Kazenska ovadba: kje in kako jo vložite ter kaj sledi
Kazenska ovadba je sporočilo policiji ali državnemu tožilstvu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Poda jo lahko vsakdo, ne samo oškodovanec (146. člen ZKP), in zanjo se ne plača nobena taksa. Ovadba ni tožba: z njo ne postanete stranka, ki vodi postopek, temveč sprožite delo policije in državnega tožilca, ki odloči, ali bo storilca preganjal. Oškodovanec pa ima v postopku svoje pravice: obveščen mora biti o zavrženju ovadbe, pregon lahko prevzame sam in v kazenskem postopku lahko zahteva povrnitev škode.
Navodilo pojasnjuje, kje in v kakšni obliki ovadbo podate, kaj naj vsebuje, kako ločite kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, od tistih, pri katerih je potreben predlog oškodovanca ali zasebna tožba, in kateri roki pri tem tečejo. Opisano je tudi, kaj se z ovadbo dogaja po vložitvi, kdaj jo tožilec zavrže, kaj lahko storite po zavrženju, kako priglasite premoženjskopravni zahtevek in katere pravice imate kot žrtev. Na koncu so razmejitve: kdaj zadeva ni kaznivo dejanje, ampak prekršek ali civilni spor, in kaj tvega tisti, ki koga ovadi po krivem.
Ključna dejstva
Rok
Za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog oškodovanca ali na zasebno tožbo, morate predlog podati oziroma zasebno tožbo vložiti v šestih mesecih od dneva, ko ste izvedeli za dejanje in storilca (52. člen ZKP).
Za dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, rok za ovadbo ni določen, omejuje pa jo zastaranje pregona: od šest do 50 let od storitve, odvisno od predpisane kazni (90. člen KZ-1). Po obvestilu o zavrženju ovadbe ima oškodovanec 30 dni, da pregon prevzame sam (60. člen ZKP). Državni tožilec mora pri znanem storilcu ukrepati v 90 dneh od prejema ovadbe (147. člen ZKP).
Kaj storiti
Najprej presodite, ali gre res za kaznivo dejanje. Kazniva dejanja določa Kazenski zakonik (KZ-1): tatvina, goljufija, telesna poškodba, grožnja, nasilje v družini, zalezovanje, ponarejanje listin in podobno. Manj nevarne kršitve so prekrški, na primer kršitve javnega reda in miru ali cestnoprometnih predpisov; te prijavite policiji ali pristojnemu inšpektoratu, konča pa se z globo. Neplačan dolg, slabo opravljeno delo ali spor o meji praviloma niso kazniva dejanja, ampak civilni spori, ki jih rešujete s tožbo ali izvršbo.
Če niste prepričani, ovadbo vseeno lahko podate: pravno opredelitev dejanja opravita policija in državni tožilec, vi opišete samo dogodek. Na opis dejanja v ovadbi tožilec ni vezan.
Ugotovite, kako se dejanje preganja, ker od tega zavisi rok. Večina kaznivih dejanj se preganja po uradni dolžnosti: ovadbo lahko poda vsakdo in postopek teče ne glede na voljo oškodovanca. Pri nekaterih dejanjih zakonik določa, da se pregon začne na predlog oškodovanca, na primer lahka telesna poškodba (122. člen KZ-1) ali zalezovanje (134.a člen KZ-1). Tretja skupina se preganja samo na zasebno tožbo, na primer razžalitev, obrekovanje in žaljiva obdolžitev (168. člen KZ-1) ter temeljna oblika grožnje (135. člen KZ-1).
Način pregona je zapisan v zadnjem odstavku člena, ki določa kaznivo dejanje, ali v posebni določbi na koncu poglavja. Predlog in zasebna tožba sta vezana na šestmesečni rok (52. člen ZKP).
Izberite, kje boste ovadbo podali. Zakon določa, da se ovadba poda pristojnemu državnemu tožilcu pisno ali ustno (147. člen ZKP), v praksi pa jo večina ljudi poda na najbližji policijski postaji ali ob prihodu patrulje na kraj dogodka. Če ovadbo prejme policija, sodišče ali nepristojni tožilec, jo mora sprejeti in poslati pristojnemu tožilcu, zato vas ne smejo zavrniti z utemeljitvijo, da niste na pravem naslovu.
V nujnih primerih pokličite 113. Pisno ovadbo lahko pošljete po pošti ali oddate osebno na okrožnem državnem tožilstvu ali policijski postaji. Policija sprejema tudi anonimne prijave, med drugim na brezplačni številki 080 1200 in prek spletnega obrazca e-prijava na strani policije.
Pripravite vsebino. Predpisanega obrazca ni. Navedite svoje podatke in kontakt, kaj se je zgodilo, kdaj in kje, kdo je storilec ali kako ga je mogoče prepoznati, kakšna škoda je nastala in kdo je dogodek videl. Zakon od ovaditelja pričakuje, da navede dokaze, za katere ve (146. člen ZKP): priložite fotografije, sporočila, izpiske, račune, zdravniško potrdilo, posnetke kamer ali vsaj poveste, kje so.
Pišite v časovnem zaporedju in ločite tisto, kar ste sami zaznali, od tistega, kar ste slišali od drugih. Ocen in žaljivk ne dodajajte. Izvirnike listin obdržite in predložite kopije; elektronskih sporočil ne brišite, ker bo policija morda potrebovala napravo ali izvirni zapis.
Podajte ovadbo ustno ali pisno in zahtevajte potrdilo. O ustni ovadbi se sestavi zapisnik, o telefonski pa uradni zaznamek; pred tem vas morajo opozoriti na posledice krive ovadbe (147. člen ZKP). Zapisnik pred podpisom preberite in zahtevajte popravke, če vaših besed ne povzema pravilno. Pri pisni ovadbi obdržite kopijo z žigom prejema ali potrdilo o priporočeni pošiljki.
Če ste oškodovanec dejanja, ki se preganja na predlog, se vaša ovadba šteje tudi za predlog za pregon (53. člen ZKP). Če ob tem izjavite, da pregona ne želite, vas policija pouči, da v tem primeru po zavrženju ovadbe ne boste obveščeni in pregona ne boste mogli prevzeti; ta pouk tudi podpišete.
Ob ovadbi priglasite premoženjskopravni zahtevek. Če vam je dejanje povzročilo škodo, lahko v kazenskem postopku zahtevate povrnitev škode, vrnitev stvari ali razveljavitev pravnega posla (100. člen ZKP). Predlog podate pri organu, pri katerem vlagate ovadbo, ali pozneje pri sodišču, najpozneje do konca glavne obravnave na prvi stopnji; zahtevek morate določno označiti in zanj predložiti dokaze (102. člen ZKP).
Sodišče vam zahtevek v obsodilni sodbi prisodi v celoti ali deloma, s preostankom pa vas napoti na pravdo. Na pravdo vas napoti tudi, če je obdolženec oproščen ali postopek ustavljen (105. člen ZKP). Zato sproti zbirajte račune, cenitve in zdravstveno dokumentacijo ter pazite na zastaralne roke za odškodninsko tožbo.
Spremljajte, kaj se z ovadbo dogaja. Policija zbira obvestila, zavaruje sledove in opravi razgovore, nato tožilcu pošlje ovadbo ali poročilo, praviloma najpozneje v 30 dneh (147. in 148. člen ZKP). Tožilec lahko zahteva dopolnitev, začne pregon ali ovadbo zavrže: ker dejanje ni kaznivo dejanje, ker je pregon zastaran, ker ni utemeljenega suma ali ker je dejanje majhnega pomena (161. člen ZKP).
Pri dejanjih z denarno kaznijo ali zaporom do treh let lahko zadevo odstopi v poravnavanje (161.a člen ZKP) ali z vašim soglasjem odloži pregon, če osumljenec izpolni določene naloge, na primer povrne škodo (162. člen ZKP). Po uspešnem poravnavanju ali izpolnjeni nalogi se ovadba zavrže in pregona ne morete več prevzeti, zato soglasje dajte premišljeno.
Po zavrženju ovadbe odločite, ali boste pregon prevzeli sami. Tožilec vas mora kot oškodovanca v osmih dneh obvestiti o zavrženju in razlogih ter vas poučiti, da lahko pregon začnete sami (60. in 161. člen ZKP). Od prejema obvestila imate 30 dni, da kot oškodovanec kot tožilec vložite ustrezen obtožni akt pri pristojnem sodišču. Če obvestila niste prejeli, rok 30 dni teče od dneva, ko ste za zavrženje izvedeli.
Kot subsidiarni tožilec imate enake pravice kot državni tožilec, razen tistih, ki mu pripadajo kot državnemu organu (63. člen ZKP), nosite pa tudi breme dokazovanja in tveganje stroškov, če obdolženec ni obsojen. Če rok zamudite ali ne pridete na glavno obravnavo, se šteje, da ste od pregona odstopili (62. člen ZKP).
Uveljavite pravice, ki jih imate kot žrtev. Ob prvem stiku vas mora organ seznaniti z brezplačno zdravstveno in psihološko pomočjo, zaščitnimi ukrepi, brezplačno pravno pomočjo, možnostmi povrnitve škode in kontaktno osebo; na prošnjo ste obveščeni o stanju postopka ter o izpustitvi ali pobegu osumljenca iz pripora (65.a člen ZKP). Ob vas je lahko oseba, ki jo izberete sami, če ste žrtev nasilja ali to terja teža dejanja, organ pa mora preprečiti neželen stik z osumljencem (65. člen ZKP).
Pisno lahko zahtevate, da se vaš naslov ne razkrije obdolžencu; hkrati morate tožilstvu in sodišču sporočiti vsako spremembo naslova (66. člen ZKP). Imate tudi pravico predlagati dokaze ter pregledati spis (59. člen ZKP).
Na kaj biti pozoren
- Zamujen rok za predlog ali zasebno tožbo. Pri dejanjih, ki se ne preganjajo po uradni dolžnosti, šest mesecev teče od dneva, ko ste izvedeli za dejanje in storilca. Po izteku roka pregon ni več mogoč, ne glede na to, kako močne dokaze imate (52. člen ZKP).
- Kriva ovadba. Kdor koga naznani, čeprav ve, da dejanja ni storil, se kaznuje z zaporom do dveh let; kaznivo je tudi naznaniti dejanje, za katero veste, da ga sploh ni bilo (283. člen KZ-1). Kriva izpovedba priče v kazenskem postopku se kaznuje z zaporom do petih let (284. člen KZ-1).
- Neplačana taksa za zasebno tožbo. Ovadba je brezplačna, zasebna tožba pa ne: sodišče izda nalog za plačilo sodne takse in tožbo zavrže, če taksa v roku ni plačana in niste oproščeni plačila. Oprostitev predlagajte pravočasno (52. člen ZKP).
- Soglasje k odloženemu pregonu ali poravnavanju brez premisleka. Ko osumljenec izpolni sporazum ali nalogo, tožilec ovadbo zavrže, vi pa pregona ne morete prevzeti. Pred podpisom preverite, ali dogovor zajema celotno škodo (161.a in 162. člen ZKP).
- Nesporočena sprememba naslova. Obvestilo o zavrženju in vabila se pošiljajo na naslov, ki ga organ pozna. Če se preselite in tega ne sporočite, lahko zamudite 30-dnevni rok za prevzem pregona ali narok, kar šteje za odstop od pregona (62. in 66. člen ZKP).
- Ovadba kot sredstvo pritiska v civilnem sporu. Tožilec ovadbo zaradi neplačanega dolga ali kršene pogodbe praviloma zavrže, ker ni kaznivo dejanje. Medtem tečejo zastaralni roki za civilno tožbo, ki jih ovadba sama po sebi ne podaljša.
- Čakanje do zastaranja. Pri dejanjih z zagroženo kaznijo do enega leta zapora ali denarno kaznijo pregon zastara v šestih letih od storitve, pri hujših v desetih letih ali več (90. člen KZ-1). Dokazi se izgubljajo precej prej, posnetki nadzornih kamer pogosto že v nekaj dneh.
Pravna podlaga
Pogosta vprašanja
Koliko stane kazenska ovadba?
Nič. Za ovadbo na policiji ali državnem tožilstvu se ne plača taksa in ne potrebujete odvetnika. Stroški nastanejo šele, če vložite zasebno tožbo, za katero se plača sodna taksa (52. člen ZKP), ali če po zavrženju ovadbe pregon prevzamete sami in obdolženec ni obsojen. Odvetnika kot pooblaščenca si lahko vzamete kadar koli v postopku (65. člen ZKP).
Ali lahko kazensko ovadbo podam anonimno?
Da. Policija sprejema anonimne prijave po telefonu 080 1200 in prek spletne e-prijave ter jih preveri, če vsebujejo dovolj konkretnih podatkov. Anonimni prijavitelj pa ni obveščen o izidu, ne more predlagati dokazov in ne more prevzeti pregona. Če ste oškodovanec in želite uveljavljati svoje pravice ali povrnitev škode, ovadbo podajte s svojimi podatki.
Ali lahko ovadbo umaknem?
Pri dejanjih, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, umik ovadbe postopka ne ustavi: o pregonu odloča državni tožilec, vi pa ste lahko zaslišani kot priča. Pri dejanjih, ki se preganjajo na predlog, lahko predlog umaknete do konca glavne obravnave, enako zasebno tožbo; s tem izgubite pravico, da ju vložite znova (57. člen ZKP).
Kako dolgo traja, da tožilec odloči o ovadbi?
Policija mora ovadbo s svojimi ugotovitvami poslati tožilcu praviloma v 30 dneh, tožilec pa mora pri znanem storilcu v 90 dneh od prejema ovadbo zavreči ali začeti dejanja, usmerjena v pregon (147. člen ZKP). Roka sta instrukcijska in se pri zahtevnejših zadevah podaljšata. O stanju postopka ste obveščeni, če za to zaprosite (65.a člen ZKP).
Kaj lahko storim, če tožilec ovadbo zavrže?
Kot oškodovanec dobite v osmih dneh obvestilo z razlogi in poukom. V 30 dneh od prejema lahko pregon prevzamete sami kot oškodovanec kot tožilec (60. člen ZKP). Pritožbe zoper zavrženje ni. Prevzem pregona ni mogoč, če je bila ovadba zavržena po uspešnem poravnavanju ali izpolnjenih nalogah pri odloženem pregonu, s katerim ste soglašali (161.a in 162. člen ZKP).
Kakšna je razlika med ovadbo, predlogom za pregon in zasebno tožbo?
Ovadbo lahko poda vsakdo za dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Predlog poda oškodovanec pri dejanjih, pri katerih tožilec brez njegove volje ne sme začeti pregona; pregon nato vodi državni tožilec. Zasebno tožbo oškodovanec sam vloži pri sodišču in sam zastopa obtožbo. Za predlog in zasebno tožbo velja rok šestih mesecev (52. člen ZKP).
Ali sem dolžan prijaviti kaznivo dejanje?
Splošne dolžnosti za posameznika ni; zakon pravi, da ovadbo lahko poda vsakdo (146. člen ZKP). Kazniva je opustitev ovadbe najhujših kaznivih dejanj, za katera je predpisana kazen najmanj 15 let zapora, če je od ovadbe odvisno pravočasno odkritje dejanja ali storilca (281. člen KZ-1); izvzeti so najbližji sorodniki storilca. Državni organi morajo naznaniti dejanja, za katera izvedo (145. člen ZKP).
Ali z ovadbo dobim povrnjeno škodo?
Ne samodejno. Škodo morate izrecno uveljavljati s premoženjskopravnim zahtevkom, ki ga podate ob ovadbi ali najpozneje do konca glavne obravnave (102. člen ZKP). Sodišče ga v obsodilni sodbi prisodi v celoti ali deloma, sicer vas napoti na pravdo (105. člen ZKP). Škodo lahko osumljenec povrne tudi v poravnavanju ali kot nalogo pri odloženem pregonu.
Ali storilec izve, kdo ga je ovadil?
Praviloma da. Ovadena oseba se lahko na svojo zahtevo seznani z ovadbo in očitanim dejanjem (147. člen ZKP), kot obdolženec pa ima pravico pregledati spis. Oškodovanec lahko pisno zahteva, da se njegov naslov ali prebivališče ne razkrije obdolžencu, če to upravičuje njuno razmerje ali narava in teža dejanja (66. člen ZKP).
Ali lahko ovadbo poda mladoletnik?
Ovadbo za dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, lahko poda vsakdo, tudi mladoletnik. Predlog za pregon ali zasebno tožbo za mladoletno osebo poda njen zakoniti zastopnik; mladoletnik, ki je dopolnil 16 let, pa ju lahko poda sam (54. člen ZKP). Pri kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost ter zoper družino in otroke mora imeti mladoletni oškodovanec pooblaščenca (65. člen ZKP).
Pravni vodnik – posamezni napotki
Analiziraj moj dokument →Pravni vodnikVzorci pogodbDomača stran države