Varstvo, vzgoja in stiki z otrokom po razhodu staršev
Ko starša ne živita več skupaj, morata urediti tri vprašanja: pri kom bo otrok živel (varstvo in vzgoja), kako bo vzdrževal stike z drugim staršem in kdo bo plačeval preživnino. Družinski zakonik (DZ) od staršev najprej zahteva, da se sporazumejo v skladu s koristjo otroka (138. in 141. člen DZ). Pri tem jim pomaga center za socialno delo (CSD), na željo tudi mediator. Če dogovora ni, odloči okrožno sodišče v nepravdnem postopku po Zakonu o nepravdnem postopku (ZNP-1).
Navodilo je namenjeno staršem po razvezi ali razpadu zunajzakonske skupnosti in drugim osebam, ki so na otroka navezane, na primer starim staršem. Pojasni možnosti od skupnega varstva do varstva pri enem staršu, kako dogovor potrditi kot sodno poravnavo, kako poteka postopek, kako se upošteva mnenje otroka, kdaj pride v poštev zagovornik otroka in začasna odredba ter kaj storiti, ko drugi starš stikov ne spoštuje.
Starševska skrb ostane obema staršema tudi po razhodu. Starš, pri katerem otrok živi, odloča o vsakdanjih stvareh, o pomembnih vprašanjih, kot sta vpis v šolo ali zdravljenje, pa starša odločata skupaj (151. člen DZ).
Ključna dejstva
Rok
V zadevah otrok sodišče prvi narok razpiše v 45 dneh od popolnega predloga oziroma v osmih dneh po prejemu mnenja CSD (99. člen ZNP-1), izvedenec pa mora mnenje izdelati v 60 dneh. CSD vas na obvezno predhodno svetovanje povabi v 14 dneh (204. člen DZ). Za odgovor na predlog ima drugi starš praviloma 30 dni (50. člen ZNP-1). O predlogu varuha človekovih pravic za imenovanje zagovornika otroka sodišče odloči v osmih dneh (97. člen ZNP-1). Začasna odredba o stikih pod nadzorom lahko traja največ devet mesecev in je ni mogoče podaljšati (163. člen DZ).
Kaj storiti
Izhajajte iz otrokove koristi in se poskusite dogovoriti. Starša, ki ne živita skupaj, se morata sporazumeti o varstvu in vzgoji v skladu s koristjo otrok: za skupno varstvo in vzgojo, za varstvo vseh otrok pri enem staršu ali za delitev otrok med starša (138. člen DZ). Korist otroka pomeni, da so primerno zadovoljene njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe (7. člen DZ).
Na papir zapišite predlog: kje bo otrok stalno prebival, kako bo urejen teden, kdo vozi v šolo, kako se delijo prazniki in počitnice, kako bosta komunicirala. Pri skupnem varstvu mora dogovor določiti tudi otrokovo stalno prebivališče, kateremu staršu se vročajo pošiljke za otroka in preživnino (139. člen DZ).
Poiščite pomoč CSD ali mediatorja. Če se sama ne dogovorita, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo, na željo pa tudi mediator (138. in 141. člen DZ). Mediator lahko v mediacijo vključi otroka, ki razume njen pomen, in mora vselej upoštevati njegovo največjo korist (210. člen DZ). V sporih glede otrok država krije nagrado mediatorja s seznama ministrstva (211. člen DZ).
Mediacija se ne izvaja, če obstaja sum nasilja v družini. Če je otrok ogrožen, mediator obvesti CSD. Dogovor, dosežen v mediaciji, še ni izvršilni naslov: potrditi ga mora sodišče kot sodno poravnavo.
Dogovor potrdite kot sodno poravnavo. Če se starša sporazumeta o varstvu in vzgoji ali o stikih, lahko sodišču predlagata sklenitev sodne poravnave; sodišče jo zavrne, če sporazum ni v skladu s koristjo otroka (138. in 141. člen DZ, 51. člen ZNP-1). Predlog vložite na okrožnem sodišču, kjer ima otrok stalno prebivališče (13. člen ZNP-1).
Sodna poravnava ima enako moč kot sklep sodišča. Na njeni podlagi lahko predlagate izvršbo, če drugi starš otroka ne preda ali ne pride na stike. Neformalen dogovor tega učinka nima, zato ga pri spornih razmerjih vedno formalizirajte.
Pred sodnim postopkom opravite predhodno svetovanje na CSD. Preden sodišču predlagate, naj odloči o varstvu in vzgoji, preživljanju ali stikih, se morata starša udeležiti predhodnega svetovanja pri CSD, razen če je eden od njiju nerazsoden, živi v tujini, je pogrešan ali neznanega prebivališča (203. člen DZ). Svetovanje je obvezno tudi pred predlogom za spremembo že izdane odločbe.
Svetovanja se udeležite osebno, brez pooblaščenca. CSD sestavi zapisnik, ki ga priložite predlogu (204. člen DZ, 94. člen ZNP-1). Brez zapisnika sodišče predlog zavrže. Pri stikih z drugimi osebami, na primer s starimi starši, se svetovanja udeleži tudi ta oseba.
Vložite predlog na okrožno sodišče. Postopek za odločanje o varstvu in vzgoji, preživljanju in stikih se začne na predlog enega ali obeh staršev, otroka, ki je dopolnil 15 let, ali CSD, sodišče pa ga lahko začne tudi po uradni dolžnosti (102. člen ZNP-1). Krajevno je pristojno sodišče otrokovega prebivališča (13. člen ZNP-1).
V predlogu navedite, kakšno ureditev predlagate in zakaj je v korist otroka: dosedanjo skrb za otroka, bivalne razmere, delovni čas, oddaljenost šole, otrokove navezanosti. Sodišče pri odločitvi o varstvu vselej odloči tudi o preživnini in stikih (138. člen DZ). O stroških postopka odloči po prostem preudarku (101. člen ZNP-1).
Upoštevajte vlogo CSD, mnenje otroka in zagovornika. Sodišče CSD pozove, da otroka, ki je sposoben razumeti pomen postopka, obvesti o postopku in o pravici, da izrazi mnenje; otrok ga lahko pove na CSD, zagovorniku ali na neformalnem razgovoru s sodnikom, vedno brez staršev (96. člen ZNP-1). Sodišče upošteva otrokovo mnenje in mnenje CSD (143. člen DZ).
Na predlog varuha človekovih pravic sodišče otroku imenuje zagovornika, če je to v otrokovo korist (97. člen ZNP-1, 182. člen DZ); stroškov zagovornika starši ne plačajo. Otroka ne pripravljajte na razgovor in ga ne obremenjujte z vprašanjem, pri kom bi raje živel: sodniki in strokovnjaki to hitro prepoznajo.
Ob ogroženosti otroka predlagajte začasno odredbo. Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Z njo lahko začasno uredi varstvo in vzgojo, preživljanje, prepove ali omeji stike, določi način stikov, prepove prehod državne meje z otrokom ali odredi izselitev nasilnega člana (162. člen DZ).
Stiki pod nadzorom strokovne osebe CSD so mogoči le z začasno odredbo, največ dve uri na teden in največ devet mesecev (163. člen DZ). Za trajnejšo omejitev ali odvzem stikov mora sodišče ugotoviti, da je otrok zaradi stikov ogrožen in da njegove koristi ni mogoče zavarovati drugače (173. člen DZ). Ob nasilju se obrnite tudi na policijo in CSD po ZPND.
Spoštujte odločbo in dokumentirajte kršitve. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema. Starš, pri katerem otrok živi, mora opustiti vse, kar stike otežuje, in si prizadevati za ustrezen otrokov odnos do drugega starša; starš, ki izvaja stike, pa ne sme oteževati varstva in vzgoje (141. člen DZ).
Vodite dnevnik: datumi, ure, kdo ni prišel ali otroka ni predal, sporočila. Pisna komunikacija prek SMS ali e-pošte je kasneje dokaz. Sodišče lahko že v sklepu o stikih izreče denarno kazen za primer, da starš sklepa ne spoštuje (103. člen ZNP-1). Pri hujših kršitvah obvestite CSD, ki lahko posreduje.
Ob kršitvah predlagajte izvršbo stikov ali spremembo odločbe. Odločba o stikih se izvrši z izrekanjem denarnih kazni, ki se ob ponovnih kršitvah zvišujejo (238.f in 226. člen ZIZ). Prisilni odvzem in izročitev otroka sta le izjemna možnost, ko druga sredstva niso uspela; izvršitelj lahko izvršbo odloži, če otrok stikom nasprotuje.
Če starš, pri katerem otrok živi, stike trajno onemogoča in tudi pomoč CSD ne zaleže, lahko sodišče na predlog drugega starša otroka zaupa v varstvo in vzgojo njemu, če bo ta stike omogočal (141. člen DZ). Ob spremenjenih razmerah, na primer selitvi ali novi šoli, lahko vsak starš predlaga novo odločbo (138. člen DZ).
Na kaj biti pozoren
- Samovoljna selitev z otrokom v drug kraj ali državo brez soglasja drugega starša posega v vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (151. člen DZ). Sodišče lahko odloči drugače, odvzem otroka v tujino pa je lahko mednarodna ugrabitev po Haaški konvenciji.
- Oviranje stikov ima posledice: denarne kazni v izvršbi in v skrajnem primeru prenos varstva na drugega starša (141. člen DZ). Otrokovo nenaklonjenost stikom rešujte s pomočjo CSD, ne z odpovedovanjem obiskov.
- Brez zapisnika o predhodnem svetovanju na CSD sodišče predlog zavrže (94. člen ZNP-1). To velja tudi za predlog za spremembo obstoječe odločbe.
- Vpletanje otroka v spor, vključno z zahtevami, naj izbere med staršema, ali s slabim govorjenjem o drugem staršu, sodišče in CSD ocenita kot ravnanje v nasprotju z otrokovo koristjo. To lahko odloči spor v vašo škodo.
- Zadrževanje preživnine zaradi neizvedenih stikov ni dovoljeno. Preživnina in stiki sta ločeni obveznosti; neplačevanje vodi v izvršbo in kazenski pregon.
- Neformalni dogovori se ob prvem sporu porušijo. Brez sodne poravnave ali sklepa ne morete predlagati izvršbe in otrokova situacija ostane negotova.
- Stiki pod nadzorom so časovno omejeni na devet mesecev (163. člen DZ). Kdor jih potrebuje, mora v tem času s pomočjo CSD pripraviti trajnejšo rešitev, sicer ob izteku ostane brez varovalke.
Pravna podlaga
Pogosta vprašanja
Kaj pomeni skupno varstvo in vzgoja otroka?
Da otrok po razhodu ostane v varstvu in vzgoji obeh staršev, ki pomembna vprašanja rešujeta skupaj. Ne pomeni nujno, da otrok živi pol časa pri vsakem. Dogovor ali odločba mora določiti otrokovo stalno prebivališče, naslov za vročanje pošiljk in preživnino (139. člen DZ).
Pri kateri starosti otrok sam odloči, pri kom bo živel?
Otrok ne odloča sam, sodišče pa upošteva njegovo mnenje, če je sposoben razumeti pomen in posledice (143. člen DZ). Starejši kot je otrok, večjo težo ima njegovo mnenje. Otrok, ki je dopolnil 15 let in razume pomen postopka, lahko tudi sam predlaga postopek in se pritoži zoper odločbo (102. in 96. člen ZNP-1).
Koliko stikov pripada očetu ali materi?
Zakon ne določa standardnega obsega. Pogosta ureditev je vsak drugi vikend, en popoldan med tednom, polovica počitnic in izmenično prazniki, vendar sodišče obseg vedno prilagodi starosti in potrebam otroka. Stiki so pravica otroka in pravica obeh staršev (141. člen DZ).
Kaj storiti, če mama ali oče ne dovoli stikov?
Če imate sodno poravnavo ali sklep, predlagajte izvršbo; sodišče izreka denarne kazni (238.f člen ZIZ). Obvestite CSD, ki lahko posreduje. Če starš stike trajno onemogoča, lahko sodišče na vaš predlog otroka zaupa vam (141. člen DZ). Brez izvršilnega naslova najprej vložite predlog za ureditev stikov.
Ali lahko stari starši zahtevajo stike z vnukom?
Da. Otrok ima pravico do stikov z osebami, s katerimi je družinsko povezan in nanje osebno navezan, predvsem s starimi starši, brati in sestrami ter nekdanjim partnerjem starša, razen če je to v nasprotju z njegovo koristjo (142. člen DZ). Če dogovora ni, odloči sodišče na predlog te osebe (102. člen ZNP-1).
Kdo je zagovornik otroka in kako ga dobiti?
Zagovornik je strokovnjak, ki otroku pomaga izraziti mnenje in varuje njegove koristi v postopku. Sodišče ga imenuje na obrazložen predlog varuha človekovih pravic, če je to v otrokovo korist; o predlogu odloči v osmih dneh (97. člen ZNP-1). Na varuha se lahko obrnete sami ali prek CSD; stroškov zagovornika starši ne plačajo.
Ali se lahko z otrokom preselim brez soglasja drugega starša?
Starš, pri katerem otrok živi, odloča o vsakdanjih zadevah in stalnem prebivališču, a ne sme posegati v vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (151. člen DZ). Selitev, ki onemogoči dosedanje stike ali spremeni šolo, je praviloma takšno vprašanje. Brez soglasja zato predlagajte odločitev sodišča.
Kdaj sodišče omeji ali odvzame stike?
Le, če je otrok zaradi stikov ogrožen in je mogoče njegove koristi zavarovati samo z omejitvijo ali odvzemom (173. člen DZ). Sodišče lahko odloči tudi, da stiki potekajo drugače kot z osebnim srečanjem, na primer po telefonu. Stiki pod nadzorom so mogoči le z začasno odredbo, največ devet mesecev.
Koliko časa traja postopek za ureditev stikov?
Zadeve otrok so prednostne: prvi narok mora biti v 45 dneh od popolnega predloga, izvedenec mora mnenje izdelati v 60 dneh (99. člen ZNP-1). V praksi postopek s pridobivanjem mnenja CSD in izvedenca kljub temu pogosto traja več mesecev. V nujnih primerih predlagajte začasno odredbo.
Ali lahko spremenim odločbo o varstvu ali stikih?
Da. Sodišče izda novo odločbo, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (138. in 141. člen DZ). Pred predlogom za spremembo morate znova opraviti predhodno svetovanje na CSD (203. člen DZ). Navedite, kaj se je od zadnje odločitve spremenilo.
Pravni vodnik – posamezni napotki
Analiziraj moj dokument →Pravni vodnikVzorci pogodbDomača stran države