Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi: razlogi, roki in obramba
Izredna odpoved je najostrejši način prenehanja pogodbe o zaposlitvi: delovno razmerje preneha z vročitvijo, brez odpovednega roka. Podata jo lahko delodajalec ali delavec, vendar le iz razlogov, ki jih izrecno določa zakon (110. in 111. člen ZDR-1), in le, če ob upoštevanju vseh okoliščin ni mogoče nadaljevati dela niti do izteka odpovednega roka (109. člen ZDR-1). Stranka, ki odpoved poda, mora razlog tudi dokazati (84. člen ZDR-1).
To navodilo je namenjeno obema položajema. Če vam izredno odpoveduje delodajalec, izveste, kako poteka postopek z zagovorom, kateri roki ga zavezujejo in kako odpoved izpodbijate pred delovnim sodiščem. Če pa sami razmišljate o izredni odpovedi, ker vam delodajalec ne plačuje plače ali prispevkov, ne zagotavlja varnosti pri delu ali vas trpinči, izveste, kako se pravilno opomni delodajalca, kdaj obvestite inšpektorat za delo in kaj vam pripada: odpravnina, odškodnina za odpovedni rok in denarno nadomestilo za brezposelnost.
Pri izredni odpovedi odločajo dnevi. Zamujen rok ali izpuščen formalni korak praviloma pomeni, da je odpoved nezakonita.
Ključna dejstva
Rok
Izredno odpoved je treba podati najpozneje v 30 dneh od ugotovitve razloga in najpozneje v šestih mesecih od njegovega nastanka (drugi odstavek 109. člena ZDR-1).
Tožbo zoper izredno odpoved vložite pri delovnem sodišču v 30 dneh od vročitve (tretji odstavek 200. člena ZDR-1). Delavec, ki odpoveduje sam, mora delodajalcu pred tem dati tri delovne dni za odpravo kršitve, nato pa odpoved podati v nadaljnjih 30 dneh (111. člen ZDR-1). Na zagovor mora biti delavcu omogočenih najmanj tri delovne dni.
Kaj storiti
Preverite, ali gre za zakonit razlog delodajalca. Delodajalec lahko izredno odpove le iz razlogov iz 110. člena ZDR-1: kršitev obveznosti z znaki kaznivega dejanja, naklepna ali hudo malomarna huda kršitev obveznosti, lažni podatki ob zaposlitvi, najmanj pet zaporednih dni neopravičene odsotnosti brez obvestila, pravnomočna prepoved opravljanja dela ali zaporna kazen nad šest mesecev, odklonitev prehoda k prevzemniku, nevrnitev na delo po suspenzu ter kršitev navodil zdravnika med bolniško.
Poleg razloga mora biti izpolnjen še pogoj iz 109. člena ZDR-1: delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Za manjšo ali prvo kršitev je izredna odpoved pogosto nesorazmerna, kar je dober argument v tožbi.
Izkoristite zagovor. Pred izredno odpovedjo vas mora delodajalec pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in vam omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni (drugi odstavek 85. člena ZDR-1). Izjema velja le, kadar bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da zagovor omogoči.
Na zagovor pripravite pisno izjavo o vsakem očitku, dokaze in imena prič. Pooblastite lahko predstavnika sindikata ali drugo osebo. Če to zahtevate, mora delodajalec o nameravani odpovedi obvestiti sindikat ali svet delavcev, ki lahko v šestih dneh poda mnenje (86. člen ZDR-1); negativno mnenje omogoča zahtevo za zadržanje učinkovanja odpovedi (113. člen ZDR-1).
Preverite roke, ki zavezujejo delodajalca. Izredno odpoved mora podati v 30 dneh od dne, ko je za razlog izvedel, in najpozneje v šestih mesecih od nastanka razloga; pri kršitvi z znaki kaznivega dejanja lahko v 30 dneh od ugotovitve ves čas, ko je mogoč kazenski pregon (109. člen ZDR-1).
Če vam je delodajalec ob uvedbi postopka prepovedal opravljati delo, vam za ta čas pripada nadomestilo plače v višini polovice povprečne plače zadnjih treh mesecev (tretji odstavek 110. člena ZDR-1). Zapišite si, kdaj je delodajalec za kršitev izvedel, na primer datum inventure, prijave sodelavca ali posnetka. Zamujen rok je samostojen razlog za nezakonitost.
Preverite obliko in vročitev odpovedi. Izredna odpoved mora biti pisna, vsebovati dejanski razlog in pouk o pravnem varstvu ter pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti (87. člen ZDR-1). Vroča se osebno v prostorih delodajalca, s priporočeno pošiljko s povratnico ali izjemoma z objavo na oglasni deski (88. člen ZDR-1).
Delovno razmerje preneha z dnem vročitve. Izjema je neopravičena odsotnost pet dni: tam pogodba preneha s prvim dnem odsotnosti, če se do vročitve ne vrnete na delo (drugi odstavek 110. člena ZDR-1). Nosečnici, materi, ki doji, in staršem na starševskem dopustu lahko delodajalec izredno odpove le s predhodnim soglasjem inšpektorja za delo (115. člen ZDR-1).
Izpodbijajte odpoved pred delovnim sodiščem v 30 dneh. Tožbo za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi vložite v 30 dneh od vročitve (tretji odstavek 200. člena ZDR-1) pri delovnem sodišču v Celju, Kopru, Mariboru ali Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Dokazno breme je na delodajalcu (84. člen ZDR-1).
Zahtevajte ugotovitev nezakonitosti, vrnitev na delo, priznanje delovne dobe in plačilo plače za vmesni čas. Sodišče lahko na predlog izda začasno odredbo in o njej odloči v treh dneh (43. člen ZDSS-1). Delavec v sporih o prenehanju delovnega razmerja sodne takse ne plača. Takoj se prijavite tudi na Zavodu RS za zaposlovanje.
Kot delavec preverite, ali imate razlog za izredno odpoved. Po 111. členu ZDR-1 jo lahko podate, če vam delodajalec več kot dva meseca ni zagotavljal dela niti nadomestila plače, vsaj dva meseca ni izplačeval plače ali nadomestila, ga dvakrat zaporedoma ali v šestih mesecih ni izplačal ob roku, tri mesece zaporedoma ali v šestih mesecih ni v celoti plačal prispevkov, ni zagotavljal varnosti in zdravja pri delu, enake obravnave ali varstva pred nadlegovanjem in trpinčenjem.
Razlog dokumentirajte: bančni izpiski, plačilne liste, podatki o plačanih prispevkih iz e-Uprave ali ZPIZ, e-pošta, zapisi o trpinčenju in priče.
Pisno opomnite delodajalca in obvestite inšpektorat. Pred izredno odpovedjo morate delodajalca pisno opomniti, naj izpolni obveznost, in o kršitvah pisno obvestiti Inšpektorat RS za delo (drugi odstavek 111. člena ZDR-1). V opominu navedite kršitev, zahtevo za odpravo in opozorilo, da boste sicer pogodbo izredno odpovedali.
Opomin pošljite priporočeno ali osebno proti podpisu, inšpektoratu po e-pošti ali pošti, in shranite dokazila. Delodajalec ima za odpravo kršitve tri delovne dni po prejemu opomina. Brez opomina in obvestila inšpektoratu je vaša izredna odpoved nezakonita, delodajalec pa lahko od vas zahteva odškodnino.
Podajte izredno odpoved in uveljavite svoje pravice. Če delodajalec v treh delovnih dneh kršitve ne odpravi, podajte pisno, obrazloženo izredno odpoved v nadaljnjih 30 dneh in jo vročite delodajalcu priporočeno ali osebno. Pripada vam odpravnina kot pri odpovedi iz poslovnega razloga in odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za odpovedni rok (tretji odstavek 111. člena ZDR-1).
Prijavite se na Zavodu RS za zaposlovanje; izredna odpoved zaradi kršitev delodajalca vam praviloma ohrani pravico do denarnega nadomestila. Če delodajalec odpravnine in odškodnine ne plača, ju iztožite pred delovnim sodiščem; terjatve zastarajo v petih letih (202. člen ZDR-1).
Na kaj biti pozoren
- Zamujen rok za odpoved. Delodajalec in delavec morata odpoved podati v 30 dneh od ugotovitve razloga in v šestih mesecih od njegovega nastanka. Odpoved po izteku roka je nezakonita ne glede na težo kršitve.
- Izpuščen opomin ali obvestilo inšpektoratu. Delavec, ki odpove brez pisnega opomina delodajalcu in brez obvestila inšpektoratu za delo, izgubi odpravnino in odškodnino, njegova odpoved pa se lahko šteje za nezakonito.
- Izostanek z zagovora. Kdor ne pride na zagovor in ne pošlje pisne izjave, delodajalcu prepusti opis dogodkov. Če ne morete priti, pisno zaprosite za nov termin in pošljite izjavo.
- Nesorazmernost. Tudi resnična kršitev ne upraviči vedno izredne odpovedi; zakon zahteva, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. To je pogost razlog za uspeh delavca na sodišču.
- Pet dni odsotnosti brez obvestila. Kdor ne pride na delo in delodajalca ne obvesti, tvega izredno odpoved s prenehanjem od prvega dne odsotnosti. Ob bolezni ali drugi oviri delodajalca obvestite takoj in shranite dokaz.
- Zamujen 30-dnevni rok za tožbo. Rok iz 200. člena ZDR-1 teče od vročitve odpovedi in je prekluziven. Pogajanja z delodajalcem ga ne podaljšajo.
- Pridobitno delo med bolniško. Delo za drugega naročnika ali potovanje brez odobritve zdravnika med bolniško je samostojen razlog za izredno odpoved (110. člen ZDR-1).
Pravna podlaga
Pogosta vprašanja
Kaj je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi?
Odpoved brez odpovednega roka, s katero delovno razmerje preneha z vročitvijo. Podata jo lahko delodajalec ali delavec, le iz razlogov iz 110. in 111. člena ZDR-1 in le, če dela ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka (109. člen ZDR-1). Odpoved mora biti pisna in obrazložena.
V kakšnem roku mora delodajalec podati izredno odpoved?
Najpozneje v 30 dneh od dne, ko je ugotovil razlog, in najpozneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Pri kršitvah z znaki kaznivega dejanja lahko odpove v 30 dneh od ugotovitve ves čas, ko je mogoč kazenski pregon (drugi odstavek 109. člena ZDR-1).
Ali me lahko odpustijo brez zagovora?
Praviloma ne. Delodajalec vas mora pisno seznaniti z očitki in vam omogočiti zagovor v roku najmanj treh delovnih dni (85. člen ZDR-1). Izjema velja le v okoliščinah, ko bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da zagovor omogoči, kar mora dokazati sam.
Kdaj lahko delavec izredno odpove pogodbo?
Ko delodajalec vsaj dva meseca ne izplačuje plače, jo dvakrat zaporedoma ali v šestih mesecih zamudi, ne plačuje prispevkov, ne zagotavlja dela ali nadomestila, varnosti pri delu, enake obravnave ali varstva pred trpinčenjem (111. člen ZDR-1). Prej ga morate pisno opomniti in obvestiti inšpektorat za delo.
Kaj mi pripada, če sam izredno odpovem zaradi neplačila plače?
Odpravnina kot pri odpovedi iz poslovnega razloga in odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za odpovedni rok (tretji odstavek 111. člena ZDR-1). Poleg tega lahko iztožite neizplačane plače. Pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost se vam praviloma ohrani.
Ali dobim nadomestilo za brezposelnost po izredni odpovedi delodajalca?
Če vam delodajalec izredno odpove zaradi vaše krivde, praviloma ne. Če izredno odpoved uspešno izpodbijate, se položaj spremeni. Prijavite se na Zavodu RS za zaposlovanje kljub temu takoj, da ne zamudite rokov, in zavod obvestite o vloženi tožbi.
Kaj pomeni pet dni neopravičene odsotnosti?
Če najmanj pet dni zaporedoma ne pridete na delo in delodajalca ne obvestite o razlogih, čeprav bi to lahko storili, vam lahko izredno odpove. Pogodba v tem primeru preneha s prvim dnem neupravičene odsotnosti, če se do vročitve odpovedi ne vrnete na delo (110. člen ZDR-1).
Ali lahko delodajalec med postopkom prepove delo?
Pri kršitvah z znaki kaznivega dejanja, hudih kršitvah in pravnomočni prepovedi opravljanja dela lahko ob uvedbi postopka prepove opravljati delo. Za ta čas vam pripada nadomestilo plače v višini polovice povprečne plače zadnjih treh mesecev (tretji odstavek 110. člena ZDR-1).
Koliko časa imam za tožbo zoper izredno odpoved?
30 dni od vročitve odpovedi (tretji odstavek 200. člena ZDR-1). Rok je prekluziven. Tožbo vložite pri pristojnem delovnem sodišču; sodne takse kot delavec v sporu o prenehanju delovnega razmerja ne plačate. Če potrebujete hitro varstvo, predlagajte začasno odredbo (43. člen ZDSS-1).
Kdo mora na sodišču dokazati razlog za izredno odpoved?
Stranka, ki je odpoved podala (drugi odstavek 84. člena ZDR-1). Če odpoveduje delodajalec, mora dokazati kršitev, njeno težo in pravočasnost. Če odpovedujete vi, morate dokazati kršitev delodajalca, pisni opomin in obvestilo inšpektoratu.
Pravni vodnik – posamezni napotki
Analiziraj moj dokument →Pravni vodnikVzorci pogodbDomača stran države