Nasilje v družini: prijava in prepoved približevanja
Če ste v neposredni nevarnosti, pokličite policijo na 113. Za pogovor in nasvet je na voljo brezplačni SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55. Nasilje v družini je prepovedano in zajema fizično, spolno, psihično in ekonomsko nasilje, zanemarjanje, zalezovanje ter telesno kaznovanje otrok (3. člen ZPND). Zakon varuje zakonce in zunajzakonske partnerje, tudi nekdanje, sorodnike, osebe s skupnim otrokom, osebe v skupnem gospodinjstvu in partnerje, ki ne živijo skupaj.
Zaščita poteka po treh poteh, ki se med seboj ne izključujejo. Policija lahko povzročitelju takoj izreče prepoved približevanja za 48 ur, ki jo preiskovalni sodnik podaljša do 15 dni in na vaš predlog do 60 dni. Okrožno sodišče lahko na vaš predlog v nepravdnem postopku izreče ukrepe po ZPND za največ 12 mesecev z možnostjo podaljšanja, med njimi prepoved približevanja in stikov ter prepustitev skupnega stanovanja vam v izključno uporabo. Tretja pot je kazenski pregon povzročitelja. Navodilo pojasnjuje, kako nasilje prijavite, kaj stori policija, kako in v katerem roku vložite predlog sodišču, kako pridete do brezplačne pravne pomoči in varne namestitve, kaj velja za otroke in katere dokaze zbirajte.
Ključna dejstva
Rok
Predlog sodišču za ukrepe po ZPND morate vložiti najpozneje v šestih mesecih, odkar vas je povzročitelj zadnjič poškodoval ali drugače posegel v vaše dostojanstvo ali osebnostne pravice (22.b člen ZPND).
Policijska prepoved približevanja traja 48 ur; preiskovalni sodnik o njej odloči v 24 urah in jo lahko določi do 15 dni. Podaljšanje do 60 dni predlagate najmanj tri dni pred iztekom ukrepa (60. in 61. člen ZNPPol). Ukrepi sodišča po ZPND trajajo največ 12 mesecev, podaljšanje predlagate pred iztekom (19. člen ZPND). Rok za pritožbo zoper sklep sodišča je osem dni (22.f člen ZPND).
Kaj storiti
Najprej poskrbite za varnost. Ob napadu ali grožnji pokličite 113 ali 112; če ne morete govoriti, pustite zvezo odprto. Umaknite se k sosedom, sorodnikom ali na javni kraj in s seboj vzemite otroke. Za nasvet pokličite SOS telefon 080 11 55, otroci in mladostniki TOM telefon 116 111.
Če odhod načrtujete vnaprej, pripravite torbo z osebnimi dokumenti, zdravstvenimi izkaznicami, zdravili, bančno kartico, ključi, telefonom s polnilnikom in najnujnejšimi stvarmi otrok ter jo shranite pri osebi, ki ji zaupate. Če ste že odšli, vam policija na prošnjo zagotovi varnost ob vstopu v stanovanje, da vzamete stvari za osnovne življenjske potrebe, potrebe otrok in opravljanje dela (18. člen ZPND). Novega naslova povzročitelju ne sporočajte.
Prijavite nasilje. Prijavo sprejme vsaka policijska postaja, policist na kraju dogodka, državno tožilstvo ali center za socialno delo (CSD). Prijavi lahko kdor koli, tudi sosed ali sorodnik. Zdravstveni delavci, šole, vrtci in socialni zavodi morajo CSD, policijo ali tožilstvo obvestiti takoj, ko sumijo, da je žrtev otrok ali oseba, ki ne more skrbeti zase (6. člen ZPND).
Povejte, kaj se je zgodilo, kdaj, kako pogosto, ali so bili navzoči otroci, ali ima povzročitelj orožje in ali je že grozil. Zahtevajte, da vas policisti poslušajo ločeno od povzročitelja. V vseh postopkih vas lahko spremlja oseba, ki jo izberete sami; zadošča vaša izjava, da želite njeno navzočnost (7. člen ZPND).
Policijska prepoved približevanja. Če obstaja utemeljen sum kaznivega dejanja ali prekrška z znaki nasilja in nevarnost, da vas bo povzročitelj ogrozil, mu policisti ustno izrečejo prepoved približevanja vam in kraju, kjer stanujete, delate, se izobražujete ali se vsakodnevno gibljete; razdalja je največ 200 metrov (60. člen ZNPPol). Pisno odredbo dobi najpozneje v šestih urah. Prepoved zajema tudi nadlegovanje po telefonu in drugih komunikacijskih sredstvih.
Povzročitelj mora takoj zapustiti stanovanje in policistu izročiti ključe, tudi če je lastnik ali najemnik. Predloga vam ni treba vlagati: policija ukrep izreče po uradni dolžnosti in o njem obvesti CSD, ki vas seznani z organizacijami za pomoč. Policistom naštejte vse kraje, ki naj jih prepoved zajema, tudi šolo ali vrtec otrok.
Sodna presoja in podaljšanje policijske prepovedi. Policija odredbo takoj pošlje preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki v 24 urah ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi; če ga potrdi, ga lahko določi za čas do 15 dni od policijskega izreka (60. člen ZNPPol). Zoper odločbo se lahko v treh dneh pritožite tudi vi; pritožba ne zadrži izvršitve.
Če nevarnost traja, najmanj tri dni pred iztekom predlagajte preiskovalnemu sodniku podaljšanje do 60 dni; iz utemeljenih razlogov lahko predlog vložite tudi pozneje, vendar pred iztekom (61. člen ZNPPol). V predlogu navedite kršitve prepovedi, klice in sporočila, grožnje, poslane prek tretjih oseb, ter izrečene globe ali pridržanje. Teh 60 dni izkoristite za pripravo predloga po ZPND, da zaščita ne bo prekinjena.
Predlog sodišču za ukrepe po ZPND. Predlog vložite na okrožnem sodišču; pristojno je tudi sodišče po vašem stalnem ali začasnem prebivališču. Postopek je nepravdni, nujen in prednosten, javnost je izključena, sodne takse kot žrtev ne plačate (22.a člen ZPND). Predlagate lahko sami ali CSD z vašim soglasjem; za otroka predlaga eden od staršev, skrbnik, CSD ali otrok, starejši od 15 let (22.b člen ZPND).
Sodišče lahko povzročitelju prepove vstop v stanovanje, zadrževanje v njegovi bližini, približevanje krajem, kjer se običajno nahajate, vsakršno navezovanje stikov, tudi prek tretjih oseb, in objavljanje vaših osebnih podatkov (19. člen ZPND). V predlogu opišite dogodke z datumi, natančno navedite zahtevane ukrepe in priložite dokaze. Mediacija in druge oblike alternativnega reševanja sporov so izključene (22.e člen ZPND).
Prepustitev skupnega stanovanja. Sodišče lahko povzročitelju, ki z vami živi ali je živel v skupnem gospodinjstvu, naloži, da vam stanovanje prepusti v izključno uporabo (21. člen ZPND). Če povzročitelj ni lastnik, solastnik ali skupni lastnik, trajanje ni časovno omejeno. Če sta solastnika, skupna lastnika ali skupna najemnika, ukrep traja največ 12 mesecev in se lahko podaljša še za 12 mesecev. Če je lastnik ali najemnik samo povzročitelj, traja največ šest mesecev, izjemoma še šest, če kljub skrbnemu prizadevanju ne najdete drugega bivališča.
V tem času plačujete stroške rednega upravljanja stanovanja. Povzročitelj mora opustiti vse, kar bi vam uporabo oteževalo. Lastninska in najemna razmerja se z ukrepom ne spremenijo; delitev premoženja se ureja v ločenem postopku.
Nujna odločitev in pravna sredstva. Povzročitelj ima za odgovor na predlog osem dni (22.c člen ZPND). Če iz predloga izhaja verjetnost, da ogroža življenje ali resno ogroža zdravje vas ali otrok, lahko sodišče ukrep izreče takoj, ne da bi predlog poslalo v odgovor; povzročitelj lahko v osmih dneh ugovarja, ugovor pa ne zadrži izvršitve (22.d člen ZPND). Zato v predlogu izrecno opišite okoliščine, ki kažejo na akutno nevarnost.
Po naroku sodišče izda odločbo v osmih dneh. Zoper sklep je dovoljena pritožba v osmih dneh, ki ne zadrži izvršitve; višje sodišče odloči v osmih dneh (22.f člen ZPND). V sklepu sodišče določi tudi denarno kazen za primer kršitve (22.č člen ZPND) ter o ukrepih obvesti policijo, CSD in šolo ali vrtec otroka.
Brezplačna pravna pomoč, CSD in varna namestitev. Kot žrtev ste do brezplačne pravne pomoči upravičeni ne glede na materialni položaj, če CSD poda oceno o vaši ogroženosti (26. člen ZPND). Odobri se za postopke zaradi ukrepov po ZPND in za postopke po Družinskem zakoniku, če je to po mnenju CSD nujno potrebno. Prošnjo vložite pri službi za brezplačno pravno pomoč okrožnega sodišča in ji priložite mnenje CSD.
CSD skupaj z vami oceni, ali je potreben načrt pomoči, in lahko povzročitelja napoti v ustrezne programe. Namestitev zagotavljajo krizni centri, ki sprejemajo takoj in ob vsaki uri, ter varne hiše in materinski domovi za daljše bivanje. Lokacija je tajna, podatki o namestitvi žrtve in otrok se varujejo kot poklicna skrivnost.
Kazenski postopek in kršitve prepovedi. Nasilje v družini je kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti: za grdo ravnanje, pretepanje, boleče ali ponižujoče ravnanje, preganjanje iz skupnega prebivališča, omejevanje gibanja in zalezovanje v družinski skupnosti je zagrožen zapor do petih let, po razpadu skupnosti do treh let (191. člen KZ-1). Zalezovanje zunaj takšne skupnosti se preganja na predlog (134.a člen KZ-1), ki ga podate v šestih mesecih.
Vsako kršitev prepovedi takoj javite na 113. Policija kršitelja odstrani z območja, lahko ga pridrži do 12 ur, za kršitev policijske prepovedi pa je predpisana globa od 300 do 800 EUR (64. in 162. člen ZNPPol). Kršitev sodnega ukrepa po ZPND prav tako obravnava policija in o njej obvesti sodišče, ki izvrši denarno kazen (23. člen ZPND).
Otroci in dokazi. Otrok je žrtev tudi, kadar je nasilju samo priča. Sodišče lahko za varstvo otroka poleg prepovedi izreče dodatne ukrepe, na primer prepoved prehoda državne meje, in upošteva otrokovo mnenje (22.g člen ZPND). Stike z nasilnim staršem lahko omeji ali odvzame, če je otrok zaradi njih ogrožen (173. člen DZ), ali z začasno odredbo določi stike pod nadzorom strokovne osebe CSD, največ dve uri na teden in največ devet mesecev (163. člen DZ).
Dokaze zbirajte sproti: zdravniška potrdila in izvide z opisom poškodb, fotografije poškodb in uničenih stvari z datumom, sporočila, e-pošto in izpise klicev, dnevnik dogodkov, imena prič, policijske zapisnike in odločbe. Kopije hranite zunaj doma ali pri zaupni osebi.
Na kaj biti pozoren
- Zamujen šestmesečni rok. Predlog za ukrepe po ZPND je treba vložiti v šestih mesecih od zadnjega nasilnega dejanja (22.b člen ZPND). Če čakate, da se razmere umirijo, lahko sodno varstvo po tem zakonu izgubite, čeprav je bilo nasilje dolgotrajno.
- Vrzel med policijsko in sodno prepovedjo. Policijska prepoved z vsemi podaljšanji traja omejen čas. Če predloga po ZPND ne vložite pravočasno, se povzročitelj po izteku lahko zakonito vrne v stanovanje. Podaljšanje predlagajte najmanj tri dni pred iztekom (61. člen ZNPPol).
- Stik na vašo pobudo med trajanjem prepovedi. Prepoved zavezuje povzročitelja in je vi ne morete preklicati; ukrep lahko spremeni samo sodišče. Če ga sami vabite ali mu odgovarjate, slabite dokaze o ogroženosti in otežujete podaljšanje.
- Neprijavljene kršitve. Sporočila, klici in zadrževanje v bližini so kršitev, tudi če ni fizičnega napada. Brez prijave na 113 ni zapisa, ni globe in ni okoliščine, ki utemeljuje podaljšanje ukrepa (61. člen ZNPPol).
- Presplošen predlog. Sodišče izreče ukrepe, ki jih določno predlagate. Če ne navedete službe, šole, vrtca ali prepovedi stikov prek tretjih oseb in družbenih omrežij, ti v sklepu ne bodo zajeti in kršitve tam ne bodo sankcionirane.
- Mediacija ali skupno svetovanje. V postopkih zaradi nasilja je alternativno reševanje sporov izključeno (22.e člen ZPND). Na skupne pogovore s povzročiteljem niste dolžni pristati; pri CSD in na sodišču zahtevajte ločeno obravnavo in navzočnost spremljevalca.
- Razkrit novi naslov. Naslov se lahko razkrije v vlogah, vabilih ali prek otrokove šole. V kazenskem postopku pisno zahtevajte, da se podatek o prebivališču ne razkrije obdolžencu, v drugih postopkih pa organ izrecno opozorite, da je naslov treba varovati.
Pravna podlaga
Pogosta vprašanja
Kaj se šteje za nasilje v družini?
Vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu, pa tudi zanemarjanje, zalezovanje in telesno kaznovanje otrok (3. člen ZPND). Telesna poškodba ni pogoj: nasilje so tudi grožnje, poniževanje, nadzorovanje denarja, omejevanje stikov in vsiljivo zasledovanje. Zakon velja tudi po razvezi ali razpadu skupnosti in za partnerje, ki nikoli niso živeli skupaj.
Koliko časa traja policijska prepoved približevanja?
Policija jo izreče za 48 ur. Preiskovalni sodnik o njej odloči v 24 urah in jo lahko potrdi za čas do 15 dni, šteto od policijskega izreka (60. člen ZNPPol). Na predlog žrtve, vložen praviloma najmanj tri dni pred iztekom, jo lahko podaljša za do 60 dni (61. člen ZNPPol). Za daljšo zaščito je potreben predlog po ZPND.
Ali mora povzročitelj zapustiti stanovanje, če je njegov lastnik?
Da. Ob policijski prepovedi mora kraj takoj zapustiti in izročiti ključe ne glede na lastništvo (60. člen ZNPPol). Tudi sodišče mu lahko naloži, da stanovanje prepusti žrtvi v izključno uporabo; če je lastnik ali najemnik samo on, ukrep traja največ šest mesecev in se izjemoma podaljša še za šest mesecev (21. člen ZPND). Lastninska pravica se s tem ne spremeni.
Kje vložim predlog za prepoved približevanja po ZPND in koliko stane?
Na okrožnem sodišču, lahko tudi na tistem, kjer imate stalno ali začasno prebivališče. Žrtev je v teh postopkih oproščena plačila sodnih taks, o stroških postopka pa sodišče odloča po prostem preudarku (22.a člen ZPND). Predlog morate vložiti v šestih mesecih od zadnjega nasilnega dejanja (22.b člen ZPND). Odvetnik ni obvezen, lahko pa zaprosite za brezplačno pravno pomoč.
Kako hitro sodišče odloči o predlogu?
Postopki po ZPND so nujni in prednostni. Povzročitelj ima za odgovor osem dni, sodišče po naroku izda odločbo v osmih dneh (22.a in 22.c člen ZPND). Če je verjetno ogroženo življenje ali resno ogroženo zdravje žrtve ali otrok, lahko sodišče ukrep izreče takoj, brez odgovora povzročitelja (22.d člen ZPND). Pritožba in ugovor izvršitve ne zadržita.
Kaj se zgodi, če povzročitelj krši prepoved približevanja?
Pokličite 113. Policija kršitelja odstrani z območja prepovedi in ga lahko pridrži do 12 ur (64. člen ZNPPol). Za kršitev policijske prepovedi, neizročitev ključev ali nadlegovanje po komunikacijskih sredstvih je predpisana globa od 300 do 800 EUR (162. člen ZNPPol). Pri kršitvi sodnega ukrepa sodišče izvrši denarno kazen, določeno v sklepu (23. člen ZPND). Ponavljajoče se kršitve so lahko tudi kaznivo dejanje.
Ali dobim brezplačno pravno pomoč, čeprav imam redne dohodke?
Da, če center za socialno delo poda oceno, da ste ogroženi. V tem primeru se pogoji o dohodkih in premoženju iz zakona o brezplačni pravni pomoči ne uporabljajo (26. člen ZPND). Pomoč se odobri za postopke zaradi ukrepov po ZPND in, če je to po mnenju CSD nujno potrebno, za postopke po Družinskem zakoniku, na primer o varstvu otrok in stikih.
Ali lahko prijavo nasilja v družini umaknem?
Kaznivo dejanje nasilja v družini se preganja po uradni dolžnosti, zato umik prijave postopka ne ustavi; o pregonu odloča državni tožilec. Predlog za ukrepe po ZPND lahko umaknete, vendar pred tem premislite o varnosti: nov predlog je mogoč samo v šestih mesecih od zadnjega nasilnega dejanja. Policijske prepovedi žrtev ne more preklicati.
Ali ima nasilni starš pravico do stikov z otrokom?
Stiki so namenjeni koristi otroka. Sodišče pravico do stikov omeji ali odvzame, če je otrok zaradi njih ogrožen (173. člen DZ). Z začasno odredbo lahko določi stike pod nadzorom strokovne osebe centra za socialno delo, največ dve uri na teden in največ devet mesecev (163. člen DZ). Prepoved približevanja po ZPND se lahko izreče tudi v korist otroka.
Katere dokaze potrebujem za prepoved približevanja?
Zdravniška potrdila in izvide, fotografije poškodb in poškodovanih stvari, sporočila, e-pošto, posnetke in izpise klicev, zapisnike in odredbe policije, mnenje centra za socialno delo ter izjave prič. Koristen je dnevnik dogodkov z datumi. Za nujni ukrep brez odgovora povzročitelja zadošča, da je ogroženost verjetno izkazana (22.d člen ZPND), zato predloga ne odlagajte zaradi nepopolnih dokazov.
Kam se lahko umaknem, če doma ni varno?
V krizni center, ki sprejema takoj in ob vsaki uri, nato v varno hišo ali materinski dom. Namestitev uredite prek policije, centra za socialno delo ali SOS telefona 080 11 55. Lokacija je tajna; organi in nevladne organizacije varujejo podatke o namestitvi žrtve in otrok kot poklicno skrivnost. Policija vas lahko pospremi po osebne stvari (18. člen ZPND).
Pravni vodnik – posamezni napotki
Analiziraj moj dokument →Pravni vodnikVzorci pogodbDomača stran države