Uradni viripisrs.si · EUR-Lex
Europaius

Poškodba pri delu: prijava, nadomestilo plače in odškodnina

Po poškodbi pri delu ima delavec tri ločene skupine pravic, ki se uveljavljajo pri treh različnih naslovnikih. Iz zdravstvenega zavarovanja mu gre zdravljenje in nadomestilo plače v višini 100 odstotkov osnove. Iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko pri trajnih posledicah pridobi pravice na podlagi invalidnosti in invalidnino za telesno okvaro. Od delodajalca oziroma njegove zavarovalnice pa lahko zahteva odškodnino za škodo, ki je zavarovanji ne pokrijeta: telesne bolečine, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženosti, izgubljeni zaslužek, stroške zdravljenja in tuje pomoči.

Navodilo je namenjeno delavcem, ki so se poškodovali pri delu ali na službeni poti, in njihovim svojcem. Po korakih pokaže, kaj se šteje za poškodbo pri delu, kako preverite, ali jo je delodajalec prijavil, koliko nadomestila vam pripada, kdaj delodajalec odgovarja krivdno in kdaj ne glede na krivdo, kako sestavite zahtevek zavarovalnici in kdaj je smiselna tožba pred delovnim sodiščem. Odškodninsko odgovornost ureja Obligacijski zakonik (OZ), na katerega napotuje 179. člen ZDR-1.

Delovno pravo · poškodba pri delu

Ključna dejstva

Rok
Odškodninska terjatev zastara v treh letih, odkar ste izvedeli za škodo in za odgovorno osebo, v vsakem primeru pa v petih letih od nastanka škode (352.
Pravno področje
Delovno pravo · poškodba pri delu
Koraki
Posodobljeno
14.11.2026

Rok

Odškodninska terjatev zastara v treh letih, odkar ste izvedeli za škodo in za odgovorno osebo, v vsakem primeru pa v petih letih od nastanka škode (352. člen OZ).

Po sodni praksi triletni rok pri telesnih poškodbah praviloma začne teči, ko je zdravljenje končano in so posledice ustaljene. Delodajalec mora nezgodo prijaviti takoj (41. člen ZVZD-1). Tožbo zoper dokončno odločbo ZPIZ ali ZZZS vložite v 30 dneh od vročitve (72. člen ZDSS-1).

Kaj storiti

  1. Preverite, ali gre za poškodbo pri delu. Po 66. členu ZPIZ-2 je to poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, hitre spremembe položaja telesa ali nenadne obremenitve, če je v vzročni zvezi z opravljanjem dela. Sem spada tudi poškodba na službeni poti.

    Poškodba na redni poti od doma do delovnega mesta ali nazaj se šteje za poškodbo pri delu samo, če prevoz organizira delodajalec. Padec na poti v službo z lastnim avtomobilom ali kolesom je torej poškodba zunaj dela, z nižjim nadomestilom plače. Razvrstitev je odločilna za vse nadaljnje pravice, zato zdravniku ob prvem pregledu natančno povejte, kje, kdaj in pri katerem opravilu se je nezgoda zgodila.

  2. Poskrbite, da bo nezgoda prijavljena in dokazi zavarovani. O nezgodi takoj obvestite nadrejenega. Delodajalec mora nezgodo in poškodbo pri delu prijaviti takoj oziroma v najkrajšem možnem času na obrazcu Prijava nezgode in poškodbe pri delu (nekdanji obrazec ER-8); splošni del izpolni elektronsko na portalu SPOT, zdravstveni del pa vaš osebni zdravnik. Prijava gre hkrati na ZZZS in Inšpektorat RS za delo.

    Nezgodo, zaradi katere ste nezmožni za delo več kot tri delovne dni, mora delodajalec prijaviti inšpekciji dela (41. člen ZVZD-1). Če prijave noče oddati, to sporočite osebnemu zdravniku in inšpektoratu. Sami fotografirajte kraj nezgode, stroj in zaščitno opremo ter zapišite imena prič.

  3. Uveljavite nadomestilo plače. Za čas začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu vam pripada nadomestilo v višini 100 odstotkov osnove (31. člen ZZVZZ), medtem ko je pri poškodbi zunaj dela nižje. Prvih 30 delovnih dni vsake odsotnosti ga delodajalec izplača iz lastnih sredstev, pri daljši odsotnosti pa v breme zdravstvenega zavarovanja (tretji odstavek 137. člena ZDR-1).

    Podlaga je bolniški list, ki ga izda osebni zdravnik; pri daljši odsotnosti o njej odloča imenovani zdravnik ZZZS. Na plačilni listi preverite, ali je kot razlog zadržanosti vpisana poškodba pri delu. Če delodajalec nadomestila v breme zavarovanja ne izplača v roku, lahko izplačilo zahtevate neposredno od ZZZS (deseti odstavek 137. člena ZDR-1).

  4. Ugotovite pravno podlago odgovornosti delodajalca. Po 179. členu ZDR-1 mora delodajalec škodo, ki jo delavec utrpi pri delu ali v zvezi z delom, povrniti po splošnih pravilih civilnega prava. Pri krivdni odgovornosti se krivda delodajalca domneva: razbremeni se le, če dokaže, da je izvedel vse ukrepe varnosti in zdravja pri delu, ki mu jih nalagata 5. in 19. člen ZVZD-1 (usposabljanje, navodila, osebna varovalna oprema, brezhibna delovna oprema).

    Če škoda izvira iz nevarne stvari ali nevarne dejavnosti, na primer dela na višini, s krožno žago, stiskalnico ali viličarjem, odgovarja delodajalec objektivno, torej ne glede na krivdo (149. in 150. člen OZ). Ali je konkretno delo nevarna dejavnost, presoja sodišče po okoliščinah primera.

  5. Zberite dokumentacijo in opredelite škodo. Potrebujete vso zdravstveno dokumentacijo od prvega pregleda do zaključka zdravljenja, prijavo nezgode, bolniške liste, plačilne liste pred nezgodo in po njej ter račune za zdravila, pripomočke in prevoze.

    Nepremoženjska škoda po 179. členu OZ obsega telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in duševne bolečine zaradi skaženosti. Premoženjska škoda po 174. členu OZ obsega stroške zdravljenja, izgubljeni zaslužek, torej razliko med nadomestilom in plačo z dodatki, ki bi jo prejeli, stroške tuje pomoči in ob trajno zmanjšani delovni zmožnosti mesečno rento. Višine zakon ne določa; odmerja se po sodni praksi v primerljivih primerih.

  6. Vložite odškodninski zahtevek pri zavarovalnici delodajalca. Večina delodajalcev ima zavarovano odgovornost. Delodajalca pisno vprašajte, pri kateri zavarovalnici in pod katero številko police; oškodovanec lahko zahtevek uveljavlja neposredno pri zavarovalnici (965. člen OZ).

    V zahtevku opišite potek nezgode, navedite, katere varnostne ukrepe je delodajalec opustil, in škodo razčlenite po postavkah z zneski. Priložite dokumentacijo. Zahtevek vložite, ko je zdravljenje končano, ker je šele tedaj mogoče oceniti trajne posledice; prej lahko zahtevate akontacijo. Zavarovalnica bo praviloma pridobila mnenje svojega zdravnika cenzorja in ponudila poravnavo. Ponudbe ne podpišite, preden je ne primerjate z zneski, ki jih sodišča prisojajo za podobne poškodbe.

  7. Presodite ponudbo in ugovor soprispevka. Zavarovalnice pogosto zatrjujejo, da je delavec sam prispeval k nezgodi, ker ni uporabljal varovalne opreme, je odstranil varovalo ali ni upošteval navodil (12. člen ZVZD-1). Če je to dokazano, se odškodnina sorazmerno zniža (171. člen OZ); delež se določi v odstotkih.

    Soprispevek mora dokazati delodajalec oziroma zavarovalnica. Običajna nepazljivost pri delu, ki ga delodajalec ni ustrezno organiziral ali nadzoroval, praviloma ni soprispevek. Poravnava z izjavo, da so z izplačilom poravnani vsi zahtevki iz škodnega dogodka, je dokončna; poznejše poslabšanje lahko uveljavljate le, če ga ob podpisu ni bilo mogoče predvideti. Nesporni del zneska lahko sprejmete in za razliko tožite.

  8. Vložite tožbo pred delovnim sodiščem, če dogovora ni. Za odškodninski spor med delavcem in delodajalcem je pristojno delovno sodišče, ki odloča tudi, kadar je kot sospornik tožena zavarovalnica (5. člen ZDSS-1). Tožite lahko pri sodišču po sedežu delodajalca ali pri sodišču, na območju katerega ste delo opravljali (8. člen ZDSS-1).

    V tožbi navedite znesek po posameznih postavkah in zahtevajte zakonske zamudne obresti. Sodna taksa se odmeri po vrednosti zahtevka; ob slabem premoženjskem stanju predlagajte oprostitev. Obseg posledic sodišče ugotavlja z izvedencem medicinske stroke, za katerega založite predujem. Stranka, ki v pravdi uspe, dobi stroške povrnjene sorazmerno z uspehom, zato zahtevka ne postavljajte nerealno visoko.

  9. Pri trajnih posledicah uveljavite pravice pri ZPIZ. Če se po zdravljenju delovna zmožnost ne povrne, osebni zdravnik predlaga oceno invalidnosti, postopek pa lahko začnete tudi sami (178. člen ZPIZ-2). Mnenje poda invalidska komisija. Pri invalidnosti zaradi poškodbe pri delu pridobite invalidsko pokojnino ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo (42. člen ZPIZ-2).

    Za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu, lahko zahtevate invalidnino (403. člen ZPIZ-2). Zoper odločbo ZPIZ se pritožite, zoper dokončno odločbo pa v 30 dneh vložite tožbo pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Te dajatve ne izključujejo odškodnine od delodajalca; vplivajo le na izračun izgubljenega zaslužka in rente.

Na kaj biti pozoren

Pravna podlaga

14

Pogosta vprašanja

10
Ali se poškodba na poti v službo šteje za poškodbo pri delu?

Samo, če prevoz na delo in z dela organizira delodajalec, ali če gre za službeno pot (66. člen ZPIZ-2). Poškodba na poti z lastnim avtomobilom, kolesom ali javnim prevozom je poškodba zunaj dela: nadomestilo plače je nižje, odškodnino pa lahko zahtevate od povzročitelja nesreče oziroma njegove zavarovalnice, ne od delodajalca.

Koliko znaša nadomestilo plače pri poškodbi pri delu?

100 odstotkov osnove (31. člen ZZVZZ). Osnova je vaša povprečna plača oziroma osnova za prispevke iz koledarskega leta pred letom nastanka zadržanosti. Nadomestilo ne sme preseči plače, ki bi jo prejeli, če bi delali. Prvih 30 delovnih dni ga krije delodajalec, nato zdravstveno zavarovanje, izplačuje pa ga ves čas delodajalec.

Kdo mora prijaviti poškodbo pri delu?

Delodajalec. Splošni del obrazca Prijava nezgode in poškodbe pri delu izpolni elektronsko na portalu SPOT takoj oziroma v najkrajšem možnem času, zdravstveni del pa dopolni vaš osebni zdravnik. Delodajalec, ki ni vpisan v poslovni register, odda papirni obrazec na ZZZS. Če prijave ne odda, na to opozorite osebnega zdravnika in Inšpektorat RS za delo.

Ali delodajalec odgovarja, tudi če ni ničesar zakrivil?

Da, kadar škoda izvira iz nevarne stvari ali nevarne dejavnosti, na primer dela na višini ali z nevarnimi stroji. Tedaj odgovarja objektivno in se razbremeni le, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi vašega ravnanja, ravnanja tretje osebe ali višje sile, ki ga ni mogel pričakovati ali preprečiti. Pri drugih delih odgovarja krivdno, vendar mora sam dokazati, da ni kriv.

Kolikšna je odškodnina za poškodbo pri delu?

Zakon zneskov ne določa. Sodišče odmeri pravično denarno odškodnino za vsako obliko nepremoženjske škode posebej glede na trajanje in stopnjo bolečin, strahu ter obseg trajnih posledic, pri tem pa upošteva zneske iz primerljivih sodb. Posebej se prišteje premoženjska škoda: izgubljeni zaslužek, stroški zdravljenja, tuja pomoč in morebitna renta.

V kolikšnem času zastara odškodnina za poškodbo pri delu?

V treh letih, odkar ste izvedeli za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, najpozneje pa v petih letih od nastanka škode (352. člen OZ). Po sodni praksi se za škodo šteje, da je znana, ko je zdravljenje končano in je stanje ustaljeno. Zahtevek pri zavarovalnici zastaranja ne pretrga, tožba pa ga.

Ali lahko tožim neposredno zavarovalnico delodajalca?

Da. Če ima delodajalec zavarovano odgovornost, lahko odškodnino zahtevate neposredno od zavarovalnice, vendar le do zavarovalne vsote; za presežek odgovarja delodajalec. Zato se praviloma tožita oba. Tudi v tem primeru odloča delovno sodišče, ker je zavarovalnica tožena kot sospornik delodajalca (drugi odstavek 5. člena ZDSS-1).

Kaj če sem bil za nezgodo delno kriv sam?

Odškodnina se zniža za delež vašega prispevka, ne odpade pa. Delež določi sodišče glede na to, koliko je k nezgodi prispevalo vaše ravnanje in koliko opustitve delodajalca. Če vam delodajalec ni zagotovil opreme, usposabljanja ali nadzora, je vaš delež praviloma majhen ali ga ni. Delo pod vplivom alkohola lahko delež občutno poveča.

Ali mi delodajalec lahko odpove pogodbo, ker sem na bolniški zaradi poškodbe?

Začasna odsotnost z dela zaradi poškodbe ni utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (90. člen ZDR-1). Če ste ob izteku odpovednega roka pri odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti še na bolniški, vam delovno razmerje preneha z vrnitvijo na delo, najpozneje pa po šestih mesecih od izteka odpovednega roka.

Ali invalidska pokojnina izključuje odškodnino od delodajalca?

Ne. Pravice iz invalidskega zavarovanja in odškodnina imajo različno podlago. Nepremoženjsko škodo lahko zahtevate v celoti, pri izgubljenem zaslužku in renti pa se upošteva razlika med tem, kar bi zaslužili brez poškodbe, in tem, kar prejemate kot plačo, nadomestilo ali pokojnino. ZPIZ in ZZZS lahko svoje izdatke terjata od delodajalca.

Pravni vodnik – posamezni napotki

6

Analiziraj moj dokument →Pravni vodnikVzorci pogodbDomača stran države

Posodobljeno: · Viri: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), 66. člen – poškodba pri delu, Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), 41. člen – prijave inšpekciji, Pravilnik o prijavi nezgode in poškodbe pri delu, 4. člen – splošni del obrazca in rok za prijavo, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), 31. člen – osnova in višina nadomestila, pisrs.si, EUR-Lex

Razlage nastanejo iz uradnega besedila predpisa in so okvirne; zavezujoče je le celotno besedilo, na katero se sklicuje vsaka stran. Europaius nudi pravne informacije, ne odvetniških storitev.