
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) razlikuje redno odpoved z odpovednim rokom in izredno odpoved brez odpovednega roka. Delavec, ki želi zapustiti zaposlitev, praviloma poda redno odpoved, ki jo lahko poda kadarkoli in brez navedbe razloga, kar izrecno določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 83. člen.
Vsaka pogodbena stranka lahko pogodbo o zaposlitvi odpove le v celoti, ne le delno, kar izhaja iz Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 82. člen.
Odpoved, ki jo je delavec podal zaradi grožnje ali prevare s strani delodajalca oziroma v zmoti, je neveljavna, kot določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 83. člen. Prav tako je neveljavna odpoved, podana iz razlogov diskriminatorne narave iz 6. člena zakona.
Zakon zahteva, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena drugi pogodbeni stranki v pisni obliki – to izhaja iz razlage prvega odstavka 88. člena ZDR-1, kot jo povzema Odločba o razveljavitvi četrtega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih. Priporočamo, da delavec odpoved izroči delodajalcu osebno proti podpisu na kopiji ali jo pošlje s priporočeno pošiljko s povratnico, saj mora biti mogoče kasneje dokazati, kdaj in kako je bila odpoved vročena.
Pravila o vročanju iz sodne prakse in ustavne odločbe se sicer nanašajo predvsem na odpoved s strani delodajalca, vendar enako velja splošno načelo, da mora biti pisanje dejansko vročeno drugi stranki, da lahko učinkuje; to je smiselno upoštevati tudi pri odpovedi, ki jo poda delavec, saj se le tako izognemo kasnejšim sporom o datumu prejema.
Ob prenehanju delovnega razmerja delodajalec delavcu praviloma izroči potrdilo o zaposlitvi in druge listine, potrebne za uveljavljanje pravic iz socialnega zavarovanja. Iz razpoložljivih virov ne izhaja natančen seznam vseh dokumentov, ki jih mora delodajalec izročiti ob odhodu delavca, zato priporočamo, da delavec zahteva vsa potrdila pisno in preveri veljavno besedilo zakona glede obveznih listin.
[Ime in priimek delavca] [Naslov delavca] [Kraj in datum] [Naziv delodajalca] [Naslov delodajalca] Zadeva: Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi Spoštovani, na podlagi 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) vam s tem dopisom podajam redno odpoved pogodbe o zaposlitvi št. [številka pogodbe] z dne [datum sklenitve pogodbe], sklenjene med menoj in [naziv delodajalca]. Odpovedni rok začne teči z dnem vročitve te odpovedi in znaša [dolžina odpovednega roka v skladu s pogodbo o zaposlitvi oziroma kolektivno pogodbo] dni/mesecev, tako da bo delovno razmerje prenehalo dne [predvideni datum prenehanja delovnega razmerja]. Prosim, da mi do izteka odpovednega roka omogočite izrabo neizrabljenega letnega dopusta v obsegu [število dni], oziroma da mi neizrabljeni del dopusta, ki ga ne bo mogoče izrabiti, izplačate skladno z veljavnimi predpisi. Hkrati vas prosim, da mi ob prenehanju delovnega razmerja izročite potrdilo o zaposlitvi ter vse druge listine, potrebne za uveljavljanje mojih pravic iz delovnega razmerja in socialnega zavarovanja. S spoštovanjem, [Podpis delavca] [Ime in priimek delavca] Priloga: kopija za prejem (podpis in datum prejema s strani delodajalca)
V vzorec vpišite svoje osebne podatke, podatke o delodajalcu in pogodbi ter dolžino odpovednega roka, kot izhaja iz vaše pogodbe o zaposlitvi ali veljavne kolektivne pogodbe; priporočamo vročitev proti podpisu ali s priporočeno pošiljko s povratnico.
Ne. Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve, kot izrecno določa 83. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Da, odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti vročena drugi pogodbeni stranki v pisni obliki, kar potrjuje razlaga 88. člena ZDR-1 v ustavni odločbi o razveljavitvi četrtega odstavka tega člena.
Natančna dolžina odpovednega roka iz razpoložljivih virov ni razvidna kot splošno zakonsko določena minimalna dolžina; dolžina odpovednih rokov mora biti navedena v pogodbi o zaposlitvi, zato jo je treba preveriti tam oziroma v veljavni kolektivni pogodbi in v aktualnem besedilu zakona.
Iz razpoložljivih virov konkretno pravilo o izplačilu neizrabljenega dopusta ob redni odpovedi s strani delavca ni razvidno; priporočljivo je to vprašanje urediti sporazumno z delodajalcem in preveriti veljavno zakonsko ureditev.
Vzorec izhaja iz predpisov Slovenija v korpusu Europaius. Pred uporabo preverite veljavno besedilo; ne gre za pravno svetovanje. Pravni svetovalec · Europaius SI