Nadure: plačilo, omejitve in kako izterjati neplačane ure

Terjatev za plačilo nadur zastara v petih letih (202. člen ZDR-1); rok teče za vsak mesec posebej od dneva, ko bi morala biti plača izplačana, to je najpozneje 18 dni po koncu plačilnega obdobja (134. člen ZDR-1).

Pisno odreditev nadur mora delodajalec izročiti pred začetkom dela, pri ustni odreditvi pa najpozneje do konca delovnega tedna po opravljenem delu. Po pisni zahtevi za odpravo kršitve ima delodajalec osem delovnih dni časa; denarno terjatev lahko tožite tudi brez te zahteve (200. člen ZDR-1).

1. Preverite, ali gre res za nadure. Polni delovni čas je 40 ur na teden, z zakonom ali kolektivno pogodbo je lahko krajši, vendar ne manj kot 36 ur (143. člen ZDR-1). Nadure so samo ure nad polnim delovnim časom, opravljene na zahtevo delodajalca. Če imate delovni čas neenakomerno razporejen, daljši tedni še niso nadure; štejejo se ure, ki ob koncu referenčnega obdobja presegajo povprečje polnega delovnega časa.

   Pri pogodbi za krajši delovni čas vam delodajalec dela preko dogovorjenega časa ne sme naložiti, razen če pogodba to dopušča (šesti odstavek 65. člena ZDR-1). Poslovodne osebe, prokuristi, vodilni delavci in delavci na domu imajo lahko delovni čas v pogodbi urejen drugače (157. člen ZDR-1).

2. Zahtevajte pisno odreditev. Delodajalec mora nadurno delo odrediti pisno, praviloma pred začetkom dela. Ustna odreditev je dovoljena le, če pisna zaradi narave dela ali nujnosti ni mogoča; tedaj vam mora pisno odreditev vročiti naknadno, najpozneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu (drugi odstavek 144. člena ZDR-1).

   Iz odreditve naj bodo razvidni datum, število ur in razlog. Če je ne dobite, vodji še isti dan pošljite kratko elektronsko sporočilo: kdo je delo naročil, kdaj ste delali in kaj ste opravili. Brez pisne sledi boste pozneje težko dokazali, da ste ostali na delu po naročilu in ne po lastni izbiri. Opustitev pisne odreditve je prekršek delodajalca, vaše pravice do plačila opravljenih ur pa ne odpravi.

3. Preštejte ure in jih primerjajte z omejitvami. Nadurno delo sme trajati največ osem ur na teden, 20 ur na mesec in 170 ur na leto, delovni dan pa največ deset ur. Dnevna, tedenska in mesečna omejitev se lahko upoštevajo kot povprečje v obdobju, ki ga določa zakon ali kolektivna pogodba in ni daljše od šestih mesecev (tretji odstavek 144. člena ZDR-1).

   Nad 170 ur na leto, vendar skupaj največ do 230 ur, lahko delate samo s soglasjem. Delodajalec mora pisno soglasje pridobiti ob vsaki odreditvi, ki presega 170 ur, zaradi zavrnitve pa ne smete trpeti neugodnih posledic (četrti in peti odstavek 144. člena ZDR-1). Ob tem veljata dnevni počitek najmanj 12 ur in tedenski počitek najmanj 24 ur (155. in 156. člen ZDR-1).

4. Preverite, ali vam nadure sploh smejo naložiti. Nadurnega dela ni dovoljeno uvesti, če je delo mogoče opraviti v polnem delovnem času z drugačno organizacijo, novimi izmenami ali novimi zaposlitvami. Prepovedano ga je naložiti delavcu, mlajšemu od 18 let, delavcu, ki bi se mu po pisnem mnenju medicine dela zdravstveno stanje lahko poslabšalo, in delavcu, ki dela krajši delovni čas po predpisih o pokojninskem, invalidskem ali zdravstvenem zavarovanju (146. člen ZDR-1).

   Samo s predhodnim pisnim soglasjem smejo nadure opravljati delavec, ki neguje otroka do treh let, in starš, ki sam živi z otrokom, mlajšim od sedem let, ali s hudo bolnim otrokom (185. člen ZDR-1). Enako velja za starejšega delavca, torej po 55. letu starosti (199. člen ZDR-1). Odreditev v nasprotju s temi pravili lahko zavrnete.

5. Izračunajte, koliko vam pripada. Za naduro dobite plačilo ure in dodatek za nadurno delo. Višino dodatka določa kolektivna pogodba dejavnosti, v odstotku od osnovne plače oziroma urne postavke ali v nominalnem znesku (127. in 128. člen ZDR-1). Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine na primer določa 30 odstotkov; svojo stopnjo poiščite v kolektivni pogodbi, ki zavezuje vašega delodajalca.

   Primer: pri urni postavki 10 EUR bruto in 30-odstotnem dodatku je nadura vredna 13 EUR bruto, 12 nadur v mesecu torej 156 EUR bruto. Dodatek se obračuna samo za ure, ki ste jih dejansko opravili kot nadure. Nadure in dodatek morajo biti razvidni iz pisnega obračuna plače, ki ga dobite do konca plačilnega dne (135. člen ZDR-1). Dodatek se ne všteva v minimalno plačo.

6. Ločite nadure od prerazporeditve in prostih ur. Pri neenakomerni razporeditvi ali začasni prerazporeditvi delovnega časa lahko teden traja do 56 ur, polni delovni čas pa se upošteva kot povprečje v obdobju, ki ni daljše od šestih mesecev, po kolektivni pogodbi dejavnosti do 12 mesecev (148. in 158. člen ZDR-1). O začasni prerazporeditvi vas mora delodajalec pisno obvestiti najmanj en dan prej.

   Presežek ur ob koncu referenčnega obdobja je treba plačati kot nadure. Kompenzacije nadur s prostimi urami ZDR-1 ne ureja; mogoča je, če jo predvideva kolektivna pogodba ali se o njej dogovorite z delodajalcem. Dogovor naj bo pisen, z navedbo, katere ure se izravnajo in do kdaj. Ker ste ure opravili v pogojih nadurnega dela, zahtevajte, da se dodatek kljub prostim uram izplača.

7. Zavarujte dokaze z evidenco o izrabi delovnega časa. Delodajalec mora za vsakega delavca dnevno vpisovati čas prihoda in odhoda, skupno število opravljenih ur in ure nadurnega dela, voditi pa mora tudi tekoči seštevek ur, iz katerega je razvidno referenčno obdobje (18. člen ZEPDSV po novelah ZEPDSV-A in ZEPDSV-B).

   Imate pravico do vpogleda v svoje podatke. Delodajalec vas mora o podatkih za pretekli mesec pisno obvestiti do konca plačilnega dne, enkrat na teden pa lahko zahtevate pisno seznanitev (četrti odstavek 19. člena ZEPDSV). Izpise shranjujte. Poleg tega vodite lasten dnevnik ur ter hranite razporede, elektronska sporočila, potne naloge in imena sodelavcev, ki lahko potrdijo vašo navzočnost.

8. Pošljite delodajalcu pisno zahtevo. Če nadure niso plačane, lahko pisno zahtevate, da delodajalec kršitev odpravi oziroma obveznost izpolni (prvi odstavek 200. člena ZDR-1). V zahtevi navedite mesece, število nadur po mesecih, urno postavko, dodatek po kolektivni pogodbi, skupni bruto znesek in rok za plačilo. Priložite svoj obračun ur.

   Zahtevo pošljite priporočeno s povratnico ali jo izročite proti podpisu na kopiji. Delodajalec ima osem delovnih dni od vročitve. Za denarne terjatve ta korak ni pogoj za tožbo, saj jih lahko uveljavljate neposredno pred delovnim sodiščem (četrti odstavek 200. člena ZDR-1), je pa koristen: delodajalec se mora opredeliti, vi pa dobite dokaz, da ste plačilo zahtevali in od kdaj je v zamudi.

9. Prijavite kršitev Inšpektoratu RS za delo. Inšpektorat nadzira izvajanje predpisov o delovnih razmerjih (2. člen ZID-1) in vodenje evidenc po ZEPDSV (22. člen ZEPDSV). Prijavo oddate pisno ali po elektronski poti; opišite, od kdaj se nadure opravljajo, ali so odrejene pisno, ali se vodi evidenca in ali je dodatek izplačan. Inšpektor mora varovati tajnost vira prijave, obravnavati pa mora tudi anonimne prijave (16. in 24. člen ZIN).

   Inšpektor lahko delodajalcu z odločbo odredi odpravo nepravilnosti (16. člen ZID-1) in mu izreče globo. Ne more pa vam prisoditi plačila: denarja z inšpekcijskim postopkom ne dobite. Prijava tudi ne pretrga zastaranja. Njena vrednost je v zapisniku, ki je v sodnem postopku močan dokaz o dejanskem delovnem času.

10. Vložite tožbo pred delovnim sodiščem. Za spore o pravicah iz delovnega razmerja je pristojno delovno sodišče (5. člen ZDSS-1); tožite lahko pri sodišču, ki je pristojno za delodajalca, ali pri sodišču, na območju katerega opravljate ali ste opravljali delo (8. člen ZDSS-1). V tožbi zahtevajte bruto zneske po posameznih mesecih z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsake plače.

    Predlagajte dokaze: evidenco o izrabi delovnega časa, ki naj jo sodišče zahteva od delodajalca, razporede, sporočila, priče. Ob vložitvi se plača sodna taksa glede na vrednost zahtevka. Če ste nastopali brez pooblaščenca ali vas je zastopal sindikat in niste v celoti uspeli, lahko sodišče odloči, da vsaka stranka krije svoje stroške zastopanja (38. člen ZDSS-1).

• Ustna odreditev brez sledi. Če nadur nihče ni odredil pisno in nimate sporočil ali prič, bo delodajalec trdil, da ste ostajali po lastni volji. Ure, za katere delodajalec ni vedel in jih ni potreboval, sodišča praviloma ne priznajo kot nadurno delo.
• Plača, ki naj bi nadure že vključevala. Določilo pogodbe, da so vse nadure zajete v plači, delavcu z običajnim delovnim časom ne odvzame pravice do plačila in dodatka za dejansko opravljene nadure. Drugače je lahko pri poslovodnih osebah in vodilnih delavcih, ki si delovni čas razporejajo samostojno (157. člen ZDR-1).
• Čakanje do odhoda iz podjetja. Zastaranje teče med trajanjem delovnega razmerja, za vsak mesec posebej. Kdor zahtevek odlaga več let, izgubi najstarejše mesece, čeprav je delo dokazano. Zastaranje pretrga tožba, ne pa opomin ali prijava inšpektoratu.
• Prikrivanje nadur kot prerazporeditve. Delodajalec presežne ure včasih vodi kot začasno prerazporeditev, čeprav vas o njej ni pisno obvestil in ur v referenčnem obdobju ni izravnal. Preverite tekoči seštevek ur v evidenci in ob izteku obdobja zahtevajte plačilo presežka.
• Podpis netočne evidence. Mesečni list z vpisanimi osmimi urami na dan, ki ga podpišete brez pripomb, delodajalec v sporu predloži kot dokaz, da nadur ni bilo. Če se zapis ne ujema z dejanskim delom, to pripišite na list ali delodajalcu sporočite pisno še isti mesec.
• Soglasje nad 170 ur pod pritiskom. Soglasje za delo nad letno omejitvijo mora biti pisno in dano ob vsaki odreditvi; vnaprejšnje splošno soglasje v pogodbi o zaposlitvi temu ne ustreza. Zavrnitev ne sme imeti neugodnih posledic, zato si morebitne povračilne ukrepe zabeležite.
• Plačilo nadur na roke ali kot potni stroški. Znesek, ki ni prikazan na obračunu plače, se ne šteje v osnovo za nadomestila, pokojnino in odpravnino, v sporu pa ga je težko dokazati. Zahtevajte obračun in izplačilo na bančni račun.

Analiziraj moj dokument →Pravni vodnikVzorci pogodbDomača stran države

Posodobljeno: 14.11.2026 · Viri: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 144. člen – nadurno delo, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 146. člen – prepoved opravljanja dela preko polnega delovnega časa, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 128. člen – višina dodatkov, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 148. člen – razporejanje delovnega časa, pisrs.si, EUR-Lex

Razlage nastanejo iz uradnega besedila predpisa in so okvirne; zavezujoče je le celotno besedilo, na katero se sklicuje vsaka stran. Europaius nudi pravne informacije, ne odvetniških storitev.