Poroštvo: kdaj mora porok plačati tuj dolg in kako se braniti
Porok se upniku zaveže, da bo plačal dolg, če ga ne bo plačal glavni dolžnik. V praksi gre najpogosteje za starše, partnerje ali prijatelje, ki so podpisali poroštvo za stanovanjski ali potrošniški kredit, za najemnino ali za posojilo družbe, v kateri ima podpisnik delež. Ko dolžnik preneha plačevati, banka ali drug upnik pogosto najprej pošlje opomin poroku, nato vloži tožbo ali predlog za izvršbo.
To navodilo je namenjeno predvsem porokom: kako preverite, ali poroštvo sploh velja in v kakšnem obsegu, kdaj vas upnik sme terjati, katere ugovore imate, v kakšnih rokih se odzovete na sklep o izvršbi ali tožbo in kako po plačilu terjate denar nazaj od dolžnika. Uporabno je tudi za upnike, ki želijo terjatev do poroka uveljaviti pravilno.
Temeljna pravila o poroštvu vsebuje Obligacijski zakonik (OZ), postopkovna pravila Zakon o pravdnem postopku (ZPP) in Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), posebnosti za potrošniške kredite Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2), za stečaj in prisilno poravnavo dolžnika pa ZFPPIPP. Rezultat pravilnega ravnanja je, da plačate le, kar ste res dolžni, ugovore uveljavite pravočasno in plačano izterjate od glavnega dolžnika.
Ključna dejstva
Rok
Ugovor zoper sklep o izvršbi morate vložiti v osmih dneh od vročitve, pri menici in čeku v treh dneh (9. in 61. člen ZIZ); na tožbo odgovorite v 30 dneh (277. člen ZPP), sicer sledi zamudna sodba.
Poroštvena obveznost praviloma ne zastara prej kot glavna obveznost; splošni zastaralni rok je pet let, za obresti in druge občasne terjatve ter terjatve iz gospodarskih pogodb pa tri leta (OZ). Če je glavni dolžnik v stečaju, morate kot porok svojo morebitno regresno terjatev prijaviti v roku za prijavo terjatev (296. člen ZFPPIPP), sicer ta v razmerju do stečajnega dolžnika preneha.
Kaj storiti
Preberite poroštveno izjavo in vse priloge. Poroštvo je veljavno le, če je porok izjavo dal pisno (OZ); ustna obljuba ni dovolj. Preverite, za katero obveznost ste se zavezali (številka kreditne pogodbe, znesek, rok), ali je znesek poroštva omejen in ali ste podpisali kot navaden porok ali kot porok in plačnik.
Pri navadnem poroštvu odgovarjate subsidiarno: upnik sme od vas zahtevati plačilo šele, ko glavni dolžnik ne plača v roku iz upnikovega pisnega poziva, razen če je dolžnik očitno nesposoben plačati ali je v stečaju. Pri poroštvu »kot porok in plačnik« in pri obveznostih iz gospodarskih pogodb odgovarjate solidarno, zato vas upnik lahko terja takoj ob zapadlosti.
Ugotovite, ali je dolg res zapadel in koliko znaša. Porok odgovarja v enakem obsegu kot glavni dolžnik, torej za glavnico, pogodbene in zamudne obresti ter stroške, ki jih je upnik imel z izterjavo, nikoli pa za več, kot dolguje dolžnik. Od upnika pisno zahtevajte izpisek stanja dolga z ločeno navedeno glavnico, obrestmi in stroški ter kopijo morebitne odpovedi kreditne pogodbe.
Preverite, ali je banka dolžniku kredit pravilno odpovedala in s tem povzročila zapadlost celotnega dolga, ali pa terja le zapadle obroke. Če je upnik med tem dolžniku odobril odlog ali reprogram brez vašega soglasja, to zapišite: spremembe, ki obveznost otežujejo, poroka praviloma ne zavezujejo.
Pri potrošniškem kreditu preverite, ali je upnik izpolnil pojasnilno dolžnost. Kadar fizična oseba jamči za kredit potrošnika, mora dajalec kredita ali kreditni posrednik poroku pred sklenitvijo pogodbe pisno ali na drugem trajnem nosilcu podatkov brezplačno dati informacije o glavnih značilnostih kredita, tveganjih in stroških ter ga opozoriti na posledice neplačevanja (9. člen ZPotK-2).
Zahtevajte kopijo dokumenta, ki ste ga takrat prejeli. Če ga upnik nima, je to pomembno dejstvo za pogajanja in za morebitni spor, kršitev pa lahko prijavite nadzornemu organu (za banke Banka Slovenije). Hkrati na podlagi 26. člena ZCKR-1 pri Banki Sloveniji ali svoji banki zahtevajte izpis podatkov iz sistema SISBON, kjer so evidentirana tudi prevzeta poroštva fizičnih oseb (8. člen ZCKR-1).
Odgovorite na opomin upnika pisno in v roku. Če upnik terjatve ne more dokazati ali je napačno izračunana, to navedite z dokazi; če je dolg nesporen, predlagajte obročno plačilo ali odlog. Upnik ni dolžan pristati, vendar je dogovor praviloma cenejši od izvršbe, saj se k dolgu sicer prištejejo sodne takse, stroški odvetnika in izvršitelja.
V odgovoru lahko uveljavljate vse ugovore, ki bi jih imel glavni dolžnik (npr. da je dolg delno plačan, da je pogodbena določba nična, da je terjatev zastarala), ne pa dolžnikovih čisto osebnih ugovorov. Dolžnikova odpoved ugovoru zastaranja ali pripoznava dolga po vaši izjavi vas ne zavezuje. Vso korespondenco hranite.
Če prejmete sklep o izvršbi, takoj preverite podlago. Banke pogosto predlagajo izvršbo na podlagi verodostojne listine, na primer izpiska iz poslovnih knjig (23. člen ZIZ); izvršba je možna tudi na podlagi notarskega zapisa, v katerem ste soglašali z neposredno izvršljivostjo (4. člen ZN, 17. člen ZIZ), ali sodbe.
Zoper sklep na podlagi verodostojne listine vložite obrazložen ugovor v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih v treh dneh (9. in 61. člen ZIZ). Navesti morate dejstva in predlagati dokaze (53. člen ZIZ). Obrazložen ugovor povzroči, da sodišče sklep v delu o plačilu razveljavi, postopek pa se nadaljuje kot pravda (62. člen ZIZ). Pri notarskem zapisu ali sodbi so možni le ozko določeni ugovori.
Na tožbo odgovorite v 30 dneh. Upnik lahko toži glavnega dolžnika in poroka skupaj, če to ne nasprotuje pogodbi o poroštvu (194. člen ZPP). Če v roku ne odgovorite ali odgovor ni obrazložen, sodišče izda zamudno sodbo (277. in 318. člen ZPP).
V odgovoru navedite vse ugovore naenkrat: neveljavnost ali omejenost poroštva, pomanjkanje subsidiarnega poziva, obseg dolga, zastaranje, kršitev pojasnilne dolžnosti in morebitne spremembe pogodbe brez vašega soglasja. Sodna taksa se odmeri po vrednosti spornega predmeta (16. člen ZST-1). Če ne zmorete stroškov odvetnika, preverite pogoje za brezplačno pravno pomoč pri okrožnem sodišču.
Ko je glavni dolžnik v stečaju ali prisilni poravnavi, ravnajte posebej previdno. Potrjena prisilna poravnava ne učinkuje za terjatve upnikov do porokov (213. člen ZFPPIPP): dolžniku se dolg zmanjša, vi pa lahko še vedno odgovarjate za celotni znesek. V stečaju lahko upnik prijavi celotno terjatev, dokler ni v celoti plačan (296. člen ZFPPIPP).
Kot porok morate v stečajnem postopku glavnega dolžnika pravočasno prijaviti svojo regresno terjatev pod odložnim pogojem, da jo boste pridobili s plačilom (296. člen ZFPPIPP). Oklic o začetku postopka spremljajte na portalu AJPES. Če rok zamudite, terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče prepozno prijavo zavrže.
Po plačilu terjajte povrnitev od glavnega dolžnika. S plačilom preide na poroka upnikova terjatev skupaj s stranskimi pravicami, na primer zastavno pravico ali hipoteko (OZ). Od upnika zahtevajte potrdilo o plačilu, izstavitev listin in pisno izjavo o prenosu zavarovanj, nato dolžnika pisno pozovite k plačilu z rokom.
O plačilu dolžnika obvestite takoj: če vas ne bi obvestil in bi dolžnik dolg plačal še enkrat, bi vaš zahtevek do njega lahko odpadel in bi morali denar terjati od upnika. Če je soporokov več, lahko od vsakega zahtevate njegov delež. Če dolžnik ne plača, izterjavo nadaljujete s predlogom za izvršbo ali tožbo pred okrajnim sodiščem do 20.000 EUR.
Na kaj biti pozoren
- Podpis »kot porok in plačnik« brez razumevanja posledic. Pri takem poroštvu vas upnik lahko terja takoj, ko dolg zapade, ne da bi poprej poskusil izterjati dolžnika.
- Zamujen osemdnevni rok za ugovor zoper sklep o izvršbi. Sklep postane pravnomočen, izvršitelj lahko zarubi plačo, račun ali premičnine, vaši ugovori pa v izvršbi niso več mogoči.
- Neobrazložen ugovor ali odgovor na tožbo. Splošna trditev, da dolga ne priznate, ne zadošča; sodišče ugovor zavrne ali izda zamudno sodbo.
- Zaupanje, da prisilna poravnava ali osebni stečaj dolžnika »zbriše« tudi vaš dolg. Potrjena prisilna poravnava za terjatve do porokov ne učinkuje, upnik vas lahko terja za celotni znesek.
- Plačilo brez potrdila in brez obvestila dolžnika. Brez dokazila o plačilu in prenosu zavarovanj boste regresni zahtevek težko uveljavili, dvojno plačilo dolžnika pa lahko izniči vašo terjatev do njega.
- Neprijava regresne terjatve v stečaju glavnega dolžnika. Po izteku roka za prijavo terjatev vaša terjatev do stečajnega dolžnika preneha.
- Podpis notarskega zapisa s klavzulo o neposredni izvršljivosti. Upnik lahko izvršbo predlaga brez tožbe, ugovori zoper tak sklep pa so precej ožji kot pri izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Pravna podlaga
Povezane sodne odločbe
Pogosta vprašanja
Ali mora porok plačati, če dolžnik ne plačuje kredita?
Da, če je poroštvo veljavno in je dolg zapadel. Pri navadnem poroštvu vas upnik sme terjati šele, ko dolžnik ne plača v roku iz pisnega poziva, razen če je očitno nesposoben plačati ali je v stečaju. Če ste podpisali kot porok in plačnik ali gre za gospodarsko pogodbo, vas upnik lahko terja takoj. Odgovarjate največ v obsegu dolžnikove obveznosti.
Ali je ustno poroštvo veljavno?
Ne. Po Obligacijskem zakoniku je poroštvo veljavno le, če porok izjavo o poroštvu da pisno. Ustna obljuba, da boste »pomagali«, upniku ne daje pravice terjati vas. Pozorni bodite na listine, ki ste jih podpisali poleg kreditne pogodbe: poroštvena izjava je pogosto priloga ali poseben obrazec banke.
Kako dolgo traja odgovornost poroka?
Poroštvo traja, dokler obstaja glavna obveznost, ki jo zavaruje. Če dolžnik dolg plača ali obveznost preneha iz drugega razloga, preneha tudi poroštvo. Ugovor zastaranja glavne terjatve lahko uveljavlja tudi porok. Pri poroštvu za prihodnje obveznosti preverite, ali je v izjavi omejen znesek ali čas.
Ali lahko poroštvo prekličem, ko se z dolžnikom razidem?
Enostranski preklic za že nastalo obveznost ni mogoč: poroštvo za obstoječi kredit velja do njegovega poplačila. Z upnikom se lahko dogovorite za razrešitev, če ponudi drugo zavarovanje, na primer novega poroka ali hipoteko. Razveza ali razhod partnerjev na poroštvo sama po sebi ne vpliva.
Kaj storim, ko prejmem sklep o izvršbi kot porok?
Takoj preverite datum vročitve. Ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine vložite v osmih dneh, pri menici v treh dneh (9. in 61. člen ZIZ). Ugovor mora biti obrazložen z dejstvi in dokazi (53. člen ZIZ). Če je obrazložen, sodišče sklep v delu o plačilu razveljavi in zadevo obravnava kot pravdo.
Ali porok odgovarja tudi za obresti in stroške?
Da. Porok odgovarja v enakem obsegu kot glavni dolžnik, torej za glavnico, pogodbene in zamudne obresti ter stroške, ki jih je upnik imel z izterjavo od dolžnika. Od upnika zahtevajte natančen izračun dolga z ločeno navedeno glavnico, obrestmi in stroški ter preverite, ali obrestna mera ustreza kreditni pogodbi in ali so plačila dolžnika pravilno upoštevana.
Ali me prisilna poravnava ali osebni stečaj dolžnika razbremeni?
Ne. Potrjena prisilna poravnava ne učinkuje za terjatve upnikov do porokov (213. člen ZFPPIPP), zato vas upnik lahko terja za celoten prvotni znesek. Kot porok morate v stečaju dolžnika pravočasno prijaviti svojo regresno terjatev pod odložnim pogojem (296. člen ZFPPIPP), da boste po plačilu sodelovali pri razdelitvi.
Kako dobim denar nazaj od dolžnika, ko plačam kot porok?
S plačilom preide na vas upnikova terjatev z zavarovanji vred. Od upnika zahtevajte potrdilo o plačilu in listine, dolžnika takoj obvestite o plačilu in ga pisno pozovite k vračilu. Če ne plača, vložite predlog za izvršbo ali tožbo. Terjatev do dolžnika lahko zastara, zato z izterjavo ne odlašajte.
Ali me banka mora opozoriti na tveganja, preden podpišem poroštvo?
Pri potrošniškem kreditu da. Dajalec kredita ali kreditni posrednik mora poroku – fizični osebi pred sklenitvijo pogodbe brezplačno dati pisne informacije o glavnih značilnostih kredita, tveganjih in stroških ter ga opozoriti na posledice neplačevanja (9. člen ZPotK-2). Kopijo teh informacij zahtevajte, če je nimate.
Ali je poroštvo vidno v SISBON?
Da. V centralnem kreditnem registru se obdelujejo tudi podatki o prevzetih poroštvih fizičnih oseb, datum prevzema poroštva in podatki o zamudah kreditojemalca (8. člen ZCKR-1). Zato poroštvo lahko vpliva na vašo kreditno sposobnost. Izpis lastnih podatkov zahtevate pri Banki Slovenije ali pri svoji banki (26. člen ZCKR-1).
Ali lahko odgovarjam za davčni dolg družinskega člana?
Po 148. členu ZDavP-2 se davek, ki ga ni mogoče izterjati od dolžnika, lahko izterja od ožjih družinskih članov, ki so od njega neodplačno ali pod tržno ceno dobili premoženje, do vrednosti tega premoženja. Ustavno sodišče je odločilo, da mora davčni organ pred izvršbo izdati odmerno odločbo in vam dati možnost izjave (U-I-517/18).
Pravni vodnik – posamezni napotki
Analiziraj moj dokument →Pravni vodnikVzorci pogodbDomača stran države