Denarno nadomestilo za brezposelnost: pogoji, višina, trajanje
Denarno nadomestilo za brezposelnost je pravica iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti, ki jo priznava in izplačuje Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ). Ni socialna pomoč: dobite ga, ker ste kot delavec plačevali prispevke, zato sta višina in trajanje odvisna od vaše prejšnje plače in zavarovalne dobe.
Pravico ima brezposelna oseba, ki je bila pred brezposelnostjo zavarovana najmanj deset mesecev v zadnjih 24 mesecih (mlajši od 30 let šest mesecev), ki je brezposelna brez svoje volje ali krivde, je prijavljena v evidenci brezposelnih in je zmožna ter pripravljena sprejeti zaposlitev. Odpoved delodajalca iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, iztek pogodbe za določen čas in izredna odpoved delavca zaradi kršitev delodajalca pravico praviloma dajo; sporazumno prenehanje, lastna redna odpoved ali odpoved iz krivdnega razloga je ne dajo.
Od 1. januarja 2026 velja nova lestvica: prve tri mesece 80 odstotkov osnove, nato devet mesecev 60 odstotkov, pozneje 50 odstotkov, pri čemer nadomestilo ne sme biti nižje od 70 odstotkov minimalne plače. Navodilo pojasnjuje, kdaj in kje se prijavite, kaj priložite vlogi, kako se izračuna znesek, česa se morate držati med prejemanjem in kako se pritožite, če zavod zahtevo zavrne.
Ključna dejstva
Rok
V evidenco iskalcev zaposlitve se prijavite najpozneje v treh delovnih dneh po vročitvi odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti (131. člen ZUTD po ZUTD-A), vlogo za denarno nadomestilo pa vložite praviloma v 30 dneh po prenehanju zavarovanja; ob zamudi se trajanje nadomestila skrajša za čas zamude.
Pritožba zoper odločbo ZRSZ: 21 dni od vročitve (235. člen ZUP v besedilu ZUP-I, velja od februarja 2026; prej 15 dni). Tožba pred socialnim sodiščem: 30 dni od vročitve dokončne odločbe (72. člen ZDSS-1). Nadomestilo traja od dveh do 25 mesecev, odvisno od zavarovalne dobe in starosti.
Kaj storiti
Preverite, ali je razlog prenehanja pravi. Pravico izključujejo razlogi iz drugega odstavka 63. člena ZUTD (v besedilu ZUTD-A): pisni sporazum o prenehanju, vaša redna odpoved, delodajalčeva redna odpoved iz krivdnega razloga, izredna odpoved delodajalca in odklonitev ponujene ustrezne zaposlitve za nedoločen čas. Če vam delodajalec ponuja sporazum namesto odpovedi iz poslovnega razloga, se zavedajte, da s podpisom praviloma izgubite nadomestilo.
Pravico pa ohrani delavec, ki pogodbo izredno odpove zaradi kršitev delodajalca (neizplačane plače, neplačani prispevki, trpinčenje), saj ima po tretjem odstavku 111. člena ZDR-1 enake pravice kot ob odpovedi iz poslovnega razloga. Pred tem mora delodajalca pisno opomniti in obvestiti inšpektorat za delo.
Prijavite se v evidenco iskalcev zaposlitve že med odpovednim rokom. Delavec, ki mu je bila pogodba odpovedana iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, se mora prijaviti najpozneje v treh delovnih dneh po vročitvi odpovedi, osebno na območni službi ZRSZ ali elektronsko prek portala e-Storitve (drugi odstavek 131. člena ZUTD, dodan z ZUTD-A).
V tem primeru vam mora delodajalec med odpovednim rokom omogočiti odsotnost z dela najmanj en dan na teden za vključevanje v ukrepe trga dela in vam zanjo plačati nadomestilo v višini 70 odstotkov osnove (drugi in tretji odstavek 97. člena ZDR-1). Pri vsaki drugi odpovedi delodajalca imate pravico do najmanj dveh ur odsotnosti na teden za iskanje zaposlitve. Pozna prijava sama po sebi ne izniči pravice, pomeni pa izgubljeni čas in vprašanja zavoda o vaši aktivnosti.
Preverite pogoj zavarovalne dobe. Po prvem odstavku 59. člena ZUTD (v besedilu ZUTD-E) morate biti pred nastankom brezposelnosti zavarovani za primer brezposelnosti najmanj deset mesecev v zadnjih 24 mesecih; zavarovanje, ki je bilo že upoštevano pri prejšnji pravici, se ne šteje znova. Za osebe, mlajše od 30 let, zadošča šest mesecev v zadnjih 24 mesecih.
Zavarovanje imajo delavci v delovnem razmerju, samozaposleni, družbeniki poslovodje in nekatere druge skupine iz 54. člena ZUTD. Študentsko delo, podjemna in avtorska pogodba se ne štejejo. Zavarovalno dobo preverite v zavarovalno-pokojninskem listu ZPIZ ali na portalu e-Uprava. Če ste delali v drugi državi EU, prosite za potrdilo U1, s katerim se doba sešteje.
Vložite vlogo za denarno nadomestilo. Vlogo vložite na predpisanem obrazcu pri ZRSZ ali elektronsko, skupaj z dokazili, ki jih zavod ne more pridobiti iz uradnih evidenc (drugi odstavek 118. člena ZUTD po ZUTD-E). Praviloma potrebujete odpoved ali drug dokaz o prenehanju pogodbe, številko transakcijskega računa in pri tujih zavarovalnih dobah obrazec U1.
Rok je 30 dni po prenehanju obveznega zavarovanja; če vlogo vložite pozneje, se trajanje nadomestila skrajša za dneve zamude. Vložite tudi, če niste prepričani, da pogoje izpolnjujete: o pravici odloči zavod z odločbo, zoper katero imate pritožbo, zavrnjena vloga pa vas nič ne stane.
Izračunajte približno višino. Osnova je vaša povprečna mesečna plača v zakonsko določenem obdobju pred mesecem nastanka brezposelnosti, ugotovljena iz obrazcev REK, ki jih je delodajalec oddal finančni upravi (61. člen ZUTD). Od 1. januarja 2026 se nadomestilo prve tri mesece odmeri v višini 80 odstotkov osnove, naslednjih devet mesecev 60 odstotkov in nato 50 odstotkov (prvi odstavek 62. člena ZUTD v besedilu ZUTD-I).
Izplačuje se najmanj 70 odstotkov minimalne plače, kar je pri minimalni plači 1.481,88 EUR za leto 2026 okoli 1.037 EUR bruto. Zgornja meja pada: prve tri mesece 130 odstotkov minimalne plače, nato 110, 100, 90 in po 12 mesecih 80 odstotkov. Kdor je delal krajši delovni čas, spodnje meje nima. Od bruto zneska se odtegnejo prispevki in akontacija dohodnine.
Preverite trajanje. Po 60. členu ZUTD (v besedilu ZUTD-E) se nadomestilo prizna za tri mesece pri zavarovalni dobi od deset mesecev do pet let, šest mesecev pri dobi od pet do 15 let, devet mesecev pri dobi od 15 do 25 let in 12 mesecev nad 25 let. Starejši od 53 let z več kot 25 leti dobe ga prejemajo 19 mesecev, starejši od 58 let z več kot 28 leti dobe 25 mesecev.
Mlajši od 30 let z dobo od šest do deset mesecev dobijo nadomestilo za dva meseca. Če ste nadomestilo že prejemali, se pri novi pravici upošteva le doba, ki ni bila izkoriščena. Za prehodne primere je ZUTD-I določil, da se vsem prejemnikom, ki so vlogo vložili pred 1. januarjem 2026, znesek ponovno odmeri po novi lestvici.
Izpolnjujte obveznosti iz zaposlitvenega načrta. Po priznanju pravice z zavodom podpišete zaposlitveni načrt in morate se odzivati na vabila, aktivno iskati zaposlitev, sprejeti ustrezno ponudbo in zavod obvestiti o vsakem dodatnem dohodku. Pri prvi kršitvi obveznosti iz 129. člena ZUTD vas zavod povabi, da se izjavite; če ne izkažete opravičljivega razloga, se nadomestilo za dva meseca zniža za 30 odstotkov (65.a člen ZUTD v besedilu ZUTD-I).
Pri ponovni kršitvi vas zavod izbriše iz evidence in pravica preneha, ponovno se v evidenco ne morete prijaviti šest mesecev. Hranite dokaze o prijavah na delovna mesta, odgovorih delodajalcev in razlogih za odsotnost z razgovora, na primer potrdilo o bolezni.
Pritožite se, če zavod pravico zavrne, skrajša ali odvzame. Zoper odločbo ZRSZ je dovoljena pritožba v 21 dneh od vročitve (235. člen ZUP, kot ga je od februarja 2026 spremenil 64. člen ZUP-I; prej 15 dni), ki jo vložite pri zavodu, odloča pa ministrstvo za delo. V pritožbi navedite, katero dejstvo je zavod ugotovil napačno (razlog prenehanja, zavarovalna doba, osnova) in priložite dokaze, ki jih zavod ni imel.
Če pritožba ne uspe, vložite tožbo pri socialnem sodišču v 30 dneh od vročitve dokončne odločbe (prvi odstavek 72. člena ZDSS-1); spori o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti spadajo v socialne spore po 7. členu ZDSS-1. Če drugostopni organ o pritožbi ne odloči v zakonskem roku in tudi ne v sedmih dneh po urgenci, lahko tožite zaradi molka organa.
Hkrati varujte pravice proti delodajalcu. Če menite, da odpoved ni bila zakonita, morate sodno varstvo pred delovnim sodiščem zahtevati v 30 dneh od vročitve odpovedi. Spor o odpovedi in postopek pri ZRSZ tečeta ločeno: zavod presoja razlog prenehanja, kot izhaja iz dokumentov, zato vas morebiten uspeh pred sodiščem lahko pozneje upraviči do drugačnih pravic.
Mirovanje nadomestila zaradi odpravnine nad zakonsko višino in nadomestila za konkurenčno klavzulo je Ustavno sodišče po prejšnjem zakonu razveljavilo (U-I-159/07); če vam zavod izplačilo zadrži, zahtevajte pravno podlago. Ko sklenete novo pogodbo o zaposlitvi, o tem nemudoma obvestite zavod. Prejemniki z nižjo izobrazbo in starejši od 59 let, ki se zaposlijo za polni čas pri novem delodajalcu, lahko v 30 dneh od sklenitve pogodbe zahtevajo spodbudo za zaposlitev (66.a in 66.b člen ZUTD).
Na kaj biti pozoren
- Podpis sporazuma o prenehanju. Delodajalci pogosto ponudijo sporazum z »boljšimi pogoji«, a sporazumno prenehanje je po drugem odstavku 63. člena ZUTD razlog, zaradi katerega pravice do nadomestila ni. Če gre v resnici za poslovni razlog, zahtevajte pisno odpoved.
- Lastna odpoved brez podlage v 111. členu ZDR-1. Če pogodbo odpoveste sami, ker ste našli boljše delo, ki potem ne pride, nadomestila ne dobite. Izredna odpoved zaradi kršitev delodajalca pravico ohrani le, če ste pred tem pisno opomnili delodajalca in obvestili inšpektorat.
- Zamuda z vlogo. Vloga po izteku 30 dni ni zavrnjena, vendar se trajanje nadomestila skrajša za čas zamude. Pri treh mesecih pravice lahko že dva tedna zamude pomenita izgubo šestine zneska.
- Neprijavljen dodatni dohodek. Prejemnik mora zavodu sporočiti vsako podlago za dodatno izplačilo, tudi občasno delo. Neprijavljen dohodek vodi v predčasno prenehanje pravice in vračilo neupravičeno izplačanih zneskov.
- Neodziv na vabilo zavoda. Prvi neopravičen izostanek pomeni znižanje za 30 odstotkov za dva meseca, drugi izbris iz evidence in šestmesečno prepoved ponovne prijave. Opravičilo (bolniški list, dokaz o razgovoru) pošljite takoj.
- Napačna osnova zaradi manjkajočih obrazcev REK. Če delodajalec ni oddajal obračunov, se osnova določi iz podatkov, ki jih posreduje delodajalec, in je lahko prenizka. Preverite izračun v odločbi in se v 21 dneh pritožite s plačilnimi listami.
- Odhod v tujino brez obvestila. Pravica med bivanjem v tujini praviloma miruje oziroma preneha, razen pri izvozu nadomestila z obrazcem U2 v drugo državo EU, ki ga morate urediti pred odhodom.
Pravna podlaga
Povezane sodne odločbe
Pogosta vprašanja
Koliko znaša denarno nadomestilo za brezposelnost v letu 2026?
Prve tri mesece 80 odstotkov osnove, naslednjih devet mesecev 60 odstotkov, nato 50 odstotkov. Osnova je povprečna plača pred brezposelnostjo. Izplačilo ne sme biti nižje od 70 odstotkov minimalne plače (okoli 1.037 EUR bruto) in ne višje od 130 odstotkov minimalne plače v prvih treh mesecih, nato meja pada do 80 odstotkov. Velja od 1. 1. 2026 po ZUTD-I.
Ali dobim nadomestilo, če podpišem sporazumno prekinitev?
Praviloma ne. Pisni sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je med razlogi, zaradi katerih se šteje, da ste brezposelni po svoji volji (drugi odstavek 63. člena ZUTD). Če delodajalec v resnici ukinja vaše delovno mesto, zahtevajte redno odpoved iz poslovnega razloga, ki vam da tudi odpravnino.
Koliko časa moram delati, da dobim nadomestilo?
Najmanj deset mesecev zavarovanja za primer brezposelnosti v zadnjih 24 mesecih pred brezposelnostjo, za mlajše od 30 let šest mesecev (59. člen ZUTD po ZUTD-E). Doba ne rabi biti neprekinjena in se lahko nabere pri več delodajalcih. Doba iz drugih držav EU se upošteva s potrdilom U1.
Kako dolgo prejemam nadomestilo?
Od treh mesecev (doba do pet let) do 12 mesecev (doba nad 25 let). Starejši od 53 let z več kot 25 leti dobe ga prejemajo 19 mesecev, starejši od 58 let z več kot 28 leti dobe 25 mesecev. Mlajši od 30 let s šestimi do desetimi meseci dobe ga dobijo za dva meseca.
Kdaj se moram prijaviti na zavodu za zaposlovanje?
Če vam je delodajalec odpovedal iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, v treh delovnih dneh po vročitvi odpovedi, še med odpovednim rokom. Vlogo za nadomestilo vložite v 30 dneh po prenehanju zavarovanja; zamuda skrajša trajanje pravice za toliko dni, kolikor ste zamudili.
Ali dobim nadomestilo, če sem sam dal odpoved?
Pri navadni redni odpovedi delavca ne. Izjema je izredna odpoved zaradi kršitev delodajalca iz 111. člena ZDR-1, na primer dvakrat zapored neizplačana plača ali neplačani prispevki. Takrat imate enake pravice kot ob odpovedi iz poslovnega razloga, vendar morate prej delodajalca pisno opomniti in obvestiti inšpektorat.
Ali lahko med prejemanjem nadomestila delam?
Občasno delo je dovoljeno samo v obsegu in na način, ki ga dopušča ZUTD, in vsak tak dohodek morate zavodu sporočiti vnaprej. Zavod nato izplača sorazmerni del nadomestila. Kdor dohodka ne prijavi, mu pravica preneha s prvim dnem meseca kršitve, neupravičeno prejeti znesek pa mora vrniti.
Kaj storim, če zavod zavrne vlogo?
V 21 dneh od vročitve odločbe vložite pritožbo pri zavodu; o njej odloči ministrstvo za delo. Če pritožba ni uspešna, lahko v 30 dneh od vročitve dokončne odločbe vložite tožbo pri socialnem sodišču (Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ali pristojno delovno sodišče). Spori o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti so socialni spori po 7. členu ZDSS-1.
Ali se nadomestilo zniža, če zamudim termin na zavodu?
Da, če nimate opravičljivega razloga. Pri prvi kršitvi vas zavod povabi, da se izjavite; če razloga ne izkažete, se vam nadomestilo za dva meseca zniža za 30 odstotkov (65.a člen ZUTD po ZUTD-I). Druga kršitev pomeni izbris iz evidence in konec pravice.
Ali lahko z nadomestilom iščem delo v tujini?
Da, znotraj EU s prenosom pravice. Pred odhodom pri ZRSZ zahtevajte obrazec U2, s katerim se v drugi državi članici prijavite na tamkajšnjem zavodu in nadomestilo prejemate praviloma do tri mesece. Brez tega obrazca odhod v tujino pomeni mirovanje oziroma prenehanje pravice.
Pravni vodnik – posamezni napotki
Analiziraj moj dokument →Pravni vodnikVzorci pogodbDomača stran države