Uradni viripisrs.si · EUR-Lex
Europaius

Rubež plače: koliko vam mora ostati in kako preverite izračun

Pri izvršbi na plačo sodišče s sklepom o izvršbi zarubi del plače in delodajalcu naloži, da ga namesto vam nakazuje upniku. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pri tem postavlja dve meji hkrati. Upnik lahko seže največ na dve tretjini prejemka, vam pa mora v vsakem primeru ostati najmanj 76 odstotkov minimalne plače, pri izvršbi za preživnino 50 odstotkov. Minimalna plača za leto 2026 znaša 1.481,88 EUR bruto, zato je zaščiteni znesek 1.126,23 EUR, pri preživninskih terjatvah 740,94 EUR. Če preživljate družinskega člana, se zaščiteni znesek zanj poveča.

Navodilo je namenjeno zaposlenim, upokojencem in prejemnikom nadomestil, ki jim delodajalec ali drug izplačevalec odteguje del prejemka. Pokaže, kako sami izračunate rubljivi del, kateri prejemki so povsem izvzeti, kako uveljavite višji zaščiteni znesek za vzdrževane družinske člane, kaj se zgodi z ostankom plače na bančnem računu, kako ravnate ob napačnem obračunu in kdaj je izhod osebni stečaj z odpustom obveznosti. Splošne korake po prejemu sklepa o izvršbi in ugovor obravnava ločeno navodilo o izvršbi.

Izvršba · rubež plače

Ključna dejstva

Rok
Ugovor zoper sklep o izvršbi vložite v osmih dneh od vročitve (9. člen ZIZ); višji zaščiteni znesek zaradi preživljanja družinskih članov in napačen obračun pa lahko uveljavljate ves čas izvršbe.
Pravno področje
Izvršba · rubež plače
Koraki
Posodobljeno
14.11.2026

Rok

Ugovor zoper sklep o izvršbi vložite v osmih dneh od vročitve (9. člen ZIZ); višji zaščiteni znesek zaradi preživljanja družinskih članov in napačen obračun pa lahko uveljavljate ves čas izvršbe.

Omejitve se računajo za vsak mesec posebej (šesti odstavek 102. člena ZIZ). Na ostanek plače, ki ste ga prejeli na račun, sme banka poseči šele po enem mesecu od priliva (137. člen ZIZ). Delodajalec začne upniku plačevati po pravnomočnosti sklepa (129. člen ZIZ).

Kaj storiti

  1. Preverite, kateri prejemki so sploh rubljivi. Omejitev iz 102. člena ZIZ velja za vse prejemke, ki se po zakonu o dohodnini štejejo za dohodek iz delovnega razmerja: plačo, nadomestilo plače, pokojnino, regres, odpravnino in podobno. Vsi taki prejemki istega meseca se seštejejo.

    Povsem izvzeti so prejemki iz 101. člena ZIZ: zakonita preživnina, denarna socialna pomoč in varstveni dodatek, otroški dodatek, starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka, štipendije, nadomestilo za invalidnost po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, rejniške oskrbnine in še nekateri. Na te zneske ne sme seči ne delodajalec ne banka, ne glede na višino dolga.

  2. Izračunajte rubljivi del plače. Izhodišče je neto izplačilo, torej plača po odbitku prispevkov in akontacije dohodnine. Najprej izračunajte dve tretjini tega zneska; več upnik ne more dobiti. Nato preverite, ali vam ostane vsaj 76 odstotkov minimalne plače, v letu 2026 torej 1.126,23 EUR. Če ne, se odtegljaj zniža toliko, da vam ta znesek ostane.

    Primer: pri neto plači 1.500,00 EUR bi dve tretjini znašali 1.000,00 EUR, vendar vam mora ostati 1.126,23 EUR, zato sme delodajalec odtegniti le 373,77 EUR. Pri neto plači do 1.126,23 EUR ni rubljivega ničesar. Pravilo dveh tretjin postane odločilno šele pri neto plači nad 3.378,69 EUR.

  3. Uveljavite višji zaščiteni znesek za družinske člane. Če preživljate otroka, zakonca ali drugo osebo, ki jo morate preživljati po zakonu, se zaščiteni znesek poveča za znesek, ki za to osebo velja po merilih za denarno socialno pomoč. Ta je vezan na osnovni znesek minimalnega dohodka, ki od 1. 3. 2026 znaša 507,43 EUR, in na utež za posameznega družinskega člana po zakonu o socialno varstvenih prejemkih.

    Delodajalec za vaše družinske člane ne ve. Po petem odstavku 102. člena ZIZ jih izkažete z javno listino neposredno pri izvrševalcu sklepa, torej pri delodajalcu ali banki: z izpiskom iz matičnega registra o rojstvu otroka, odločbo o preživnini ali odločbo centra za socialno delo. Listine predložite pisno in zahtevajte potrditev prejema.

  4. Preverite, ali gre za preživninsko terjatev in kakšen je vrstni red upnikov. Pri izvršbi za zakonito preživnino in odškodnino za izgubljeno preživnino vam mora ostati le 50 odstotkov minimalne plače, v letu 2026 torej 740,94 EUR, povečano za vzdrževane družinske člane (2. točka prvega odstavka 102. člena ZIZ).

    Če plačo rubi več upnikov, se ne odteguje več, temveč se rubljivi del deli. Vrstni red se določa po dnevu, ko je bil sklep vročen delodajalcu (107. in 110. člen ZIZ): prvi upnik je poplačan v celoti, šele nato naslednji. Preživninske terjatve imajo prednost ne glede na vrstni red. Enak učinek kot sklep ima upravna izplačilna prepoved, ki ste jo sami podpisali, na primer za bančni kredit (135. člen ZIZ).

  5. Preglejte plačilno listo in obračun delodajalca. Od delodajalca zahtevajte pisni obračun odtegljaja: osnovo, zaščiteni znesek, ki ga je upošteval, število vzdrževanih članov, opravilno številko sklepa in upnika. Preverite tri najpogostejše napake: uporabljena je lanska minimalna plača, družinski člani niso upoštevani, odtegljaj je izračunan od bruto zneska.

    Če v istem mesecu prejmete plače za več preteklih mesecev, mora delodajalec omejitev upoštevati za vsak mesec posebej (šesti odstavek 102. člena ZIZ). Povečanje plače po vročitvi sklepa je zajeto samodejno (130. člen ZIZ), prav tako regres ali odpravnina, ki se prištejeta k prejemkom tistega meseca. Stanje preostalega dolga preverite pri upniku ali v izvršilnem spisu.

  6. Odpravite napako pri delodajalcu, nato pri sodišču. Delodajalca pisno opozorite na napako in priložite svoj izračun ter listine. Večina napak se popravi pri naslednjem izplačilu, preveč odtegnjeni znesek pa zahtevajte nazaj.

    Če delodajalec ali banka listin ne upošteva ali družinskega člana ni mogoče izkazati z javno listino, pri izvršilnem sodišču, ki je izdalo sklep, vložite zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe (52. člen ZIZ). Kadar z njo uveljavljate višjo omejitev zaradi preživljanja, je prosta sodne takse in ni vezana na rok za ugovor. Če je že sklep dovolil izvršbo na izvzeti prejemek, je pravo sredstvo ugovor po 7. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ.

  7. Zavarujte ostanek plače na bančnem računu. Upnik praviloma hkrati predlaga izvršbo na plačo in na denarna sredstva pri banki. Brez zaščite bi banka zarubila še tisto, kar vam je delodajalec pustil. Po 137. členu ZIZ sme banka na sredstva iz prejemkov, ki so izvzeti ali je izvršba nanje omejena, poseči šele po poteku enega meseca od priliva.

    Zaščiteni znesek zato dvignite ali porabite v mesecu po prilivu; prihranki iz preteklih mesecev niso več varovani. Če banka blokira tekoči priliv, ji predložite plačilno listo in zahtevajte sprostitev. Nadomestila za izvajanje sklepa banka ne sme poravnati iz izvzetih prejemkov niti iz zaščitenega dela plače (102.a člen ZIZ).

  8. Upoštevajte učinke menjave zaposlitve. Sklep o izvršbi učinkuje tudi proti novemu delodajalcu od dneva, ko mu je vročen (133. člen ZIZ). Prejšnji delodajalec mu ga mora nemudoma poslati in o tem obvestiti sodišče; če novega delodajalca ne pozna, sodišče samo vpogleda v evidence zaposlitev in zdravstvenega zavarovanja.

    Menjava službe torej izvršbe ne ustavi. Sodišče jo ustavi šele, če dolžnik eno leto ne prejme nobenega rubljivega prejemka (133.a člen ZIZ), upnik pa lahko izvršbo predlaga znova ali z drugim sredstvom. Delodajalec, ki sklepa ne izvršuje, upniku odgovarja za neodtegnjene zneske in za škodo (134. člen ZIZ), zato dogovor, da vam plačo izplačuje mimo sklepa, zanj ni sprejemljiv.

  9. Presodite, ali je dolg sploh odplačljiv. Če rubljivi del plače ne pokriva niti tekočih obresti, se dolg kljub odtegljajem povečuje. V takem položaju najprej predlagajte upniku obročni dogovor ali delni odpis, pri posebno upravičenih razlogih pa odlog izvršbe (71. člen ZIZ).

    Trajna rešitev je osebni stečaj z odpustom obveznosti. Po začetku postopka za navadne terjatve novih sklepov o izvršbi ni več mogoče izdati (131. člen ZFPPIPP), v stečajno maso pa gre le tisti del plače, ki bi bil rubljiv po 102. členu ZIZ (389. člen ZFPPIPP), zato vam ostane enak zaščiteni znesek. Po preizkusnem obdobju, ki traja od enega do treh let, sodišče preostale obveznosti odpusti; odpust ne velja za preživnino in nekatere druge terjatve.

Na kaj biti pozoren

Pravna podlaga

15

Pogosta vprašanja

10
Koliko mi mora ostati od plače pri izvršbi v letu 2026?

Najmanj 76 odstotkov minimalne plače, to je 1.126,23 EUR pri minimalni plači 1.481,88 EUR, in hkrati najmanj tretjina prejemka. Pri izvršbi za preživnino vam mora ostati 50 odstotkov minimalne plače, torej 740,94 EUR. Če preživljate družinske člane, se znesek za vsakega poveča po merilih za denarno socialno pomoč.

Ali mi lahko zarubijo minimalno plačo?

Pri navadnih denarnih terjatvah praviloma ne. Neto znesek minimalne plače je nižji od zaščitenega zneska 1.126,23 EUR, zato rubljivega dela ni, dokler s plačo, dodatki ali regresom v posameznem mesecu tega zneska ne presežete. Pri izvršbi za preživnino je zaščiteni znesek nižji, 740,94 EUR, zato je del minimalne plače rubljiv.

Ali lahko zarubijo regres za letni dopust?

Da. Regres je dohodek iz delovnega razmerja in se prišteje k drugim prejemkom v mesecu izplačila. Ker vam mora skupaj ostati le zaščiteni znesek in tretjina vseh prejemkov tistega meseca, gre pri tekoči izvršbi večji del regresa upniku. Enako velja za božičnico, poslovno uspešnost in odpravnino.

Kako dokažem, da preživljam otroka?

Z javno listino, ki jo predložite neposredno delodajalcu oziroma banki: izpiskom iz matičnega registra o rojstvu, sodno odločbo ali sporazumom o preživnini, odločbo centra za socialno delo. Če razmerja z javno listino ni mogoče izkazati ali ga izvrševalec sklepa ne upošteva, pri sodišču vložite zahtevo za odpravo nepravilnosti, ki je takse prosta.

Delodajalec mi odteguje preveč. Kaj lahko storim?

Najprej ga pisno opozorite, priložite izračun in zahtevajte popravek ter vračilo preveč odtegnjenega. Če se ne odzove, pri izvršilnem sodišču pod opravilno številko sklepa vložite zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe po 52. členu ZIZ. Sodišče delodajalcu naloži pravilen obračun. Zahteva ni vezana na osemdnevni rok za ugovor.

Ali lahko banka zarubi plačo, ki mi je po odtegljaju ostala?

Ne v prvem mesecu. Na sredstva iz prejemkov, na katere je izvršba omejena ali so izvzeti, sme banka poseči šele po poteku enega meseca od priliva. Kar ostane na računu dlje, je rubljivo. Če banka blokira tekoče nakazilo plače, ji predložite plačilno listo in zahtevajte sprostitev zaščitenega zneska.

Ali izvršba preneha, če zamenjam službo?

Ne. Sklep o izvršbi velja tudi proti novemu delodajalcu od dneva, ko mu je vročen. Prejšnji delodajalec mu ga mora poslati, sicer novega delodajalca v evidencah poišče sodišče. Izvršba na plačo se ustavi šele, če eno leto ne prejmete nobenega rubljivega prejemka, upnik pa lahko predlaga drugo sredstvo izvršbe.

Kaj se zgodi, če plačo rubi več upnikov hkrati?

Skupni odtegljaj se ne poveča; rubljivi del je en sam. Upniki se poplačujejo po vrstnem redu, ki ga določa dan vročitve sklepa delodajalcu. Naslednji upnik pride na vrsto, ko je prejšnji poplačan v celoti. Izjema so preživninske terjatve, ki imajo prednost pred vsemi drugimi, in zanje velja nižji zaščiteni znesek.

Ali se lahko zarubi pokojnina?

Da, po enakih pravilih kot plača: največ dve tretjini, upokojencu pa mora ostati 76 odstotkov minimalne plače, v letu 2026 torej 1.126,23 EUR. Sklep se vroči ZPIZ, ki opravlja odtegljaje. Pokojnine pod tem zneskom za navadne terjatve niso rubljive. Varstveni dodatek je iz izvršbe izvzet v celoti (101. člen ZIZ).

Ali osebni stečaj ustavi rubež plače?

Posamične izvršbe za navadne terjatve po začetku osebnega stečaja ni več mogoče dovoliti (za preživnino ta omejitev ne velja), vendar rubljivi del plače odtlej pripada stečajni masi; ostane vam enak zaščiteni znesek kot pri izvršbi. Razlika je v izidu: po preizkusnem obdobju od enega do treh let sodišče preostale dolgove odpusti, razen preživnine, denarnih kazni in škode, povzročene namerno ali iz hude malomarnosti.

Pravni vodnik – posamezni napotki

6

Analiziraj moj dokument →Pravni vodnikVzorci pogodbDomača stran države

Posodobljeno: · Viri: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J), 25. člen – novo besedilo 102. člena ZIZ (omejitve izvršbe), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-K), 2. člen – zvišanje zaščitenega zneska na 76 % minimalne plače, Znesek minimalne plače za leto 2026 – 1.481,88 EUR, Sklep o usklajenih višinah transferjev – osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 3. 2026, pisrs.si, EUR-Lex

Razlage nastanejo iz uradnega besedila predpisa in so okvirne; zavezujoče je le celotno besedilo, na katero se sklicuje vsaka stran. Europaius nudi pravne informacije, ne odvetniških storitev.