Odpoved delavca: odpovedni rok, dopust in pravice ob odhodu
Delavec lahko pogodbo o zaposlitvi redno odpove kadar koli in brez obrazložitve (prvi odstavek 83. člena ZDR-1). Odpoved mora biti pisna in vročena delodajalcu, delovno razmerje pa preneha z iztekom odpovednega roka: 15 dni, če ste pri delodajalcu zaposleni do enega leta, in 30 dni, če ste zaposleni eno leto ali več. Pogodba o zaposlitvi ali kolektivna pogodba lahko določita daljši rok, vendar največ 60 dni (94. člen ZDR-1). Soglasje delodajalca ni potrebno in odpovedi ne more zavrniti.
Navodilo vodi skozi odhod korak za korakom: kako odpoved napisati in vročiti, kako izračunati zadnji delovni dan, kako se dogovoriti za krajši odpovedni rok ali denarno povračilo namesto njega, kaj se zgodi z neizrabljenim letnim dopustom in regresom ter katere listine vam mora delodajalec izročiti. Posebej sta obravnavani posledici, ki ju delavci najpogosteje spregledajo: po lastni redni odpovedi praviloma ni denarnega nadomestila za brezposelnost, konkurenčna klavzula pa velja tudi tedaj, ko odidete sami. Na koncu je pojasnjeno, v čem se redna odpoved razlikuje od sporazuma o prenehanju in od izredne odpovedi delavca zaradi kršitev delodajalca, ki ima svoje navodilo.
Ključna dejstva
Rok
Odpovedni rok pri redni odpovedi delavca je 15 dni do enega leta zaposlitve pri delodajalcu in 30 dni od enega leta zaposlitve; pogodba o zaposlitvi ali kolektivna pogodba ga lahko podaljšata največ na 60 dni (drugi odstavek 94. člena ZDR-1).
Rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi (95. člen ZDR-1). Med poskusnim delom je odpovedni rok sedem dni. Priporočena pošiljka, ki je delodajalec ne prevzame, se šteje za vročeno, ko poteče osem dni od prvega poskusa vročitve (88. člen ZDR-1). Odpoved, dano pod grožnjo, zaradi prevare ali v zmoti, lahko izpodbijate v 30 dneh.
Kaj storiti
Preberite pogodbo in izberite način prenehanja. V pogodbi o zaposlitvi in kolektivni pogodbi preverite dolžino odpovednega roka, konkurenčno klavzulo, morebitno pogodbo o izobraževanju in določila o vračilu službenih sredstev. Redno lahko odpoveste tudi pogodbo za določen čas in pogodbo med poskusnim delom (79. in 125. člen ZDR-1).
Redna odpoved je enostranska in učinkuje brez privolitve delodajalca. Če želite oditi prej, kot dopušča odpovedni rok, je primernejši pisni sporazum o prenehanju, v katerem datum določita skupaj (81. člen ZDR-1). Če delodajalec ne izplačuje plače, ne plačuje prispevkov ali ne zagotavlja dela, pride v poštev izredna odpoved delavca, ki daje pravico do odpravnine in odškodnine (111. člen ZDR-1); zanjo veljajo drugačni koraki in roki.
Napišite odpoved. Redna odpoved mora biti izražena v pisni obliki (prvi odstavek 87. člena ZDR-1). Obrazca ni. Zadostuje dopis z vašim imenom in naslovom, nazivom in sedežem delodajalca, datumom sklenitve pogodbe o zaposlitvi, izjavo, da pogodbo redno odpovedujete, dolžino odpovednega roka, krajem, datumom in lastnoročnim podpisom.
Razloga vam ni treba navesti in ga je bolje izpustiti. Ne zapišite, da odhajate sporazumno, in ne dodajajte pogojev, ker mora biti izjava nedvoumna. Pripravite dva izvoda. Ustna odpoved, sporočilo SMS ali navadno elektronsko sporočilo brez podpisa pisni obliki ne ustrezajo: delodajalec jih lahko prezre, vi pa tvegate, da bo odsotnost z dela obravnaval kot neupravičeno.
Vročite odpoved delodajalcu. Odpoved se vroča praviloma osebno v prostorih delodajalca ali s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov sedeža delodajalca, ki je naveden v pogodbi o zaposlitvi (88. člen ZDR-1). Pri osebni vročitvi naj pooblaščena oseba na vašem izvodu potrdi prejem z datumom in podpisom.
Delodajalec je odpoved dolžan prevzeti; če vročitev odkloni, se šteje, da je bila opravljena. Priporočena pošiljka velja za vročeno, ko je prevzeta, sicer pa, ko poteče osem dni od prvega poskusa vročitve. Dokazno breme za vročitev nosi tisti, ki odpoveduje, torej vi, zato hranite potrdilo o oddaji, povratnico in podpisan izvod. Če delodajalec na naslovu ni znan, odpoved pošljete priporočeno s povratnico inšpektoratu za delo.
Izračunajte zadnji dan delovnega razmerja. Odpovedni rok je 15 dni do enega leta zaposlitve pri delodajalcu in 30 dni od enega leta naprej, če pogodba ali kolektivna pogodba ne določata daljšega, največ 60-dnevnega roka. V dobo zaposlitve se šteje tudi zaposlitev pri pravnih prednikih delodajalca (94. člen ZDR-1).
Rok teče v koledarskih dneh in začne teči naslednji dan po vročitvi (95. člen ZDR-1). Primer: odpoved je vročena v ponedeljek, 2. 3. 2026, odpovedni rok je 30 dni; teči začne 3. 3. 2026 in se izteče 1. 4. 2026, ki je zadnji dan delovnega razmerja. Bolniška odsotnost ali dopust med odpovednim rokom teka roka pri odpovedi delavca ne ustavita. Datum prenehanja si dajte potrditi pisno.
Dogovorite se o krajšem roku, če želite oditi prej. Z delodajalcem se lahko dogovorite o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka; dogovor mora biti pisen (96. člen ZDR-1). V praksi se stranki pogosto preprosto pisno sporazumeta o zgodnejšem datumu prenehanja. Enostransko roka ne more skrajšati nobena stran.
Če brez dogovora nehate prihajati na delo, kršite pogodbo. Delodajalec vam lahko po petih dneh zaporedne neopravičene odsotnosti izredno odpove pogodbo (110. člen ZDR-1) in zahteva povrnitev škode, ki mu je zaradi predčasnega odhoda nastala. Tudi novi delodajalec mora počakati do izteka roka, zato datum nastopa nove zaposlitve uskladite, preden odpoved vročite.
Uredite letni dopust in regres. Če vam delovno razmerje preneha med letom, vam pri tem delodajalcu pripada 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve v tem koledarskem letu (161. člen ZDR-1). O izrabi med odpovednim rokom se dogovorite z delodajalcem. Za dopust, ki ga do prenehanja ni mogoče izrabiti, se lahko dogovorita za denarno nadomestilo; tak dogovor je veljaven samo ob prenehanju delovnega razmerja (164. člen ZDR-1).
Regres pripada sorazmerno dopustu (četrti odstavek 131. člena ZDR-1). Primer: pri odhodu 31. 5. 2026 in 24 dneh letnega dopusta vam pripada deset dni dopusta in 5/12 regresa. Ker regres znaša najmanj toliko kot minimalna plača, ki je v letu 2026 1.481,88 EUR, je to najmanj 617,45 EUR.
Med odpovednim rokom izpolnjujte obveznosti in predajte delo. Do zadnjega dne ste dolžni delati po navodilih delodajalca, delodajalec pa vam mora izplačevati plačo. Še naprej veljata prepoved konkurenčne dejavnosti brez pisnega soglasja delodajalca (39. člen ZDR-1) in dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti (38. člen ZDR-1). Pravice do plačane odsotnosti za iskanje nove zaposlitve nimate, ker jo zakon daje le ob odpovedi delodajalca (97. člen ZDR-1).
Službeni računalnik, telefon, vozilo, ključe, kartice in dokumentacijo vrnite s primopredajnim zapisnikom, ki ga podpišeta obe strani. Delodajalec svojih terjatev do vas, na primer za poškodovano opremo ali preveč izplačani regres, ne sme pobotati s plačo brez vašega pisnega soglasja, tega pa ne morete dati vnaprej (136. člen ZDR-1).
Preverite konkurenčno klavzulo. Pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja velja tudi ob redni odpovedi delavca. Dogovorjena mora biti pisno, najdlje za dve leti, in ne sme izključiti možnosti primerne zaposlitve (40. člen ZDR-1).
Če vam spoštovanje klavzule onemogoča zaslužek, primerljiv prejšnji plači, vam mora delodajalec ves čas prepovedi mesečno plačevati nadomestilo. To mora biti določeno v pogodbi o zaposlitvi in znaša najmanj tretjino vaše povprečne mesečne plače zadnjih treh mesecev; če nadomestilo v pogodbi ni določeno, klavzula ne velja (41. člen ZDR-1). O prenehanju klavzule se lahko z delodajalcem dogovorite (42. člen ZDR-1), najbolje pisno hkrati z odhodom. Če vam je delodajalec plačal šolanje, preverite pogodbo o izobraževanju in morebitno obveznost vračila stroškov.
Ob odhodu zahtevajte obračun in listine. Zadnja plača z nadomestilom za neizrabljeni dopust in sorazmernim regresom mora biti izplačana najpozneje na redni plačilni dan, do takrat pa morate dobiti pisni obračun (134. in 135. člen ZDR-1). Obračun je verodostojna listina, na podlagi katere lahko predlagate izvršbo, če izplačila ni.
Na vašo zahtevo vam mora delodajalec vrniti vse vaše dokumente in izdati potrdilo o vrsti dela, ki ste ga opravljali; v njem ne sme navesti ničesar, kar bi vam otežilo novo zaposlitev (78. člen ZDR-1). Delodajalec vas odjavi iz obveznih socialnih zavarovanj; odjavo preverite v svojih podatkih pri ZZZS ali ZPIZ. Shranite pogodbo, anekse, odpoved z dokazom vročitve in zadnje obračune plač.
Pred odpovedjo preverite posledice za brezposelnost. Po Zakonu o urejanju trga dela pravice do denarnega nadomestila ne more uveljaviti zavarovanec, ki mu je pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi redne odpovedi, ki jo je podal sam, ali na podlagi pisnega sporazuma (drugi odstavek 63. člena ZUTD). Izjema je odpoved po spremembi delodajalca, kadar ima delavec po zakonu enake pravice kot pri odpovedi iz poslovnih razlogov; zakon pozna še nekaj ozkih osebnih izjem.
Pri Zavodu RS za zaposlovanje se lahko prijavite v evidenco brezposelnih oseb tudi brez pravice do nadomestila. Obvezno zdravstveno zavarovanje si morate po odjavi urediti na drugi podlagi. Če odhajate zaradi neplačanih plač ali prispevkov, najprej preverite pogoje za izredno odpoved, pri kateri pravica do nadomestila ostane.
Na kaj biti pozoren
- Odhod brez odpovednega roka. Kdor po oddani odpovedi preprosto neha prihajati na delo, tvega izredno odpoved delodajalca zaradi neopravičene odsotnosti in odškodninski zahtevek. Krajši rok velja samo, če je dogovorjen pisno.
- Odpoved po e-pošti ali ustno. Odpoved, ki ni v pisni obliki in pravilno vročena, lahko delodajalec prezre ali pozneje zanika, da jo je prejel. Odpovedni rok brez dokazane vročitve ne začne teči, vi pa svojega datuma odhoda ne morete dokazati.
- Izguba denarnega nadomestila za brezposelnost. Po lastni redni odpovedi ali sporazumu o prenehanju nadomestila praviloma ni. Delavci to pogosto ugotovijo šele na zavodu za zaposlovanje, ko odpovedi ni več mogoče preklicati brez soglasja delodajalca.
- Sporazum namesto odpovedi. Delodajalec lahko ob odpovedi ponudi podpis sporazuma, ki vsebuje tudi izjavo, da so vse medsebojne terjatve poravnane. S takim podpisom si otežite poznejše uveljavljanje neplačanih nadur, regresa ali nadomestila za dopust. Sporazum preberite v celoti in sporne točke črtajte.
- Spregledana konkurenčna klavzula. Zaposlitev pri konkurentu v času veljavne klavzule lahko pomeni odškodninsko odgovornost ali plačilo pogodbene kazni, če je dogovorjena. Pred podpisom nove pogodbe preverite, ali je klavzula pisna, časovno omejena in ali je zanjo določeno nadomestilo.
- Odpoved v jezi ali pod pritiskom. Vročene odpovedi enostransko ne morete umakniti. Neveljavna je le odpoved, dana zaradi grožnje ali prevare delodajalca ali v zmoti (peti odstavek 83. člena ZDR-1); to morate dokazati vi, sodno varstvo pa zahtevati v 30 dneh.
- Neizrabljen dopust brez dogovora. Če se o izrabi ali denarnem nadomestilu za preostali dopust ne dogovorite pred zadnjim dnem, boste nadomestilo morali zahtevati naknadno. Stanje dopusta si dajte pisno potrditi že ob vročitvi odpovedi.
Pravna podlaga
Pogosta vprašanja
Ali moram v odpovedi navesti razlog?
Ne. Delavec lahko pogodbo o zaposlitvi redno odpove brez obrazložitve (prvi odstavek 83. člena ZDR-1). Obrazložiti mora odpoved samo delodajalec. Razlog je smiselno navesti le pri izredni odpovedi zaradi kršitev delodajalca, ker so od njega odvisne odpravnina, odškodnina in pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost. Pri redni odpovedi zadošča jasna izjava, da pogodbo odpovedujete, z datumom in podpisom.
Ali lahko odpoved pošljem po e-pošti?
Navadno elektronsko sporočilo ni zanesljiva pot. Zakon zahteva pisno obliko (87. člen ZDR-1) in vročitev osebno v prostorih delodajalca ali s priporočeno pošiljko s povratnico na sedež delodajalca (88. člen ZDR-1). Podpisano odpoved lahko delodajalcu vnaprej pošljete tudi po e-pošti v vednost, vendar izvirnik vročite na enega od zakonskih načinov. Odpovedni rok teče od dneva po pravilni vročitvi.
Ali lahko odpoved prekličem?
Samo s soglasjem delodajalca. Odpoved učinkuje, ko je vročena, in je pozneje ne morete enostransko umakniti. Če si premislite, delodajalcu čim prej pisno predlagajte, da odpoved sporazumno razveljavita; če privoli, to zapišita. Brez njegove privolitve delovno razmerje preneha z iztekom odpovednega roka. Izjema je odpoved, dana zaradi grožnje ali prevare delodajalca ali v zmoti, ki je neveljavna in jo lahko v 30 dneh izpodbijate pred delovnim sodiščem.
Ali lahko dam odpoved med bolniško odsotnostjo ali dopustom?
Da. Zakon delavcu ne omejuje, kdaj sme redno odpovedati pogodbo. Odpoved vročite s priporočeno pošiljko s povratnico na sedež delodajalca. Odpovedni rok teče tudi med bolniško odsotnostjo in dopustom, delovno razmerje pa preneha z njegovim iztekom. Do takrat vam pripada nadomestilo plače po splošnih pravilih. Neizrabljeni dopust uredite z dogovorom o izrabi ali o denarnem nadomestilu ob prenehanju.
Ali mi pripada odpravnina, če odpoved dam sam?
Pri redni odpovedi delavca praviloma ne. Odpravnina pripada ob odpovedi delodajalca iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, ob izredni odpovedi delavca zaradi kršitev delodajalca in ob izteku pogodbe za določen čas. Posebnost je upokojitev: delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let in se upokoji, pripada odpravnina ob upokojitvi tudi, kadar pogodbo zaradi upokojitve odpove sam (132. člen ZDR-1).
Ali dobim denarno nadomestilo za brezposelnost, če odpoved dam sam?
Praviloma ne. Redna odpoved delavca in pisni sporazum o prenehanju sta po 63. členu ZUTD razloga, zaradi katerih pravice do denarnega nadomestila ni mogoče uveljaviti. Pravica ostane pri izredni odpovedi delavca zaradi kršitev delodajalca in pri odpovedi po spremembi delodajalca, kadar se delavcu poslabšajo pravice. V evidenco brezposelnih oseb se lahko kljub temu prijavite in uporabljate storitve zavoda za zaposlovanje.
Kaj storim, če delodajalec odpovedi noče sprejeti?
Delodajalec je odpoved, ki se mu vroča v njegovih prostorih, dolžan prevzeti; če vročitev odkloni, se šteje, da je bila opravljena (tretji odstavek 88. člena ZDR-1). Odklonitev morate znati dokazati, zato naj bo ob izročitvi navzoča priča ali pa odpoved isti dan pošljite še priporočeno s povratnico. Neprevzeta pošiljka velja za vročeno, ko poteče osem dni od prvega poskusa vročitve. Privolitev delodajalca za veljavnost odpovedi ni potrebna.
Ali lahko odidem pred iztekom odpovednega roka?
Samo po dogovoru z delodajalcem. Mogoč je pisni dogovor o denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka (96. člen ZDR-1) ali pisni sporazum o zgodnejšem prenehanju pogodbe. Pri sporazumu pazite na besedilo, ker tudi ta izključuje denarno nadomestilo za brezposelnost. Brez dogovora ste dolžni delati do zadnjega dne; predčasen odhod pomeni kršitev pogodbe z možnostjo izredne odpovedi in odškodninskega zahtevka delodajalca.
Kakšen je odpovedni rok med poskusnim delom?
Sedem dni. Med trajanjem poskusnega dela lahko delavec pogodbo o zaposlitvi redno odpove (tretji odstavek 125. člena ZDR-1), odpovedni rok pa je po prvem odstavku 94. člena ZDR-1 sedem dni. Tudi ta odpoved mora biti pisna in vročena delodajalcu, rok pa začne teči naslednji dan po vročitvi. Z delodajalcem se lahko pisno dogovorite o denarnem povračilu namesto odpovednega roka.
V čem se redna odpoved razlikuje od sporazuma o prenehanju?
Redna odpoved je enostranska izjava: delodajalec nanjo ne more vplivati, delovno razmerje pa preneha z iztekom odpovednega roka. Sporazum je pisna pogodba obeh strani (81. člen ZDR-1), v kateri prosto določita datum prenehanja, izrabo dopusta, izplačila in morebitno prenehanje konkurenčne klavzule. Odpovednega roka pri sporazumu ni. Ustni sporazum je neveljaven. V obeh primerih praviloma ni odpravnine in ni denarnega nadomestila za brezposelnost.
Ali konkurenčna klavzula velja, če odpoved dam sam?
Da. Konkurenčna klavzula se lahko dogovori prav za primere prenehanja s sporazumom, zaradi redne odpovedi delavca ter krivdne ali izredne odpovedi delodajalca (drugi odstavek 40. člena ZDR-1). Velja največ dve leti, biti mora pisna in zanjo mora biti v pogodbi o zaposlitvi določeno denarno nadomestilo, sicer ne velja (41. člen ZDR-1). Če odpoveste izredno, ker je delodajalec huje kršil pogodbo, se lahko klavzule v enem mesecu pisno razbremenite (42. člen ZDR-1).
Pravni vodnik – posamezni napotki
Analiziraj moj dokument →Pravni vodnikVzorci pogodbDomača stran države