Konkurenčna klavzula: kdaj velja in koliko nadomestila vam pripada
Konkurenčna klavzula je dogovor v pogodbi o zaposlitvi, s katerim se delavec zaveže, da po odhodu določen čas ne bo konkuriral nekdanjemu delodajalcu: ne bo se zaposlil pri konkurentu, ne bo odprl lastnega podjetja v isti dejavnosti in ne bo prevzemal strank. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) jo dovoljuje le pod strogimi pogoji. Velja največ dve leti, samo za nekatere načine prenehanja pogodbe, samo če ste pri delu pridobivali posebna znanja in poslovne zveze, in samo če je v pogodbi določeno mesečno denarno nadomestilo v višini vsaj tretjine vaše plače. Če nadomestilo v pogodbi manjka, klavzula ne velja.
Navodilo je namenjeno delavcem, ki pogodbo s klavzulo podpisujejo, in tistim, ki odhajajo in se sprašujejo, ali jih klavzula sploh veže. Po korakih pokaže, kako preverite veljavnost klavzule, kako jo ob odhodu uveljavite ali odpravite, kako izterjate neplačano nadomestilo in kaj tvegate, če klavzulo kršite. Posebej loči konkurenčno klavzulo po prenehanju od zakonske prepovedi konkurence med delovnim razmerjem in od dolžnosti varovanja poslovne skrivnosti, ki velja ne glede na klavzulo.
Ključna dejstva
Rok
Konkurenčna klavzula sme veljati največ dve leti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi (40. člen ZDR-1).
Če odpoveste pogodbo zaradi hujših kršitev delodajalca, mu v enem mesecu od prenehanja pisno izjavite, da niste vezani s klavzulo (42. člen ZDR-1). Delodajalec lahko odškodnino zaradi prepovedane konkurence med delovnim razmerjem zahteva v treh mesecih, odkar je zanjo izvedel, najpozneje pa v treh letih (39. člen). Terjatve iz delovnega razmerja, tudi neplačano nadomestilo, zastarajo v petih letih (202. člen).
Kaj storiti
Ločite tri različne obveznosti. Med trajanjem delovnega razmerja velja zakonska prepoved konkurence: brez pisnega soglasja delodajalca ne smete za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov v dejavnosti, ki jo delodajalec dejansko opravlja (39. člen ZDR-1). Za to ni potreben noben dogovor in ne pripada vam nobeno nadomestilo.
Konkurenčna klavzula je nekaj drugega: velja šele po prenehanju pogodbe in samo, če je pisno dogovorjena (40. člen). Tretja je dolžnost varovanja poslovne skrivnosti (38. člen ZDR-1 in Zakon o poslovni skrivnosti), ki velja tudi po odhodu, brez časovne omejitve in brez nadomestila. Klavzula, ki je neveljavna, vas torej ne odvezuje od molčečnosti.
Preverite, ali je klavzula sploh lahko dogovorjena. Zakon jo dovoljuje le, če pri delu ali v zvezi z delom pridobivate tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze (prvi odstavek 40. člena ZDR-1). Klavzula v pogodbi skladiščnika, blagajničarke ali delavca za tekočim trakom je zato praviloma brez podlage.
Klavzula mora biti v pisni obliki, sicer se šteje, da ni dogovorjena (peti odstavek 40. člena). Pogosto je zapisana v ločenem aneksu ali v splošnih pogojih; pomembno je, da ste jo podpisali. Mora imeti razumne časovne omejitve in vam ne sme izključiti možnosti primerne zaposlitve (četrti odstavek). Prepoved dela v celotni panogi po vsej Evropi za dve leti je na meji dopustnega, zlasti pri ozko specializiranih poklicih.
Preverite nadomestilo. Če spoštovanje klavzule onemogoča zaslužek, primerljiv prejšnji plači, vam mora delodajalec ves čas prepovedi mesečno izplačevati denarno nadomestilo (41. člen ZDR-1). Znesek mora biti določen v pogodbi o zaposlitvi in znaša najmanj tretjino povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe.
Če pogodba nadomestila ne določa, klavzula ne velja (tretji odstavek 41. člena). To je najpogostejša napaka delodajalcev: klavzula, ki prepoveduje konkurenco, o plačilu pa molči, delavca ne veže. Prav tako ne zadostuje zapis, da je nadomestilo „že vključeno v plačo“; zakon zahteva mesečno izplačilo po prenehanju. Pri plači 2.400 evrov je najnižje nadomestilo 800 evrov bruto na mesec.
Preverite, ali klavzula velja za vaš način odhoda. Klavzula se sme dogovoriti le za prenehanje pogodbe s sporazumom, z redno odpovedjo delavca, z redno odpovedjo delavcu iz krivdnega razloga ali z izredno odpovedjo delodajalca (drugi odstavek 40. člena ZDR-1). Izjema je izredna odpoved zaradi odklonitve prehoda k delodajalcu prevzemniku (šesta alineja prvega odstavka 110. člena).
Klavzula torej ne velja, če vam delodajalec redno odpove iz poslovnega razloga ali zaradi nesposobnosti, in ne, če izredno odpoveste vi zaradi kršitev delodajalca. Pri pogodbi za določen čas velja ob poteku le pri vodilnih delavcih, poslovodnih osebah, prokuristih in za projektno delo (tretji odstavek 40. člena). Če klavzula v pogodbi našteva več primerov, kot jih dovoljuje zakon, se za presežne ne uporablja.
Pred odhodom se poskusite dogovoriti. Delodajalec in delavec se lahko kadar koli sporazumno dogovorita, da klavzula preneha veljati (prvi odstavek 42. člena ZDR-1). Za delodajalca je to pogosto ugodno, ker se izogne plačevanju nadomestila, za vas pa, ker ste prosti. Dogovor naj bo pisen in podpisan, najbolje kot del sporazuma o prenehanju pogodbe ali kot samostojen aneks.
Če odhajate zaradi hujših kršitev delodajalca (na primer neizplačane plače ali neplačani prispevki, 111. člen ZDR-1), v enem mesecu od prenehanja pogodbe nekdanjemu delodajalcu pisno izjavite, da niste vezani s klavzulo (drugi odstavek 42. člena). Izjavo pošljite priporočeno s povratnico in kopijo shranite; brez nje se boste o veljavnosti klavzule prepirali na sodišču.
Če klavzula velja, jo spoštujte in zahtevajte nadomestilo. Nadomestilo zapade mesečno, praviloma ob dnevu, ko je bila izplačana plača. Če ga delodajalec ne plača, ga pisno pozovite k plačilu. Denarne terjatve iz delovnega razmerja lahko uveljavljate neposredno pri delovnem sodišču, brez predhodnega pisnega opomina (četrti odstavek 200. člena ZDR-1); spor sodi med individualne delovne spore (5. člen ZDSS-1).
Shranjujte dokaze, da ste klavzulo spoštovali: pogodbe pri novem delodajalcu iz druge dejavnosti, potrdila zavoda za zaposlovanje. Terjatev zastara v petih letih (202. člen ZDR-1). Če delodajalec trdi, da nadomestila ne dolguje, ker lahko zaslužite primerljivo drugje, mora to konkretno pokazati.
Pazite, kaj šteje za kršitev. Klavzula praviloma prepoveduje zaposlitev pri konkurentu, ustanovitev lastnega podjetja ali s. p. v isti dejavnosti in prevzemanje strank ali sodelavcev. Ali je določeno ravnanje kršitev, je odvisno od besedila: kateri trg, katera dejavnost, katero ozemlje, kateri čas. Nejasna določila se praviloma razlagajo v škodo tistega, ki jih je sestavil, torej delodajalca, a spor stane čas in denar.
Ko vam novi delodajalec ponudi delo, mu pokažite klavzulo in se dogovorite o razporeditvi, ki ne posega v prepoved, na primer drugo področje ali drug trg. Če ste v dvomih, nekdanjega delodajalca pisno vprašajte, ali novo delo šteje za konkurenco; molk ali pritrditev vam koristi kot dokaz.
Poznajte posledice kršitve. Če klavzulo kršite, lahko nekdanji delodajalec od vas zahteva povrnitev škode po splošnih pravilih obligacijskega prava (179. člen ZDR-1 napotuje nanje), če je v pogodbi dogovorjena pogodbena kazen, pa njeno plačilo po Obligacijskem zakoniku. Delodajalec mora dokazati, da klavzula velja, da ste jo kršili in, pri odškodnini, nastalo škodo. Hkrati lahko preneha plačevati nadomestilo.
Če ste pri tem uporabili poslovno skrivnost (seznam strank, cene, tehnologijo), lahko imetnik zahteva odškodnino ali civilno kazen do 200 odstotkov običajnega nadomestila za uporabo skrivnosti (10. člen Zakona o poslovni skrivnosti). Ta odgovornost velja tudi, kadar je klavzula neveljavna. Seznamov strank in dokumentov zato ne odnašajte.
Na kaj biti pozoren
- Klavzula brez zneska nadomestila. Delodajalci pogosto zapišejo prepoved, ne pa zneska. Taka klavzula po tretjem odstavku 41. člena ZDR-1 ne velja; delavec, ki jo kljub temu spoštuje, se po nepotrebnem odpove zaslužku.
- Zamenjava klavzule in poslovne skrivnosti. Tudi če klavzula ne velja, ne smete uporabljati ali razkriti poslovnih skrivnosti nekdanjega delodajalca (38. člen ZDR-1, Zakon o poslovni skrivnosti). Odnesen seznam strank je najpogostejši vzrok tožb, ne nova zaposlitev sama.
- Konkuriranje že med odpovednim rokom. Med odpovednim rokom delovno razmerje še traja in velja zakonska prepoved konkurence iz 39. člena ZDR-1. Ustanovitev s. p. v isti dejavnosti in pogovori s strankami pred iztekom roka so razlog za odškodnino in celo za izredno odpoved.
- Zamujen enomesečni rok. Kdor odide zaradi kršitev delodajalca, a v enem mesecu ne izjavi pisno, da ni vezan s klavzulo, se bo moral o njeni veljavnosti prepirati na sodišču (42. člen ZDR-1).
- Pretirana pogodbena kazen. Pogodbe včasih določajo kazen v višini več letnih plač. Sodišče jo lahko na predlog zniža, če je nesorazmerno visoka, a breme spora nosi delavec; pred podpisom se o višini pogajajte.
- Čakanje z nadomestilom. Delavec, ki leto dni ne zahteva neplačanega nadomestila, delodajalcu olajša trditev, da je klavzula prenehala sporazumno. Neplačilo pisno opomnite že v prvem mesecu.
Pravna podlaga
Pogosta vprašanja
Ali konkurenčna klavzula velja brez nadomestila?
Ne. Denarno nadomestilo mora biti določeno v pogodbi o zaposlitvi, sicer klavzula ne velja (tretji odstavek 41. člena ZDR-1). Znašati mora vsaj tretjino povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev pred prenehanjem in se izplačuje mesečno ves čas prepovedi. Klavzula, ki o plačilu molči, vas ne zavezuje.
Koliko časa lahko traja konkurenčna klavzula?
Največ dve leti po prenehanju pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 40. člena ZDR-1). Krajše trajanje je dopustno in pogosto bolj razumno. Če pogodba določa daljše obdobje, klavzula po izteku dveh let ne more več veljati. Ves čas trajanja vam pripada mesečno nadomestilo.
Ali konkurenčna klavzula velja, če me odpustijo iz poslovnega razloga?
Ne. Zakon klavzulo dovoljuje le za sporazumno prenehanje, redno odpoved delavca, redno odpoved iz krivdnega razloga in izredno odpoved delodajalca (40. člen ZDR-1). Pri redni odpovedi iz poslovnega razloga ali zaradi nesposobnosti vas ne veže, ne glede na to, kaj piše v pogodbi.
Ali klavzula velja, če dam odpoved sam?
Da, pri redni odpovedi delavca klavzula velja, če je pisna, z določenim nadomestilom in če ste pridobivali posebna znanja in poslovne zveze. Če pa odpoveste izredno zaradi hujših kršitev delodajalca, v enem mesecu od prenehanja pisno izjavite, da niste vezani s klavzulo (42. člen ZDR-1).
Ali velja konkurenčna klavzula pri pogodbi za določen čas?
Ob poteku pogodbe za določen čas le, če gre za vodilnega delavca, poslovodno osebo, prokurista ali projektno delo, in če je pisno dogovorjena (tretji odstavek 40. člena ZDR-1). Pri drugih delavcih za določen čas ob rednem poteku pogodbe ne velja; velja pa, če pogodba preneha prej, na primer s sporazumom.
Ali lahko med zaposlitvijo odprem s. p. v isti dejavnosti?
Ne brez pisnega soglasja delodajalca. Med trajanjem delovnega razmerja velja zakonska prepoved konkurence (39. člen ZDR-1), tudi brez klavzule in tudi med odpovednim rokom. Delodajalec lahko zahteva odškodnino v treh mesecih, odkar je za posel izvedel, kršitev pa je lahko tudi razlog za odpoved.
Kaj se zgodi, če kršim konkurenčno klavzulo?
Nekdanji delodajalec lahko zahteva povrnitev škode ali dogovorjeno pogodbeno kazen in preneha plačevati nadomestilo. Dokazati mora, da klavzula velja in da ste jo kršili, pri odškodnini pa tudi višino škode. Če ste pri tem uporabili poslovno skrivnost, tvegate še civilno kazen po Zakonu o poslovni skrivnosti.
Kaj storim, če nekdanji delodajalec ne plačuje nadomestila?
Pisno ga pozovite k plačilu z rokom, nato vložite tožbo pri delovnem sodišču; denarne terjatve lahko uveljavljate neposredno (četrti odstavek 200. člena ZDR-1). Terjatev zastara v petih letih. Medtem klavzulo še naprej spoštujte ali se z delodajalcem pisno dogovorite o njenem prenehanju.
Ali se lahko z delodajalcem dogovorim, da klavzula ne velja?
Da. Delodajalec in delavec se lahko kadar koli sporazumno dogovorita o prenehanju klavzule (prvi odstavek 42. člena ZDR-1). Dogovor naj bo pisen, najbolje kot del sporazuma o prenehanju pogodbe. Za delodajalca je ugoden, ker mu ni treba plačevati nadomestila, za vas, ker ste takoj prosti.
Ali moram po odhodu varovati poslovno skrivnost, tudi če klavzule ni?
Da. Dolžnost varovanja poslovne skrivnosti iz 38. člena ZDR-1 in Zakona o poslovni skrivnosti ni vezana na klavzulo in ne preneha z odhodom. Seznamov strank, cenikov in tehnične dokumentacije ne smete odnesti ali uporabiti. Splošno strokovno znanje in izkušnje pa lahko uporabljate svobodno.
Pravni vodnik – posamezni napotki
Analiziraj moj dokument →Pravni vodnikVzorci pogodbDomača stran države