Popravila v najemnem stanovanju: kdo plača, lastnik ali najemnik
Pokvarjen bojler, zamakanje, dotrajana okna, plesen v spalnici: kdo mora popravilo naročiti in kdo ga plača? Stanovanjski zakon (SZ-1) breme razdeli jasno. Lastnik mora stanovanje izročiti in ves čas najema vzdrževati v stanju, ki najemniku omogoča normalno uporabo, in odgovarja za napake stanovanja. Najemnik nosi drobno tekoče vzdrževanje v obsegu, ki ga določata pogodba in standardi vzdrževanja, ter stroške popravil, ki so posledica nepravilne ali malomarne uporabe.
V praksi spor redko nastane o pravilu, pogosteje o tem, kaj je vzrok napake in kaj sme najemnik storiti, če se lastnik ne odzove. Zakon pozna postopek prek stanovanjske inšpekcije: šele ko lastnik del ne izvede v roku iz inšpekcijske odločbe, jih lahko najemnik opravi na njegove stroške in strošek pobota z najemnino. Samovoljno znižanje najemnine je najpogostejša napaka najemnikov, ker lastniku ponudi odpovedni razlog.
Vodnik je namenjen najemnikom in lastnikom tržnih in javnih najemnih stanovanj. Vodi od razmejitve obveznosti in pisnega obvestila prek nujnih popravil, inšpekcije, pobota in znižanja najemnine do vlaganj najemnika, vstopa lastnika v stanovanje, plesni in stanja ob vrnitvi stanovanja.
Ključna dejstva
Rok
Napako sporočite lastniku pisno takoj, ko jo opazite, in mu postavite primeren rok za odpravo, pri običajnih napakah 8 do 15 dni, pri izpadu ogrevanja, vode ali elektrike nekaj dni. Rok za izvedbo del določi stanovanjska inšpekcija v odločbi; šele po njegovem izteku lahko najemnik dela opravi sam na stroške lastnika. Lastnik sme pravilno uporabo stanovanja preverjati največ dvakrat letno. Opomin pred odpovedjo mora dati najmanj 15 dni za odpravo kršitve. Najemnik lahko pogodbo odpove s 60-dnevnim odpovednim rokom.
Kaj storiti
Ugotovite, čigava obveznost je popravilo. Lastnik mora stanovanje in skupne dele vzdrževati tako, da je ves čas najema zagotovljena normalna uporaba, in odgovarja za pravne in stvarne napake stanovanja (92. člen SZ-1). Sem sodijo napeljave, ogrevanje, stavbno pohištvo, zamakanje, dotrajana vgrajena oprema in vse, kar se obrabi z leti ob običajni rabi.
Najemnik mora stanovanje uporabljati v skladu s pogodbo, plačati popravila, ki so posledica nepravilne ali malomarne uporabe, in vzdrževati stanovanje v obsegu, ki ga za najemnike določajo standardi vzdrževanja (94. člen SZ-1). Preberite pogodbo: določbe o medsebojnih obveznostih pri vzdrževanju so njena obvezna sestavina. Pri javnih najemnih stanovanjih obseg najemnikovega vzdrževanja določa pravilnik o standardih vzdrževanja (6. člen).
Napako dokumentirajte in lastnika pisno obvestite. Najemnik mora lastnika obveščati o napakah, za odpravo katerih odgovarja lastnik (94. člen SZ-1). Če tega ne stori in se škoda zaradi molka poveča, na primer ob puščanju cevi, lahko za povečanje odgovarja sam.
Napako fotografirajte z datumom, zapišite, kdaj ste jo opazili, in lastniku pošljite pisno obvestilo po e-pošti in s priporočeno pošto. Opišite napako, posledice za uporabo stanovanja in postavite rok za odpravo: pri običajnih napakah 8 do 15 dni, pri izpadu ogrevanja ali vode nekaj dni. Predlagajte termine za ogled in vstop izvajalca. Telefonski dogovor potrdite s sporočilom, ker boste obvestilo v sporu morali dokazati.
Nujno popravilo opravite sami in zahtevajte povračilo. Če je popravilo neodložljivo, da se zavarujejo življenje ali zdravje stanovalcev ali stanovanje in oprema v njem pred večjo škodo, ga sme najemnik opraviti sam in zahtevati povračilo stroškov (100. člen SZ-1). Tipični primeri so počena cev, okvara električne napeljave z nevarnostjo požara ali izpad ogrevanja sredi zime.
Lastnika poskusite prej poklicati in mu takoj pošljite sporočilo. Naročite le tisto, kar je nujno za odvrnitev škode, ne celovite prenove. Shranite račun, delovni nalog izvajalca in fotografije stanja pred posegom in po njem. Povračilo zahtevajte pisno z rokom plačila; o pobotu z najemnino se z lastnikom dogovorite pisno, sicer strošek terjajte posebej.
Stanovanjski inšpekciji predlagajte, naj lastniku odredi dela. Če stanje ne zagotavlja normalne uporabe in se lastnik na obvestilo ne odzove, lahko najemnik predlaga, da stanovanjska inšpekcija lastniku odredi izvedbo potrebnih del (93. člen SZ-1). Inšpekcija z odločbo določi dela in rok, če lastnik najemnega stanovanja ne vzdržuje v skladu z normativi in je to potrebno, da se odvrne škoda, ki ogroža ali onemogoča normalno uporabo (126. člen SZ-1).
Predlogu priložite pogodbo, obvestila lastniku in fotografije. Vlagatelj v inšpekcijskem postopku nima položaja stranke, lahko pa zahteva obvestilo o ukrepih (24. člen ZIN). Odločbo lahko inšpekcija izvršuje z denarno kaznijo; prva znaša od 200 do 500 EUR (131.a člen SZ-1).
Po izteku roka iz odločbe opravite dela na stroške lastnika. Če lastnik naloženih del v roku iz inšpekcijske odločbe ne izvede, jih lahko najemnik izvede sam na njegove stroške. Stroške skupaj z obrestmi lahko pobota s terjatvami lastnika iz najemnine (93. člen SZ-1). To je edina pot, po kateri zakon izrecno dovoljuje, da najemnik zaradi popravil plača manj najemnine.
Pridobite vsaj dve ponudbi, izberite razumno ceno in izvedite le dela iz odločbe. Lastniku pošljite pisno izjavo o pobotu z računi in obračunom po mesecih. Če lastnik odločbe ne spoštuje, lahko zahtevate tudi, da vam preskrbi drugo primerno stanovanje. Inšpekcija lahko občinskemu organu predlaga prisilno izvršitev v breme lastnika (127. člen SZ-1).
Zahtevajte znižanje najemnine ali odškodnino. Najemnik ima pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje najemnine za čas, ko stanovanja ni bilo mogoče normalno uporabljati, ker je lastnik opustil svoje dolžnosti, ter povrnitev škode v enkratnem znesku ali z znižanjem najemnine (100. člen SZ-1). Zahtevek pošljite pisno: obdobje, prizadeti prostori, predlagani odstotek in dokazi.
Najemnine ne znižujte sami. Brez dogovora ali sodbe je delno plačilo neplačilo najemnine, ki je po opominu krivdni odpovedni razlog (103. člen SZ-1). Varneje je plačevati celoten znesek s pisnim pridržkom in razliko terjati. Če dogovora ni, vložite tožbo pri okrajnem sodišču, ki je za spore iz najemnih razmerij pristojno ne glede na vrednost (30. člen ZPP).
Plesen in vlaga: najprej ugotovite vzrok. Plesen je lahko posledica gradbene napake (toplotni most, zamakanje, slaba izolacija, okvara prezračevanja) ali načina uporabe (premalo prezračevanja in ogrevanja, sušenje perila). V prvem primeru sanacijo plača lastnik, v drugem najemnik. Spor se praviloma reši šele z izvedenskim mnenjem.
Takoj fotografirajte obseg, lastnika pisno obvestite in predlagajte skupni ogled. Beležite temperaturo in vlago v prostorih ter način prezračevanja; preverite, ali se plesen pojavlja na zunanjih stenah in vogalih ali za pohištvom. Lastnik naj preveri streho, fasado in napeljave ter pridobi mnenje strokovnjaka. Če plesen ogroža zdravje in lastnik ne ukrepa, predlagajte ukrepanje inšpekcije; pred tožbo razmislite o sodnem zavarovanju dokazov.
Za lastna vlaganja pridobite pisno soglasje. Najemnik ne sme spreminjati prostorov, vgrajene opreme in naprav ali opravljati izboljšav brez predhodnega pisnega soglasja lastnika (96. člen SZ-1). Lastnik soglasja ne more odreči, če je poseg v skladu s sodobnimi tehničnimi zahtevami in v osebnem interesu najemnika, če stroške nosi najemnik in poseg ne ogroža interesov lastnika ali stavbe; soglasje lahko tedaj nadomesti sodišče v nepravdnem postopku (97. člen SZ-1).
Ob izselitvi ima najemnik pravico do povrnitve neamortiziranega dela koristnih in potrebnih vlaganj, opravljenih v soglasju z lastnikom, če ni dogovorjeno drugače (98. člen SZ-1). V soglasje zato zapišite obseg del, vrednost, amortizacijsko dobo in način povračila. Posegi brez soglasja so krivdni odpovedni razlog.
Lastniku omogočite vstop za popravila in pregled. Najemnik mora dopustiti vstop lastniku ali pooblaščencu za preveritev pravilne uporabe stanovanja, vendar največ dvakrat letno (94. člen SZ-1), ter vstop za dela, s katerimi se stanovanje izboljša ali se zmanjša poraba energije in vode (99. člen SZ-1). Lastnik mora o posegih obvestiti v primernem roku, dela opraviti v najkrajšem času in s čim manj motnjami.
Če dela zahtevajo začasno preselitev, mora lastnik zagotoviti nadomestne prostore in nositi stroške selitve; v sporu odloči sodišče v nepravdnem postopku. Lastnik ne sme vstopiti brez vednosti najemnika ali z rezervnim ključem; to je poseg v posest. Neupravičena zavrnitev vstopa pa je krivdni odpovedni razlog (103. člen SZ-1).
Ob izselitvi vrnite stanovanje z zapisnikom. Najemnik mora stanovanje izročiti v stanju, v kakršnem ga je prevzel, ob upoštevanju sprememb zaradi normalne uporabe in sprememb, opravljenih v soglasju z lastnikom (113. člen SZ-1). Za običajno obrabo ne odgovarja, odgovarja pa za škodo zaradi nepravilne ali malomarne rabe (94. člen SZ-1).
Primerjajte stanje s primopredajnim zapisnikom in fotografijami ob vselitvi. Poškodbe, ki ste jih povzročili, popravite pred izročitvijo ali se o znesku dogovorite pisno. V zapisnik vpišite odprte napake, o katerih ste lastnika obveščali, in dela, ki ste jih plačali sami. Zapisnik in dopisi o napakah so glavna obramba pred zahtevkom, da iz varščine plačate tisto, kar je bil dolžan vzdrževati lastnik.
Na kaj biti pozoren
- Samovoljno znižanje najemnine. Najemnik, ki zaradi napake plačuje manj brez dogovora, inšpekcijske odločbe ali sodbe, tvega opomin, odpoved in nalog za izpraznitev. Zahtevek za znižanje uveljavljajte pisno, najemnino pa do rešitve plačujte s pridržkom.
- Popravilo brez obvestila lastniku. Kdor nenujno napako popravi sam, ne da bi lastniku dal možnost, da jo odpravi, težko izterja strošek. Izjema so neodložljiva popravila za zaščito zdravja ali preprečitev večje škode, pa še tam je treba lastnika obvestiti takoj.
- Ustno sporočanje napak. Brez pisnega obvestila z datumom ni dokaza, kdaj je lastnik za napako izvedel. Lastnik lahko tedaj trdi, da je škodo povečal najemnik z molkom, zahtevek za znižanje najemnine pa ostane brez podlage.
- Vlaganja brez pisnega soglasja. Nova kuhinja, klimatska naprava ali preureditev kopalnice brez soglasja lastnika niso povračljive in so lahko odpovedni razlog. Lastnik lahko zahteva tudi vzpostavitev prejšnjega stanja na stroške najemnika.
- Nedokazan vzrok plesni. Brez meritev, fotografij in strokovnega mnenja se spor konča pri besedi proti besedi. Najemnik naj beleži prezračevanje in ogrevanje, lastnik naj preveri ovoj stavbe in napeljave; oba naj zahtevata skupni ogled z zapisnikom.
- Vstop lastnika brez dogovora. Lastnik, ki v stanovanje vstopi z rezervnim ključem brez vednosti najemnika, posega v njegovo posest in tvega tožbo zaradi motenja posesti. Vsak ogled in poseg naj bo napovedan pisno, z datumom in razlogom.
- Prenos vseh popravil na najemnika v pogodbi. Določba, da najemnik plača vsako popravilo, ne odpravi zakonske dolžnosti lastnika, da zagotavlja normalno uporabo stanovanja. Pri tržnem najemu naj pogodba jasno našteje drobna popravila in vrednostno mejo, do katere jih nosi najemnik.
Pravna podlaga
Pogosta vprašanja
Kdo plača popravilo bojlerja ali peči v najemnem stanovanju?
Praviloma lastnik. Vgrajene naprave za ogrevanje in toplo vodo so del stanovanja, ki ga mora lastnik vzdrževati tako, da je zagotovljena normalna uporaba. Najemnik plača le, če je okvaro povzročil z nepravilno ali malomarno uporabo, ali če gre za drobno tekoče vzdrževanje, ki ga nanj prenaša pogodba, na primer redno čiščenje.
Ali lahko zaradi napake v stanovanju plačam nižjo najemnino?
Zakon vam daje pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje najemnine za čas, ko stanovanja ni bilo mogoče normalno uporabljati. Znižanja pa si ne določite sami: dogovorite se pisno z lastnikom ali ga uveljavljajte pri sodišču. Pobot stroškov popravila z najemnino zakon izrecno dovoljuje šele po izteku roka iz odločbe stanovanjske inšpekcije.
Kaj storim, če lastnik noče popraviti napake?
Napako mu sporočite pisno in postavite rok. Če se ne odzove, stanovanjski inšpekciji predlagajte, naj mu z odločbo odredi dela. Če jih lastnik v roku iz odločbe ne izvede, jih lahko opravite sami na njegove stroške in strošek z obrestmi pobotate z najemnino. Zahtevate lahko tudi odškodnino ali drugo primerno stanovanje.
Kdo plača beljenje stanovanja ob izselitvi?
Obrabljene stene po večletni običajni uporabi so normalna raba, za katero najemnik ne odgovarja, zato beljenje bremeni lastnika. Najemnik plača, če je stene poškodoval ali močno umazal čez običajno mero, ali če je beljenje ob izselitvi jasno in razumno dogovorjeno v pogodbi. Stanje dokažite s primopredajnim zapisnikom in fotografijami.
Kdo je odgovoren za plesen v najemnem stanovanju?
Odvisno od vzroka. Če plesen nastaja zaradi zamakanja, toplotnih mostov ali slabe izolacije, jo mora sanirati lastnik. Če je posledica premalo prezračevanja in ogrevanja, odgovarja najemnik. Vzrok pogosto ugotovi šele izvedenec, zato obseg fotografirajte, lastnika pisno obvestite ter beležite prezračevanje, temperaturo in vlago.
Ali sme lastnik vstopiti v stanovanje brez mojega dovoljenja?
Ne. Najemnik izvaja posest nad stanovanjem. Lastniku mora dopustiti vstop za preveritev pravilne uporabe največ dvakrat letno ter za napovedana popravila in izboljšave, vendar po predhodnem obvestilu in dogovoru o terminu. Vstop z rezervnim ključem brez vednosti najemnika je poseg v posest, neupravičena zavrnitev vstopa pa je odpovedni razlog.
Ali mi mora lastnik povrniti stroške nujnega popravila?
Da, če je bilo popravilo neodložljivo, da se zavarujejo življenje ali zdravje stanovalcev ali stanovanje in oprema pred večjo škodo. Lastnika obvestite takoj, naročite le nujna dela in shranite račun ter fotografije. Povračilo zahtevajte pisno; če lastnik ne plača, ga lahko terjate pri okrajnem sodišču.
Ali dobim povrnjeno, kar sem vložil v stanovanje?
Samo za koristna in potrebna vlaganja, ki ste jih opravili s predhodnim pisnim soglasjem lastnika. Ob izselitvi imate pravico do povrnitve neamortiziranega dela, če se niste dogovorili drugače. Lastnik lahko soglasje za večje izboljšave pogojuje s tem, da se povračilu odpoveste ali ob vrnitvi vzpostavite prejšnje stanje.
Kam prijavim lastnika, ki ne vzdržuje stanovanja?
Predlog za ukrepanje vložite pri stanovanjski inšpekciji. Opišite napako, priložite najemno pogodbo, obvestila lastniku in fotografije. Inšpektor lahko lastniku z odločbo odredi dela in rok ter odločbo izvršuje z denarnimi kaznimi. Kot vlagatelj niste stranka postopka, lahko pa zahtevate, da vas inšpektor obvesti o ukrepih.
Kdo plača popravila skupnih delov stavbe?
Vzdrževanje skupnih delov, na primer strehe, fasade, dvigala in skupnih napeljav, bremeni etažne lastnike, torej vašega najemodajalca, ki plačuje tudi v rezervni sklad. Najemnik plačuje obratovalne stroške, če pogodba ne določa drugače. Napako na skupnih delih sporočite lastniku in upravniku stavbe.
Ali lahko zaradi napak odstopim od najemne pogodbe?
Najemnik lahko pogodbo odpove kadar koli brez razloga s 60-dnevnim odpovednim rokom, če ni dogovorjeno drugače. Če stanovanje zaradi napak ni uporabno in jih lastnik kljub pozivu ne odpravi, pridejo v poštev tudi splošna pravila Obligacijskega zakonika o odstopu od pogodbe zaradi napak in odškodnini. Stanje pred izselitvijo dokumentirajte.
Pravni vodnik – posamezni napotki
Analiziraj moj dokument →Pravni vodnikVzorci pogodbDomača stran države