Pritožba zoper upravno odločbo: rok, taksa in potek postopka
Upravna odločba je akt, s katerim upravna enota, ministrstvo, občina, inšpekcija ali nosilec javnih pooblastil odloči o vaši pravici ali obveznosti: o gradbenem dovoljenju, dovoljenju za prebivanje, socialnem transferju, vozniškem dovoljenju, inšpekcijskem ukrepu in podobno. Zoper odločbo prve stopnje imate praviloma pravico do pritožbe, o kateri odloči organ druge stopnje. Šele ko je odločba dokončna, lahko pred Upravnim sodiščem vložite tožbo v upravnem sporu.
Februarja 2026, tri mesece po objavi v Uradnem listu, je začela veljati novela Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I): splošni rok za pritožbo ni več 15, ampak 21 dni od vročitve, razen če poseben zakon določa drugače. Na novo so urejeni tudi roki za odločanje in pritožba zaradi molka organa.
To navodilo opisuje, kako preverite pouk o pravnem sredstvu in rok, kaj mora pritožba vsebovati, kje in kako jo vložite, koliko stane, kaj se dogaja pri organu prve in druge stopnje ter kako ukrepate, če organ ne odloči. Namenjeno je strankam in drugim osebam, v katerih pravice odločba posega, na primer sosedom v postopku gradbenega dovoljenja. Za davčne, prekrškovne in nekatere posebne postopke veljajo drugačna pravila, zato vedno najprej preberite pouk v odločbi.
Ključna dejstva
Rok
Pritožbo vložite v 21 dneh od vročitve odločbe (235. člen ZUP v besedilu ZUP-I), razen če poseben zakon določa krajši ali daljši rok; za odločbe, vročene pred uveljavitvijo ZUP-I, pri katerih rok še ni potekel, prav tako velja 21 dni (80. člen ZUP-I).
Organ prve stopnje mora odločiti v dveh mesecih, v skrajšanem postopku v enem mesecu, rok lahko podaljša za največ dva meseca (222. člen ZUP-I). O pritožbi mora organ druge stopnje odločiti v dveh mesecih od prejema, z možnim podaljšanjem za dva meseca (256. člen ZUP-I). Tožbo v upravnem sporu vložite v 30 dneh od vročitve dokončne odločbe (ZUS-1).
Kaj storiti
Preberite pouk o pravnem sredstvu in ugotovite, ali je pritožba sploh dovoljena. Vsaka odločba ima na koncu pouk, ki navaja, ali je pritožba dovoljena, v kakšnem roku, pri katerem organu se vloži in koliko znaša taksa. Pritožba ni dovoljena zoper odločbe, ki jih na prvi stopnji izdajo državni zbor, občinski svet ali vlada, zoper odločbo ministrstva pa le, če to določa zakon (230. člen ZUP).
Če pritožba ni dovoljena, je odločba že dokončna in lahko takoj vložite tožbo v upravnem sporu. Če pouk manjka ali je napačen, se ravnate po zakonu, napačen pouk pa vam ne sme škodovati. Preverite tudi, kdo odloča na drugi stopnji: o pritožbi zoper odločbo upravne enote odloča pristojno ministrstvo, zoper odločbo občinske uprave v izvirni občinski zadevi pa župan (231. in 233. člen ZUP).
Izračunajte rok. Pritožbeni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odločbe in znaša 21 dni (235. člen ZUP v besedilu ZUP-I, 64. člen), če ni v posebnem zakonu določeno drugače. Če je bila odločba vročena s fikcijo, ker je niste dvignili na pošti, teče rok od dneva, ko se šteje, da je bila vročena.
Če zadnji dan roka pade na soboto, nedeljo ali praznik, se rok izteče naslednji delovni dan. Pritožba, poslana priporočeno po pošti, je pravočasna, če je oddana zadnji dan roka. Če ste rok zamudili iz opravičenega razloga (bolezen, nesreča), lahko v zakonskem roku predlagate vrnitev v prejšnje stanje. Prepozno pritožbo organ prve stopnje s sklepom zavrže (240. člen ZUP v besedilu ZUP-I).
Napišite pritožbo z obveznimi sestavinami. Pritožbo lahko vložite pisno ali ustno na zapisnik (238. člen ZUP). V njej navedite organ, ki je izdal odločbo, številko in datum odločbe ter razloge, zakaj jo izpodbijate. Posebnega obrazca ni.
Zakon dopušča tri skupine razlogov: napačno ali neuporabljeno materialno pravo, nepopolno ali napačno ugotovljeno dejansko stanje in kršitve pravil postopka (237. člen ZUP). Za bistveno kršitev se vedno šteje, da je odločil nepristojen organ, da vam ni bila dana možnost izjave o pomembnih dejstvih, da je odločala oseba, ki bi morala biti izločena, ali da se odločbe ne da preizkusiti. Nova dejstva in dokaze lahko navedete, vendar pojasnite, zakaj jih niste že na prvi stopnji.
Vložite pritožbo pri pravem organu. Pritožbo vložite pri organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji, ne pri ministrstvu (239. člen ZUP). Če jo pomotoma pošljete organu druge stopnje, jo ta odstopi organu prve stopnje, pritožba pa je pravočasna, če jo je organ druge stopnje prejel v roku.
Vložite jo lahko osebno v vložišču, priporočeno po pošti ali elektronsko, na primer prek portala eUprava, kadar organ to omogoča. Če v postopku sodelujejo stranke z nasprotnimi interesi in v pritožbi navajate nova dejstva, priložite toliko izvodov, kolikor je takih strank. Hranite potrdilo o oddaji, ker z njim dokazujete pravočasnost.
Plačajte upravno takso. Za pritožbo v upravni zadevi se plača upravna taksa po tarifni številki 2 taksne tarife Zakona o upravnih taksah, ki znaša 18,10 EUR (ZUT-I). Takso praviloma plačate ob vložitvi; če je ne, vam organ izda plačilni nalog, od zamujenega plačila pa tečejo zamudne obresti.
Nekatere zadeve in nekatere osebe so takse oproščene, na primer v postopkih za uveljavljanje socialnih pravic. Če menite, da ste oproščeni, to v pritožbi navedite s sklicem na predpis. Neplačana taksa na pravočasnost pritožbe ne vpliva, a se dolg izterja. Stroške, ki jih imate sami, na primer za odvetnika, v postopku, začetem na vašo zahtevo, praviloma krijete sami.
Spremljajte, kaj naredi organ prve stopnje. Organ najprej preveri, ali je pritožba dovoljena, pravočasna, vložena po upravičeni osebi in ali imate pravni interes; če ne, jo zavrže (240. člen ZUP v besedilu ZUP-I). Strankam z nasprotnimi interesi pošlje pritožbo v odgovor z rokom od 8 do 15 dni (241. člen ZUP).
Če organ spozna, da je pritožba utemeljena, lahko sam izda novo odločbo, zoper katero imate spet pravico do pritožbe (242. in 243. člen ZUP). Sicer mora pritožbo s celotnim spisom najpozneje v 15 dneh poslati organu druge stopnje (245. člen ZUP). Med pritožbenim rokom in do odločitve o pritožbi se odločba praviloma ne sme izvršiti (236. člen ZUP).
Počakajte na odločitev organa druge stopnje in jo preberite. Organ druge stopnje preizkusi odločbo v mejah pritožbe, po uradni dolžnosti pa še bistvene kršitve postopka in pravilno uporabo materialnega zakona (247. člen ZUP). Pritožbo lahko zavrne (248. člen), odločbo odpravi in sam reši zadevo (252. člen) ali jo vrne prvostopenjskemu organu, ki mora v 30 dneh izdati novo odločbo (251. člen ZUP).
V vašo škodo sme odločbo spremeniti le izjemoma, iz razlogov ničnosti ali odprave odločbe po nadzorstveni pravici (253. člen ZUP). Odločiti mora v dveh mesecih od prejema pritožbe, rok lahko podaljša za največ dva meseca in vas o tem obvesti (256. člen ZUP v besedilu ZUP-I).
Če organ ne odloči, vložite pritožbo zaradi molka. Če organ prve stopnje ne izda odločbe v dveh mesecih, v skrajšanem postopku v enem mesecu, ali v podaljšanem roku, imate pravico do pritožbe, kot da bi bila izdana zavrnilna odločba (222. člen ZUP v besedilu ZUP-I). Organ prve stopnje mora tako pritožbo takoj poslati organu druge stopnje, ta pa zahteva pojasnilo, zakaj odločba ni bila izdana (239. in 255. člen).
Če organ druge stopnje ne odloči o pritožbi v roku, lahko vložite tožbo v upravnem sporu zaradi molka. Ko je odločba druge stopnje vročena, je odločba dokončna; zoper njo vložite tožbo pri Upravnem sodišču v 30 dneh. Tam praviloma odloča sodnik posameznik (13. člen ZUS-1 v besedilu ZUS-1C).
Na kaj biti pozoren
- Računanje s starim 15-dnevnim rokom ali z rokom iz starega obrazca. Od uveljavitve ZUP-I je splošni rok 21 dni, posebni zakoni pa lahko določajo krajšega; odločilen je pouk v odločbi in zakon.
- Pritožba brez razlogov. Splošno nestrinjanje organa druge stopnje ne zavezuje k podrobni presoji; navedite, katera dejstva so napačna, kateri dokazi manjkajo in katero pravilo je bilo kršeno.
- Nova dejstva brez pojasnila. Dejstva in dokaze, ki bi jih lahko navedli že na prvi stopnji, organ upošteva le, če obrazložite, zakaj tega niste storili.
- Prenagljena odpoved pravici do pritožbe. Po ZUP-I se lahko pritožbi odpoveste pisno ali na zapisnik, odpovedi pa ni mogoče preklicati in odločba postane takoj pravnomočna.
- Prezrta stranska udeležba. Sosed ali druga oseba, ki ji odločba ni bila vročena, mora vročitev zahtevati v roku, ki ga ima stranka; kasneje ji praviloma ostane le predlog za obnovo postopka.
- Čakanje na molk brez ukrepanja. Pritožba zaradi molka je edino učinkovito sredstvo, ko organ zamuja; brez nje lahko postopek stoji mesece.
- Zamujen 30-dnevni rok za tožbo v upravnem sporu. Ko je odločba druge stopnje vročena, rok teče ne glede na to, ali še iščete odvetnika.
Pravna podlaga
Povezane sodne odločbe
Pogosta vprašanja
Kakšen je rok za pritožbo zoper upravno odločbo?
Splošni rok je od uveljavitve novele ZUP-I 21 dni od vročitve odločbe (235. člen ZUP), prej je bil 15 dni. Poseben zakon lahko določi drugačen rok, zato vedno preberite pouk o pravnem sredstvu v odločbi. Za odločbe, vročene pred uveljavitvijo novele, pri katerih rok še ni potekel, velja 21 dni (80. člen ZUP-I).
Kje vložim pritožbo, pri upravni enoti ali na ministrstvu?
Pri organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji, na primer pri upravni enoti (239. člen ZUP). Ta pritožbo preveri in jo s spisom pošlje ministrstvu. Če pritožbo pošljete neposredno ministrstvu, jo to odstopi upravni enoti; pravočasna je, če jo je ministrstvo prejelo v roku. Naslov organa je naveden v pouku o pravnem sredstvu.
Koliko stane pritožba v upravnem postopku?
Upravna taksa za pritožbo znaša 18,10 EUR po tarifni številki 2 Zakona o upravnih taksah (ZUT-I). Takso plačate na račun organa ob vložitvi ali po plačilnem nalogu. Nekatere zadeve so takse proste, na primer uveljavljanje socialnih pravic. Stroške odvetnika in prevodov v upravnem postopku praviloma krijete sami.
Ali potrebujem odvetnika za pritožbo?
Ne. Pritožbo lahko vložite sami, pisno ali ustno na zapisnik pri organu (238. člen ZUP), poseben obrazec ni predpisan. Odvetnik je smiseln pri zahtevnih zadevah, kot so gradbena dovoljenja, tujci ali denacionalizacija. Če ste upravičeni do brezplačne pravne pomoči, jo lahko dobite tudi za upravni spor pred sodiščem.
Kaj mora pritožba vsebovati?
Navesti morate organ, ki je izdal odločbo, njeno številko in datum ter razloge, zakaj jo izpodbijate (238. člen ZUP). Razlogi so lahko napačna uporaba materialnega prava, napačno ugotovljeno dejansko stanje ali kršitve postopka (237. člen ZUP). Priložite dokaze; pri novih dejstvih pojasnite, zakaj jih niste navedli že prej.
Ali se odločba izvrši, dokler teče postopek s pritožbo?
Praviloma ne. Dokler teče pritožbeni rok in dokler vam ni vročena odločba o pritožbi, se odločba ne sme izvršiti (236. člen ZUP). Izjeme so možne, če tako določa zakon, pri nujnih ukrepih v javnem interesu ali če bi odložitev povzročila nepopravljivo škodo. Pri inšpekcijskih odločbah posebni zakoni pogosto določajo, da pritožba izvršitve ne zadrži.
Kaj storim, če upravna enota ne odloči o moji vlogi?
Če organ ne izda odločbe v dveh mesecih, v skrajšanem postopku v enem mesecu, ali v podaljšanem roku, vložite pritožbo zaradi molka organa (222. člen ZUP v besedilu ZUP-I). Pritožba se šteje, kot da bi bila vaša zahteva zavrnjena. Organ druge stopnje od prvostopenjskega zahteva pojasnilo in lahko zadevo reši sam.
V kakšnem roku mora ministrstvo odločiti o pritožbi?
Najpozneje v dveh mesecih od dneva, ko je prejelo pritožbo; zaradi zahtevnosti zadeve ali razlogov na strani stranke lahko rok podaljša za največ dva meseca in vas o tem obvesti (256. člen ZUP v besedilu ZUP-I). Če tudi v tem roku ne odloči, lahko vložite tožbo zaradi molka pri Upravnem sodišču.
Ali se lahko pritoži sosed, ki ni bil stranka v postopku?
Da. Pritožbo lahko vloži vsaka oseba, v katere pravice ali pravne koristi odločba posega, v roku, ki velja za stranko (229. člen ZUP v besedilu ZUP-I). Če ji odločba ni bila vročena, mora v tem roku zahtevati vročitev. Ustavno sodišče je potrdilo, da tisti, ki je za odločbo vedel, pozneje ne more uspeti s predlogom za obnovo (U-I-405/22).
Kaj lahko storim, če je pritožba zavrnjena?
Odločba je s tem dokončna. Zoper njo lahko v 30 dneh od vročitve vložite tožbo v upravnem sporu pri Upravnem sodišču Republike Slovenije (ZUS-1). Sodišče presoja zakonitost odločbe; praviloma odloča sodnik posameznik (13. člen ZUS-1 v besedilu ZUS-1C). Če se pravici do sodnega varstva odpoveste, je odpoved nepreklicna.
Ali lahko organ druge stopnje odločbo spremeni v mojo škodo?
Praviloma ne. Organ druge stopnje preizkusi odločbo v mejah pritožbe in sme v vašo korist odločiti tudi širše (253. člen ZUP). V vašo škodo pa jo sme spremeniti le iz razlogov, zaradi katerih bi bilo odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti po nadzorstveni pravici ali izreči za nično.
Pravni vodnik – posamezni napotki
Analiziraj moj dokument →Pravni vodnikVzorci pogodbDomača stran države