Uradni viripisrs.si · EUR-Lex
Europaius

Bolniška odsotnost: nadomestilo plače, režim in nadzor

Ko zaradi bolezni ali poškodbe ne morete delati, vam osebni zdravnik izda potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela (bolniški list, v sistemu eBOL), vi pa namesto plače prejemate nadomestilo. Kdo ga plača in koliko znaša, je odvisno od razloga odsotnosti in od tega, kako dolgo traja. Pri bolezni ali poškodbi zunaj dela prvih 20 delovnih dni posamezne odsotnosti plača delodajalec iz lastnih sredstev, in sicer 80 odstotkov plače, od 21. dne dalje pa nadomestilo izplačuje v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Pri poškodbi pri delu in poklicni bolezni znaša nadomestilo 100 odstotkov.

Bolniška ni prosti čas. Zdravnik vam določi režim, ki se ga morate držati: praviloma morate biti doma, za odhod iz kraja bivanja potrebujete njegovo odobritev, pridobitno delo je prepovedano. Spoštovanje režima lahko preverja laični kontrolor ZZZS, delodajalec pa tudi sam ali prek detektiva. Kršitev pomeni zadržanje nadomestila in je lahko razlog za izredno odpoved.

Navodilo je namenjeno delavcem v delovnem razmerju. Pojasni, kako bolniško pravilno odprete in sporočite, kako izračunate nadomestilo, katere podatke delodajalec sme zahtevati, kako se ubranite neutemeljenega očitka zlorabe in kako izpodbijate odločitev imenovanega zdravnika.

Delovno pravo · bolniška

Ključna dejstva

Rok
Delodajalca o bolezni obvestite najpozneje v treh dneh od začetka, sicer vam ZZZS zadrži nadomestilo (35. člen ZZVZZ).
Pravno področje
Delovno pravo · bolniška
Koraki
Sodna praksa
3
Posodobljeno
17.11.2026

Rok

Delodajalca o bolezni obvestite najpozneje v treh dneh od začetka, sicer vam ZZZS zadrži nadomestilo (35. člen ZZVZZ).

Osebni zdravnik lahko zadržanost oceni za nazaj največ za tri delovne dni od dneva, ko ste se zglasili pri njem (232. člen Pravil OZZ). Presojo ocene osebnega zdravnika pri imenovanem zdravniku lahko vi ali delodajalec zahtevate v treh delovnih dneh (81. člen ZZVZZ), pritožbo zoper odločbo imenovanega zdravnika vložite v petih delovnih dneh (82. člen ZZVZZ), tožbo zoper dokončno odločbo ZZZS pa v 30 dneh pri socialnem sodišču (72. člen ZDSS-1).

Kaj storiti

  1. Pojdite k osebnemu zdravniku isti dan ali čim prej. Zadržanost od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik ob pregledu ugotovi, da začasno ne morete opravljati svojega dela. Za nazaj jo lahko oceni le izjemoma in največ za tri delovne dni od dneva, ko ste se zglasili, razen če zaradi praznikov ni bil dosegljiv (232. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja). Če ste bili v bolnišnici ali ste zboleli v tujini, daljšo odsotnost za nazaj oceni imenovani zdravnik.

    Zdravnik nezmožnost presoja glede na delo, ki ga opravljate po pogodbi o zaposlitvi. Telefonsko ali e-poštno naročanje je dopustno, a če zdravnik po pregledu ugotovi, da ste bili zmožni za delo, dni pred pregledom ne bo priznal.

  2. Delodajalca obvestite takoj, najpozneje pa v treh dneh od začetka bolezni. Če ga neopravičeno ne obvestite, vam ZZZS zadrži izplačevanje nadomestila, dokler se ne javite (35. člen ZZVZZ). Obveznost obveščanja izhaja tudi iz 36. člena ZDR-1: delavec mora delodajalca obveščati o okoliščinah, ki vplivajo na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti.

    Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela izda osebni zdravnik elektronsko (eBOL); delodajalci, vpisani v Poslovni register, ga prevzamejo prek informacijskega sistema SPOT (230. člen Pravil OZZ, kot velja po spremembah 2024). Papirnatega bolniškega lista vam zato praviloma ni treba nositi v službo. Kljub temu sporočite, koliko časa naj bi odsotnost predvidoma trajala, da lahko delodajalec organizira nadomeščanje.

  3. Preverite, kdo plača nadomestilo. Pri bolezni ali poškodbi, ki ni povezana z delom, delodajalec plača nadomestilo iz lastnih sredstev do 20 delovnih dni za posamezno odsotnost, vendar največ za 80 delovnih dni v koledarskem letu (137. člen ZDR-1 v besedilu ZDR-1C, ki velja od 1. 3. 2022). Od 21. dne dalje gre nadomestilo v breme ZZZS (29. člen ZZVZZ po ZZVZZ-R), izplača pa ga še vedno delodajalec, ki ga nato dobi povrnjenega.

    Pri poškodbi pri delu ali poklicni bolezni delodajalec plača prvih 30 delovnih dni vsake odsotnosti, brez letne omejitve. Če zbolite za isto boleznijo znova in je bil premor med odsotnostma krajši od deset delovnih dni (recidiv), nadaljnja odsotnost bremeni zavarovanje (četrti odstavek 137. člena ZDR-1).

  4. Izračunajte višino nadomestila. V breme delodajalca znaša nadomestilo pri bolezni ali poškodbi zunaj dela 80 odstotkov plače v preteklem mesecu za polni delovni čas (osmi odstavek 137. člena ZDR-1). Pri poškodbi pri delu in poklicni bolezni pripada 100 odstotkov povprečne plače iz zadnjih treh mesecev (sedmi odstavek 137. člena).

    V breme ZZZS je osnova povprečna plača iz koledarskega leta pred začetkom odsotnosti, valorizirana (31. člen ZZVZZ). Prvih 90 dni znaša nadomestilo pri bolezni 80 odstotkov, pri poškodbi zunaj dela 70 odstotkov osnove, pozneje 90 oziroma 80 odstotkov (sprememba 31. člena z ZUJF). Nadomestilo ne more biti nižje od 60 odstotkov minimalne plače, kar je v letu 2026 okoli 889 evrov bruto, in ne višje od plače, ki bi jo prejeli, če bi delali (ZZVZZ-S).

  5. Držite se režima, ki ga določi zdravnik. Osebni zdravnik, imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija vam morajo dati navodila o ravnanju med zadržanostjo, na primer strog počitek ali dovoljeni sprehodi, in jih zapisati v vašo dokumentacijo (233. člen Pravil OZZ). Če se zdravite doma, morate biti doma. Odsotnost je dopustna za čas predpisanih zdravstvenih storitev ali kadar zdravnik meni, da ne vpliva negativno na zdravljenje (sprememba 233. člena iz decembra 2023).

    Za odhod iz kraja bivanja, tudi na morje ali k sorodnikom v drug kraj, vedno potrebujete odobritev osebnega zdravnika. Odobritev naj bo zapisana; ustna izjava vam pri poznejšem sporu ne bo veliko pomagala. Med bolniško ne smete opravljati nobenega pridobitnega dela, niti prek s. p. ali podjemne pogodbe.

  6. Računajte s kontrolo in vedite, kaj sme kdo preverjati. ZZZS izvaja laično kontrolo zadržanosti od dela, ki jo za vsak primer posebej naroči imenovani zdravnik; kontrolor ugotavlja, ali ravnate po navodilih, v zdravstveno dokumentacijo pa nima vpogleda (266. člen Pravil OZZ). Delodajalec lahko bolniško preverja tudi sam ali prek licenciranega detektiva.

    Po mnenju Informacijskega pooblaščenca sme delodajalec poznati razlog zadržanosti (bolezen, poškodba zunaj dela, poškodba pri delu, nega), predvideno trajanje in režim gibanja, ne pa diagnoze ali zdravil, ki jih jemljete. Na vprašanja o simptomih vam ni treba odgovarjati. Če kontrolor ali detektiv pride, ga ne zavračajte: onemogočen kontrolni obisk je sam po sebi razlog za zadržanje nadomestila (147. člen Pravil OZZ).

  7. Ob daljši odsotnosti sodelujte z imenovanim zdravnikom. O začasni nezmožnosti za delo nad 30 dni in v drugih primerih, ko nadomestilo bremeni zavarovanje, odloča imenovani zdravnik ZZZS (81. člen ZZVZZ). Osebni zdravnik vas mora pravočasno pred iztekom svoje pristojnosti napotiti k njemu, vi pa se morate odzvati vabilu na pregled. Če se brez upravičenega razloga ne odzovete, vam ZZZS zadrži nadomestilo (147. člen Pravil OZZ).

    Imenovani zdravnik odloči v osmih dneh po prejemu predloga. Odločba, ki jo prejme delodajalec, ne sme vsebovati podatkov o vašem zdravstvenem stanju (238. člen Pravil OZZ). Zahtevajte, da je v odločbi jasno zapisan režim gibanja, saj se nanj sklicuje vsaka poznejša kontrola.

  8. Če se z oceno ne strinjate, uporabite pravna sredstva. Delavec ali delodajalec lahko v treh delovnih dneh od seznanitve z oceno osebnega zdravnika zahteva presojo pri imenovanem zdravniku; med postopkom se morate ravnati po mnenju osebnega zdravnika (81. člen ZZVZZ, 234. člen Pravil OZZ). Zoper odločbo imenovanega zdravnika se lahko pritožite v petih delovnih dneh na zdravstveno komisijo, ki odloči v osmih dneh (82. člen ZZVZZ po ZZVZZ-K). Pritožba ne zadrži izvršitve.

    Zoper dokončno odločbo ZZZS vložite tožbo pri socialnem sodišču v 30 dneh od vročitve (7. in 72. člen ZDSS-1). V socialnih sporih o pravicah iz socialnih zavarovanj se sodne takse ne plačujejo (71. člen ZDSS-1); priložite zdravstveno dokumentacijo in predlagajte izvedenca.

  9. Zaščitite delovno razmerje. Začasna odsotnost zaradi bolezni ali poškodbe ni utemeljen razlog za redno odpoved (90. člen ZDR-1). Če vam je bila pogodba odpovedana iz poslovnega razloga ali nesposobnosti in ste ob izteku odpovednega roka na bolniški, delovno razmerje preneha z iztekom zadnjega dne odsotnosti, najpozneje pa šest mesecev po izteku odpovednega roka (116. člen ZDR-1 v besedilu ZDR-1D).

    Kršitev režima pa je lahko razlog za izredno odpoved: če ne spoštujete navodil zdravnika, med bolniško opravljate pridobitno delo ali brez odobritve odpotujete iz kraja bivanja (osma alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1). Če delodajalec nadomestila ne izplača, ga lahko na vašo zahtevo neposredno izplača ZZZS (deseti odstavek 137. člena ZDR-1).

Na kaj biti pozoren

Pravna podlaga

16
Ta zakon spreminja obstoječi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1C) in se osredotoča na spremembo določenih številčnih vrednosti v 137. členu.
Ta zakon spreminja in dopolnjuje določbe številnih zakonov za zagotovitev vzdržnih javnih financ in zmanjšanje proračunskih izdatkov.

Povezane sodne odločbe

3
Delodajalec sme poznati razlog zadržanosti, trajanje in režim gibanja, ne pa diagnoze ali zdravil
Kontrola bolniškega staleža prek detektiva: kateri podatki se smejo pridobiti
Na bolniškem listu v eBOL se konkretni zdravstveni podatki praviloma ne beležijo

Pogosta vprašanja

10
Koliko dni bolniške plača delodajalec?

Pri bolezni ali poškodbi zunaj dela delodajalec plača prvih 20 delovnih dni vsake odsotnosti, skupaj največ 80 delovnih dni v koledarskem letu (137. člen ZDR-1 po ZDR-1C). Od 21. dne dalje nadomestilo bremeni ZZZS. Pri poškodbi pri delu in poklicni bolezni plača delodajalec prvih 30 delovnih dni vsake odsotnosti.

Koliko znaša nadomestilo za bolniško?

V breme delodajalca 80 odstotkov plače preteklega meseca. V breme ZZZS pri bolezni prvih 90 dni 80 odstotkov, nato 90 odstotkov osnove; pri poškodbi zunaj dela 70 oziroma 80 odstotkov. Poškodba pri delu in poklicna bolezen: 100 odstotkov. Najnižje nadomestilo je 60 odstotkov minimalne plače.

Ali smem med bolniško iti od doma?

Če se zdravite doma, morate biti doma, razen ko greste na pregled ali terapijo ali če zdravnik presodi, da odsotnost ne škoduje zdravljenju, na primer kratek sprehod (233. člen Pravil OZZ). Za odhod iz kraja bivanja vedno potrebujete odobritev osebnega zdravnika, sicer tvegate izgubo nadomestila in izredno odpoved.

Ali lahko grem med bolniško na dopust ali na morje?

Samo z odobritvijo osebnega zdravnika, ki presodi, ali pot ne škoduje zdravljenju. Brez nje gre za kršitev, ki je izrecno našteta med razlogi za izredno odpoved (110. člen ZDR-1). Odobritev naj bo zapisana v dokumentaciji, da jo lahko pokažete kontrolorju ali delodajalcu.

Ali mora delodajalec vedeti, za kaj sem bolan?

Ne. Po mnenjih Informacijskega pooblaščenca sme delodajalec poznati le razlog zadržanosti (bolezen, poškodba zunaj dela, poškodba pri delu, nega), predvideno trajanje in režim gibanja. Diagnoze, izvidov in podatka o zdravilih ne sme zahtevati; na taka vprašanja vam ni treba odgovoriti.

Ali lahko delodajalec pošlje detektiva, ko sem na bolniški?

Da. Kontrola bolniškega staleža sodi med naloge licenciranega detektiva, delodajalec pa sme zanjo uporabiti podatke o režimu gibanja in trajanju odsotnosti. Detektiv ne sme vdirati v zasebnost doma in nima pravice do zdravstvene dokumentacije. Laično kontrolo izvaja tudi ZZZS na naročilo imenovanega zdravnika.

Ali me lahko odpustijo, ker sem na bolniški?

Bolniška ni utemeljen razlog za redno odpoved (90. člen ZDR-1). Če je odpoved iz poslovnega razloga ali nesposobnosti že dana in ste ob izteku odpovednega roka bolni, delovno razmerje preneha šele z zadnjim dnem odsotnosti, najpozneje pa šest mesecev po izteku roka. Kršitev režima pa je lahko razlog za izredno odpoved.

Ali lahko zdravnik odpre bolniško za nazaj?

Le izjemoma in največ za tri delovne dni pred dnem, ko ste se zglasili pri njem, razen če zaradi praznikov ni bil dosegljiv (232. člen Pravil OZZ). Daljšo odsotnost za nazaj, na primer po bolnišnici ali bolezni v tujini, oceni imenovani zdravnik na podlagi dokumentacije.

Kaj storim, če imenovani zdravnik zaključi bolniško, jaz pa še nisem zdrav?

Zoper odločbo imenovanega zdravnika se v petih delovnih dneh od vročitve pritožite na zdravstveno komisijo ZZZS (82. člen ZZVZZ). Pritožba ne zadrži izvršitve, zato se medtem vrnete na delo ali se dogovorite za dopust. Zoper dokončno odločbo lahko v 30 dneh vložite tožbo pri socialnem sodišču.

Kaj če delodajalec ne izplača nadomestila za bolniško?

Nadomestilo v breme ZZZS lahko ZZZS izplača neposredno vam. Delodajalec mora zahtevo vložiti v osmih dneh po preteku meseca, v katerem je nadomestilo zapadlo; če vas v tem roku pisno ne obvesti, zahtevo vložite sami s pisnim obračunom (deseti odstavek 137. člena ZDR-1). Za del v breme delodajalca tožite pri delovnem sodišču.

Pravni vodnik – posamezni napotki

6

Analiziraj moj dokument →Pravni vodnikVzorci pogodbDomača stran države

Posodobljeno: · Viri: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 137. člen – nadomestilo plače, Zakon o spremembah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1C) – 20 in 80 delovnih dni v breme delodajalca, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), 29. člen – nastanek pravice do nadomestila, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), 31. člen – osnova in višina nadomestila, pisrs.si, EUR-Lex

Razlage nastanejo iz uradnega besedila predpisa in so okvirne; zavezujoče je le celotno besedilo, na katero se sklicuje vsaka stran. Europaius nudi pravne informacije, ne odvetniških storitev.