijavite v treh mesecih po objavi oklica.
Kaj storiti
Preverite, ali vam odpravnina sploh pripada. Po 108. členu ZDR-1 jo dobite, če vam delodajalec odpove pogodbo iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, enako pri odpovedi v stečaju, prisilni likvidaciji, potrjeni prisilni poravnavi ali drugem prenehanju delodajalca (106. in 107. člen ZDR-1). Pripada vam tudi, če sami izredno odpoveste pogodbo zaradi kršitev delodajalca, na primer neplačila plače (111. člen ZDR-1).
Odpravnine ni pri odpovedi iz krivdnega razloga, pri izredni odpovedi delodajalca, pri vaši redni odpovedi in praviloma pri sporazumni prekinitvi, razen če jo sporazum izrecno določa. Pri poslovnem razlogu in nesposobnosti morate biti pri delodajalcu zaposleni več kot eno leto.
Določite osnovo za izračun. Osnova je povprečna mesečna plača, ki ste jo prejeli ali bi jo prejeli, če bi delali, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo (prvi odstavek 108. člena ZDR-1). Gre za bruto plačo z dodatki in delovno uspešnostjo. Povračila stroškov za prevoz in prehrano ter regres za letni dopust se v osnovo ne štejejo.
Če ste bili v teh treh mesecih na bolniški ali drugi odsotnosti, se upošteva plača, ki bi jo prejeli, če bi delali, ne znižano nadomestilo. Primer: plače 1.900, 1.950 in 2.050 EUR bruto dajo osnovo 1.966,67 EUR. Zahtevajte obračune za vse tri mesece in izračun preverite sami.
Preštejte leta dela pri delodajalcu. Šteje se delo pri delodajalcu in pri njegovih pravnih prednikih (tretji odstavek 108. člena ZDR-1), na primer pri družbi, ki se je pripojila ali je bila prenesena na novega delodajalca. Delo pri drugih delodajalcih, študentsko delo in podjemne pogodbe se ne štejejo.
Praviloma se upoštevajo dopolnjena leta zaposlitve; nekatere kolektivne pogodbe dejavnosti štejejo tudi začeta leta ali določajo višje deleže, zato preverite kolektivno pogodbo, ki zavezuje vašega delodajalca. Delovno dobo dokažete s pogodbo o zaposlitvi, aneksi, potrdilom o prenosu ali podatki iz evidence ZPIZ.
Uporabite pravi delež in zgornjo mejo. Za vsako leto dela pripada 1/5 osnove, če ste zaposleni več kot eno leto do deset let; 1/4 osnove, če ste zaposleni več kot deset do 20 let; in 1/3 osnove, če ste zaposleni več kot 20 let (drugi odstavek 108. člena ZDR-1). Delež se določi po skupni dobi in se uporabi za vsa leta.
Odpravnina ne sme preseči desetkratnika osnove, če kolektivna pogodba dejavnosti ne določa drugače (četrti odstavek 108. člena ZDR-1). Primeri: osem let in osnova 1.800 EUR dajo 8 × 1/5 × 1.800 = 2.880 EUR; 15 let in osnova 2.000 EUR dajo 15 × 1/4 × 2.000 = 7.500 EUR; 32 let in osnova 2.400 EUR bi dali 25.600 EUR, a meja je 24.000 EUR.
Izračunajte odpravnino ob izteku pogodbe za določen čas. Ko pogodba za določen čas preneha s potekom časa, vam pripada odpravnina (79. člen ZDR-1). Osnova je povprečna mesečna plača za polni delovni čas zadnjih treh mesecev oziroma obdobja dela. Za pogodbo do enega leta znaša 1/5 osnove; za daljšo se 1/5 poveča za sorazmerni del za vsak nadaljnji mesec dela.
Primer: dveletna pogodba in osnova 1.500 EUR: 300 EUR za prvo leto in 12 × 25 EUR za nadaljnje mesece, skupaj 600 EUR. Pri zaporednih pogodbah se odpravnina izplača ob prenehanju zadnje za ves čas. Ni je pri nadomeščanju začasno odsotnega delavca, sezonskem delu, krajšem od treh mesecev, javnih delih ter če sklenete ali zavrnete ponujeno pogodbo za nedoločen čas.
Preverite odpravnino ob upokojitvi. Če ste bili pri delodajalcu zaposleni najmanj pet let in se upokojite, vam ob prenehanju pogodbe pripadata dve povprečni mesečni plači v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece ali dve vaši povprečni plači za pretekle tri mesece, kar je ugodneje (132. člen ZDR-1). Kolektivna pogodba lahko določi več.
Pri delni upokojitvi in krajšem delovnem času pripada sorazmerni del. Če ste že prejeli odpravnino po 108. členu ali je delodajalec za vas financiral dokup pokojninske dobe, vam pripada le razlika do zneska po 132. členu. Če se po upokojitvi ponovno zaposlite, ob poznejšem prenehanju te odpravnine nimate več.
Ob stečaju prijavite odpravnino kot prednostno terjatev. Odpravnine, ki niso bile izplačane pred začetkom stečaja, in odpravnine delavcev, ki jim je odpovedal stečajni upravitelj, so prednostne terjatve do višine odpravnine za poslovni razlog (21. člen ZFPPIPP). Prijavite jih upravitelju v treh mesecih po objavi oklica na AJPES.
Hkrati vložite zahtevo pri JPIS, praviloma v 90 dneh od prenehanja delovnega razmerja. Sklad krije odpravnino le do omejenega zneska, po 19. členu ZJSRS največ do višine ene minimalne plače, zmanjšane za davke in prispevke. Preostanek uveljavljate v stečajnem postopku. V prisilni poravnavi se lahko delavec in delodajalec pisno dogovorita o zmanjšanju ali obrokih (peti odstavek 108. člena ZDR-1).
Preverite izplačilo in davčni obračun ter ukrepajte. Na zadnji plačilni listi mora biti odpravnina izkazana posebej. Zakonska odpravnina je do določene meje izvzeta iz dohodnine, presežek pa se obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja; mejne zneske za odpravnino ob odpovedi in ob upokojitvi določajo davčni predpisi, zato jih preverite pri FURS ali davčnem svetovalcu.
Če odpravnine ne dobite, delodajalca pisno pozovite k plačilu z zamudnimi obrestmi. Nato vložite tožbo pri delovnem sodišču ali, če je odpravnina izkazana na pisnem obračunu, predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (135. člen ZDR-1). Terjatev zastara v petih letih.
Na kaj biti pozoren
- Podpis sporazuma namesto odpovedi. Delodajalci pogosto ponudijo sporazumno prekinitev, da bi se izognili odpravnini. Sporazum brez izrecnega zneska odpravnine pomeni, da je ne boste dobili, praviloma pa izgubite tudi denarno nadomestilo za brezposelnost.
- Napačna osnova. Delodajalci včasih kot osnovo vzamejo osnovno plačo brez dodatkov ali znižano nadomestilo med bolniško. Osnova je povprečna plača, ki ste jo prejeli ali bi jo prejeli, če bi delali; razliko lahko iztožite.
- Zavrnitev ustrezne ponudbe. Če ob odpovedi iz poslovnega razloga zavrnete ponujeno ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, odpravnine nimate (91. člen ZDR-1). Pri neustrezni ponudbi pripada sorazmerni del, ki ga dogovorite z delodajalcem.
- Spregledana kolektivna pogodba. Mnoge kolektivne pogodbe dejavnosti določajo višje odpravnine, drugačno štetje let ali drugačen rok izplačila. Kdor preveri le zakon, lahko zahteva premalo.
- Zamujena prijava v stečaju. Kdor odpravnine ne prijavi v treh mesecih po oklicu, ne bo poplačan iz stečajne mase in lahko izgubi tudi pravico pri JPIS.
- Napačno pričakovanje glede davka. Odpravnina nad davčno izvzetim zneskom se obdavči, kar se lahko pokaže šele pri letni dohodnini. Pred podpisom dogovora o višjem znesku preverite neto učinek.
- Izpodbijanje odpovedi in odpravnina. Če uspete s tožbo in se vrnete na delo, boste morali prejeto odpravnino praviloma vrniti ali pobotati. To ni razlog, da odpovedi ne bi izpodbijali, upoštevajte pa ga pri načrtovanju.
Pravna podlaga
Pogosta vprašanja
Kako se izračuna odpravnina ob odpovedi iz poslovnega razloga?
Povprečno mesečno plačo zadnjih treh mesecev pomnožite s številom let dela pri delodajalcu in z deležem: 1/5 pri več kot enem do deset let, 1/4 pri več kot deset do 20 let, 1/3 nad 20 let (108. člen ZDR-1). Rezultat ne sme preseči desetkratnika osnove, razen če kolektivna pogodba določa drugače.
Ali dobim odpravnino, če sem zaposlen manj kot eno leto?
Pri odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti ne, ker 108. člen ZDR-1 zahteva več kot eno leto dela pri delodajalcu. Pri izteku pogodbe za določen čas pa odpravnina pripada tudi pri krajši pogodbi, in sicer 1/5 osnove (79. člen ZDR-1), če ne gre za izjeme, kot je nadomeščanje odsotnega delavca.
Ali pripada odpravnina, če sam dam odpoved?
Pri redni odpovedi delavca ne. Pri izredni odpovedi zaradi kršitev delodajalca, na primer neplačila plač ali prispevkov, pa vam pripada odpravnina kot pri odpovedi iz poslovnega razloga in odškodnina najmanj v višini plače za odpovedni rok (111. člen ZDR-1).
Kdaj mora biti odpravnina izplačana?
Ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, torej najpozneje zadnji dan delovnega razmerja, če kolektivna pogodba dejavnosti ne določa drugače (šesti odstavek 108. člena ZDR-1). Pri izteku pogodbe za določen čas in ob upokojitvi velja enako: izplačilo ob prenehanju pogodbe.
Koliko znaša odpravnina ob upokojitvi?
Dve povprečni mesečni plači v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece ali dve vaši povprečni plači za pretekle tri mesece, kar je ugodneje, če ste bili pri delodajalcu zaposleni vsaj pet let (132. člen ZDR-1). Kolektivna pogodba lahko določi več. Pri delni upokojitvi pripada sorazmerni del.
Ali se odpravnina obdavči?
Zakonska odpravnina je do zneska, ki ga določajo davčni predpisi, izvzeta iz dohodnine; presežek se obdavči kot dohodek iz delovnega razmerja. Meja je drugačna za odpravnino ob odpovedi in ob upokojitvi in se spreminja, zato aktualni znesek preverite pri FURS, preden se dogovorite za višji znesek.
Ali se v osnovo za odpravnino šteje regres in potni stroški?
Ne. Osnova je povprečna mesečna plača zadnjih treh mesecev (108. člen ZDR-1), kar vključuje osnovno plačo, dodatke in delovno uspešnost. Povračila stroškov za prevoz in prehrano ter regres za letni dopust niso plača in se v osnovo ne štejejo.
Kaj če delodajalec odpravnine ne plača?
Pisno ga pozovite k plačilu, nato vložite tožbo pred delovnim sodiščem; za denarne terjatve 30-dnevni rok iz drugega odstavka 200. člena ZDR-1 ne velja, terjatev zastara v petih letih. Prijavite lahko tudi Inšpektoratu RS za delo. Če je odpravnina izkazana na obračunu, lahko predlagate izvršbo.
Koliko odpravnine plača JPIS ob stečaju delodajalca?
Po 19. členu ZJSRS največ znesek ene minimalne plače, zmanjšan za davke in prispevke. Razliko do polne odpravnine prijavite v stečajnem postopku kot prednostno terjatev po 21. členu ZFPPIPP. Zahtevo pri skladu vložite pravočasno, praviloma v 90 dneh od prenehanja delovnega razmerja.
Ali dobim odpravnino ob koncu pogodbe za določen čas, če takoj podpišem novo?
Če z istim delodajalcem nepretrgoma nadaljujete z novo pogodbo za določen čas, se odpravnina izplača ob prenehanju zadnje pogodbe za ves čas. Če sklenete pogodbo za nedoločen čas ali zavrnete ponujeno ustrezno pogodbo za nedoločen čas, odpravnine nimate (79. člen ZDR-1).
Pravni vodnik – posamezni napotki
Analiziraj moj dokument →Pravni vodnikVzorci pogodbDomača stran države