Uradni viripisrs.si · EUR-Lex
Europaius

Odpoved dediščini: kako, do kdaj in s kakšnimi posledicami

Zapuščina preide na dediče po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti. Dedič, ki dediščine ne želi, se ji lahko odpove z izjavo pred sodiščem do konca zapuščinske obravnave (133. člen Zakona o dedovanju, ZD). Za tistega, ki se je odpovedal, velja, kot da nikoli ni bil dedič: ne pridobi premoženja, ne odgovarja za zapustnikove dolgove in ni stranka morebitnega stečaja zapuščine.

Najpogostejši razlog za odpoved so dolgovi pokojnika: krediti, limiti, poroštva, neplačani davki ali stroški doma za starejše. Dedič sicer za dolgove odgovarja samo do vrednosti podedovanega premoženja, vendar mnogi ne želijo pravd z upniki. Drugi razlogi so dogovor v družini, da premoženje dobi en sam dedič, ali želja, da dediščino namesto staršev dobijo otroci.

Navodilo je namenjeno vsem, ki so jih povabili na zapuščinsko obravnavo ali so prejeli poziv sodišča, naj se izjavijo o dediščini. Po korakih pokaže, kako ocenite zapuščino, kako in do kdaj podate izjavo, kaj se zgodi z vašim deležem in z vašimi otroki, kaj velja za mladoletne dediče in zakaj »odpoved v korist brata« ni odpoved. Rezultat je sklep o dedovanju, v katerem niste več navedeni kot dedič.

Dedno pravo · odpoved dediščini

Ključna dejstva

Rok

Dediščini se lahko odpoveste samo do konca zapuščinske obravnave na prvi stopnji (133. člen ZD); po tem je odpoved nemogoča in šteje se, da ste dediščino sprejeli.

Izjava je nepreklicna. Če se vsi dediči odpovejo, sodišče objavi oklic neznanim upnikom, ki lahko v šestih mesecih od objave na spletni strani sodišča zahtevajo stečaj zapuščine brez dedičev (142.a člen ZD v besedilu ZD-C in ZD-D). Oklic neznanim dedičem traja šest mesecev (130. člen ZD v besedilu ZD-D).

Kaj storiti

  1. Ocenite zapuščino, preden se odločite. Zberite podatke o premoženju in dolgovih pokojnika: izpisek iz zemljiške knjige, podatke o vozilih, stanje na bančnih računih, kreditne pogodbe, opomine, sklepe o izvršbi in morebitna poroštva. Upniki se pogosto oglasijo šele po smrti, zato pregledajte pošto in pokličite banko.

    Dedič odgovarja za zapustnikove dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja, s svojim premoženjem pa ne (142. člen ZD). Če je premoženja več kot dolgov, odpoved praviloma ni smiselna: dediščino sprejmete, dolgove poplačate iz nje in obdržite razliko. Odpoved je smiselna, ko dolgovi očitno presegajo vrednost premoženja ali ko sploh ne želite sodelovati v poravnavanju dolgov.

  2. Ne razpolagajte z dediščino. Dedič, ki je z dediščino ali njenim delom že razpolagal, se ji ne more več odpovedati, ker njegovo ravnanje pomeni sprejem. Do zapuščinske obravnave zato ne dvigujte denarja s pokojnikovega računa, ne prodajajte avtomobila, ne podarjajte stvari in ne odpovedujte najemne pogodbe v svojem imenu kot novi lastnik.

    Dovoljena so nujna opravila, ki ohranjajo premoženje: zaklenete stanovanje, zalijete rože, poskrbite za žival, plačate pogreb. Stroški pogreba v običajnem obsegu se poravnajo iz zapuščine in ne pomenijo sprejema dediščine. Če niste prepričani, ali neko dejanje pomeni razpolaganje, se pred tem posvetujte z notarjem ali odvetnikom.

  3. Podajte izjavo o odpovedi na pravilen način. Izjavo lahko podate ustno na zapuščinski obravnavi, sodišče jo vpiše v zapisnik. Lahko pa jo pošljete pisno, s podpisom, ki ga overi notar ali upravna enota; v izjavi navedite ime zapustnika, opravilno številko zapuščinske zadeve in svoje osebne podatke. Novela ZD-D je 169. člen ZD spremenila tako, da se izjave o odpovedi dediščini obravnavajo skupaj z drugimi izjavami dedičev (3. člen ZD-D).

    Izjava ne sme biti pogojna ali delna: ne morete se odpovedati samo nepremičnini ali samo dolgovom. Odpoveste se celotnemu dednemu deležu. Če živite v tujini, podpis overite na slovenskem konzulatu ali pri tujem notarju z apostilom. Izjava mora sodišču prispeti pred koncem obravnave na prvi stopnji.

  4. Odločite se, ali se odpoveste tudi v imenu potomcev. Kdor se odpove dediščini, se po 133. členu ZD odpove samo v svojem imenu, razen če izrecno izjavi, da se odpoveduje tudi v imenu svojih potomcev. Če tega ne izjavite, na vaše mesto po pravilu o vstopni pravici stopijo vaši otroci, sodišče pa jih povabi, naj se izjavijo.

    Pri prezadolženi zapuščini se zato ob odpovedi pogosto vprašate tudi za otroke in vnuke. Če se potomci odpovejo ali ste se odpovedali tudi v njihovem imenu, vaš delež pripade drugim dedičem istega dednega reda. Ko se odpovedo vsi v prvem dednem redu, dedujejo dediči drugega reda (starši, bratje in sestre pokojnika), ki jih mora sodišče ravno tako pozvati.

  5. Pri mladoletnih in varovancih poskrbite za soglasje. Starši smejo z otrokovim premoženjem razpolagati le v njegovo korist (149. člen DZ). Ko se starši v imenu mladoletnega otroka odpovedo dediščini, zapuščinsko sodišče preveri, ali je odpoved v otrokovo korist, zato priložite dokaze o prezadolženosti zapuščine: seznam dolgov, opomine, sklepe o izvršbi in oceno premoženja.

    Skrbnik se sme odpovedati dediščini ali volilu oziroma odkloniti darilo samo z dovoljenjem centra za socialno delo, ki izda odločbo na skrbnikov predlog (248. člen DZ). Pridobite jo pravočasno, pred koncem zapuščinske obravnave. Brez veljavne izjave zakonitega zastopnika otrok oziroma varovanec dediščino sprejme, s tem pa tudi dolgove do vrednosti zapuščine.

  6. Ne zamenjujte odpovedi z odstopom dednega deleža. Izjava »odpovedujem se v korist sestre« po zakonu ni odpoved, temveč sprejem dediščine in hkratni odstop deleža izbranemu dediču. Pravna posledica je drugačna: za dolgove do vrednosti deleža lahko odgovarjate vi, odstop pa se lahko obravnava kot darilo z davčnimi posledicami po Zakonu o davku na dediščine in darila, če prejemnik ni v prvem dednem redu.

    Če želite, da premoženje dobi določen sorodnik, je čista odpoved primerna le, kadar bo njegov delež po zakonu že tako ali tako zrasel. Če ne, se je bolje dogovoriti za dedni dogovor ali razdelitev v sklepu o dedovanju. Notar ali sodišče vam bosta pojasnila, katera izjava doseže želeni učinek.

  7. Razumite, kaj se zgodi, ko se odpovedo vsi. Če ni nobenega dediča, ki bi dediščino sprejel, postane zapuščina last Republike Slovenije, ki za zapustnikove dolgove ne odgovarja (142.a člen ZD v besedilu ZD-C). Preden sodišče izda tak sklep, objavi oklic neznanim upnikom na oglasni deski in spletni strani sodišča in obvesti znane upnike (2. člen ZD-D). Upniki lahko v šestih mesecih zahtevajo, da se zapuščina prenese v stečajno maso stečaja zapuščine.

    Stečaj zapuščine se vodi, da bi upniki prejeli plačilo hkrati in v enakih deležih (415. člen ZFPPIPP). Dedič, ki se je dediščini odpovedal, ni stranka tega postopka (417. člen ZFPPIPP), zato vas upniki ne morejo terjati. Če je pokojni prejemal socialnovarstveno pomoč, se dedovanje tako ali tako omeji do njene vrednosti (128. člen ZD v besedilu ZD-C).

  8. Odpoved neuvedenemu dedovanju: samo potomci in zakonec. Za življenja zapustnika odpoved dediščini praviloma nima pravnega učinka. Izjema velja za potomca ali zakonca, ki se v sporazumu s prednikom ali zakoncem odpove dediščini, ki bi mu šla po njegovi smrti; če se odpove potomec, velja odpoved tudi za njegove potomce, razen če sporazum določa drugače (137. člen ZD v besedilu ZD-C).

    Tak sporazum mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa (3. točka 47. člena ZN), sicer je ničen (48. člen ZN). Uporablja se na primer, ko starši enemu otroku za življenja izročijo hišo, drugi pa se dedovanju po njih vnaprej odpove. Odpoved neuvedenemu dedovanju se v zapuščinskem postopku upošteva samodejno, če je sodišču znana, zato notar podatek o sporazumu sporoči ob smrti.

Na kaj biti pozoren

Pravna podlaga

13

Pogosta vprašanja

10
Kako se odpovem dediščini?

Izjavo o odpovedi podate ustno na zapuščinski obravnavi, kjer jo sodišče vpiše v zapisnik, ali pisno z overjenim podpisom, ki jo pošljete zapuščinskemu sodišču. Navedite zapustnika, opravilno številko zadeve in ali se odpovedujete samo v svojem imenu ali tudi v imenu potomcev. Izjava mora prispeti pred koncem obravnave na prvi stopnji.

Do kdaj se lahko odpovem dediščini?

Do konca zapuščinske obravnave na prvi stopnji (133. člen ZD). Ko sodišče obravnavo zaključi oziroma izda sklep o dedovanju, odpoved ni več mogoča. Če obravnave ni in sodišče odloča na podlagi pisnih izjav, pošljite izjavo takoj po prejemu poziva sodišča.

Ali moram plačati dolgove pokojnega starša?

Dedič odgovarja za zapustnikove dolgove le do vrednosti podedovanega premoženja (142. člen ZD), s svojim premoženjem pa ne. Če so dolgovi večji od premoženja in dediščino sprejmete, upnikom plačate največ toliko, kolikor je vredno podedovano. Če se dediščini odpoveste, za dolgove sploh ne odgovarjate.

Ali odpoved dediščini velja tudi za moje otroke?

Ne samodejno. Po 133. členu ZD se odpoveste samo v svojem imenu, razen če izrecno izjavite, da se odpovedujete tudi v imenu potomcev. Sicer na vaše mesto stopijo vaši otroci in morajo o dediščini odločiti sami ali prek zakonitih zastopnikov. Drugače velja pri odpovedi neuvedenemu dedovanju, ki zajema tudi potomce (137. člen ZD).

Kako se odpovem dediščini v imenu mladoletnega otroka?

Starši izjavo podajo kot zakoniti zastopniki, sodišče pa preveri, ali je odpoved v otrokovo korist (149. člen DZ); priložite dokaze o dolgovih. Če ima otrok skrbnika, ta potrebuje odločbo centra za socialno delo (248. člen DZ). Dovoljenje pridobite pred koncem zapuščinske obravnave, sicer otrok dediščino sprejme.

Kaj se zgodi z zapuščino, če se vsi dediči odpovedo?

Zapuščina postane last Republike Slovenije, ki za dolgove pokojnika ne odgovarja (142.a člen ZD). Sodišče pred tem objavi oklic neznanim upnikom, ti pa lahko v šestih mesecih zahtevajo stečaj zapuščine brez dedičev. Dediči, ki so se odpovedali, v tem postopku niso stranke (417. člen ZFPPIPP).

Ali lahko odpoved dediščini prekličem?

Ne. Izjava o odpovedi je nepreklicna, tudi če se pozneje izkaže, da je bilo premoženje več vredno, kot ste mislili. Izpodbijati jo je mogoče samo, če je bila dana pod vplivom sile, grožnje, zvijače ali bistvene zmote. Zato pred izjavo čim natančneje ocenite premoženje in dolgove.

Ali se lahko odpovem dediščini v korist brata ali sestre?

Taka izjava po zakonu ni odpoved, temveč sprejem dediščine in odstop deleža izbranemu dediču. Odgovornost za dolgove do vrednosti deleža lahko ostane pri vas, odstop pa se pri sorodnikih zunaj prvega dednega reda obdavči kot darilo. Če je cilj, da delež dobi določena oseba, se o obliki izjave posvetujte z notarjem.

Ali se lahko dediščini odpovem že za časa življenja staršev?

Da, vendar samo kot potomec ali zakonec in samo s sporazumom z zapustnikom (137. člen ZD v besedilu ZD-C). Sporazum mora biti v obliki notarskega zapisa (47. člen ZN), sicer je ničen. Odpoved velja tudi za vaše potomce, če se v sporazumu ne dogovorite drugače.

Ali moram ob odpovedi plačati sodno takso?

Taksa v zapuščinskem postopku se plača od čiste vrednosti zapuščine (25. člen ZST-1) in jo nosijo dediči, ki dediščino prejmejo. Za samo izjavo o odpovedi takse ne plačate, stroške imate le z overitvijo podpisa pri notarju ali upravni enoti, če izjavo pošljete pisno.

Pravni vodnik – posamezni napotki

6

Analiziraj moj dokument →Pravni vodnikVzorci pogodbDomača stran države

Posodobljeno: · Viri: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju (ZD-C), 9. člen – odpoved neuvedenemu dedovanju (137. člen ZD), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju (ZD-C), 11. člen – zapuščina brez dedičev, oklic upnikom (142.a člen ZD), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju (ZD-D), 3. člen – izjave o odpovedi dediščini (169. člen ZD), Družinski zakonik (DZ), 248. člen – dovoljenje centra za socialno delo za odpoved dediščini, pisrs.si, EUR-Lex

Razlage nastanejo iz uradnega besedila predpisa in so okvirne; zavezujoče je le celotno besedilo, na katero se sklicuje vsaka stran. Europaius nudi pravne informacije, ne odvetniških storitev.