
Najemna pogodba za stanovanje se sklepa v pisni obliki, sicer se po določbah Stanovanjskega zakona šteje za nično (glej Stanovanjski zakon (SZ), 39. člen). Iz tega izhaja, da je za urejeno prenehanje najemnega razmerja priporočljivo, da je tudi odpoved s strani najemnika podana v pisni obliki, saj se s tem zagotovi dokazljivost in jasnost glede datuma in razlogov prenehanja.
Sama najemna pogodba mora po Stanovanjskem zakonu (SZ-1) med drugim vsebovati odpovedne razloge, način predaje stanovanja ter določbe o medsebojnih obveznostih strank (glej Stanovanjski zakon (SZ-1), 91. člen). Konkretni odpovedni rok, ki velja za odpoved s strani najemnika, viri, ki so nam na voljo, izrecno ne določajo za splošni primer – zato je treba vedno najprej preveriti dogovorjeni odpovedni rok v sami najemni pogodbi in po potrebi preveriti veljavno besedilo zakona.
Zakon podrobno ureja predvsem odpovedne (krivdne) razloge, iz katerih lahko najemno pogodbo odpove lastnik (glej Stanovanjski zakon (SZ-1)). Kadar odpoved poda najemnik sam, po naravi stvari krivdni razlogi niso relevantni – najemnik ima pravico prekiniti najemno razmerje v skladu z dogovorjenimi pogodbenimi določili o odpovedi oziroma z uporabo splošnih pravil o odpovedi pogodbe, na katera se sklicuje najemna pogodba.
Priporočljivo je, da najemnik v pisni odpovedi jasno navede podatke o najemni pogodbi (datum sklenitve, naslov stanovanja, stranke), datum, s katerim želi najemno razmerje prekiniti, ter se sklicuje na določbo najemne pogodbe, ki ureja odpoved.
Viri, ki so nam na voljo, ne vsebujejo posebnih določb o varščini (depozitu) pri stanovanjskem najemu – vprašanje varščine je zato praviloma urejeno v sami najemni pogodbi (višina, pogoji vračila, morebitni odbitki za škodo ali neporavnane obveznosti). Priporočamo, da bralec pred vračilom oziroma zahtevo za vračilo varščine natančno preveri določila lastne najemne pogodbe in po potrebi tudi veljavno zakonodajo, saj tega vprašanja iz razpoložljivih virov ni mogoče podrobneje pojasniti.
[Ime in priimek najemnika] [Naslov najemnika] [Telefon/e-pošta] [Ime in priimek oziroma naziv lastnika stanovanja] [Naslov lastnika] V/Na [kraj], dne [datum] ZADEVA: Odpoved najemne pogodbe za stanovanje na naslovu [naslov stanovanja] Spoštovani, kot najemnik stanovanja na naslovu [naslov stanovanja], ki ga uporabljam na podlagi najemne pogodbe, sklenjene dne [datum sklenitve najemne pogodbe] med [ime lastnika] kot lastnikom in [ime najemnika] kot najemnikom, vam s tem dopisom sporočam, da odpovedujem navedeno najemno pogodbo. Najemno razmerje naj se, ob upoštevanju odpovednega roka, določenega v [navedba člena/točke najemne pogodbe], izteče s [datum prenehanja najema]. Predlagam, da izročitev stanovanja in primopredajo opravimo dne [predlagani datum] ob [ura] na naslovu stanovanja, kjer bova sestavila zapisnik o stanju stanovanja in opreme ter odčitala stanje števcev. Hkrati vas prosim, da po izročitvi stanovanja in poravnavi morebitnih odprtih obveznosti (najemnina, obratovalni stroški) izvedete obračun in vrnete plačano varščino v skladu z določili najemne pogodbe, na moj transakcijski račun št. [številka računa] oziroma v gotovini. Za morebitna dodatna vprašanja sem dosegljiv/-a na zgoraj navedenih kontaktnih podatkih. S spoštovanjem, [Ime in priimek najemnika] [Podpis] Priloga: kopija najemne pogodbe z dne [datum]
V vzorec vnesite dejanske podatke o strankah, naslovu stanovanja, datumu sklenitve pogodbe in dogovorjenem odpovednem roku ter pred pošiljanjem preverite, ali vaša najemna pogodba zahteva drugačno obliko ali daljši rok odpovedi.
Najemna pogodba za stanovanje mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer je nična, zato je iz previdnostnih razlogov priporočljivo tudi odpoved podati pisno (glej Stanovanjski zakon (SZ), 39. člen). Natančno obliko odpovedi je smiselno preveriti tudi v sami najemni pogodbi.
Razpoložljivi viri ne določajo enotnega splošnega odpovednega roka za odpoved s strani najemnika – ta je praviloma dogovorjen v najemni pogodbi. Priporočamo, da rok preverite v svoji pogodbi in po potrebi v veljavnem besedilu Stanovanjskega zakona (SZ-1).
Najemnik mora stanovanje izročiti lastniku v stanju, v kakršnem ga je prejel, z upoštevanjem sprememb zaradi normalne uporabe in sprememb, opravljenih v soglasju z lastnikom (glej Stanovanjski zakon (SZ-1), 113. člen).
Vprašanje varščine ni urejeno v razpoložljivih virih in je praviloma predmet dogovora v najemni pogodbi; pogoje za vračilo zato preverite neposredno v svoji pogodbi.
Vzorec izhaja iz predpisov Slovenija v korpusu Europaius. Pred uporabo preverite veljavno besedilo; ne gre za pravno svetovanje. Pravni svetovalec · Europaius SI