Uradni viripisrs.si · EUR-Lex
Europaius

Odpoved najemne pogodbe s strani najemnika: rok, oblika, izselitev

Najemnik stanovanja lahko najemno pogodbo odpove kadar koli in brez navajanja razlogov. Stanovanjski zakon (SZ-1) od njega zahteva le dvoje: lastnika mora o odpovedi pisno obvestiti in upoštevati odpovedni rok, ki od novele SZ-1E iz leta 2021 znaša 60 dni, če se stranki v pogodbi nista dogovorili drugače. Odpovedi ni treba vložiti pri sodišču ali upravni enoti in je ni treba overiti pri notarju.

Vodnik je namenjen najemnikom tržnih, neprofitnih in službenih stanovanj ter podnajemnikom, za katere se pravila o najemu uporabljajo smiselno. Pojasnjuje, kako preverite pogodbo, kako sestavite in vročite odpoved, kako izračunate zadnji dan najema, kaj morate urediti ob izselitvi (zapisnik o predaji, števci, ključi, odjava prebivališča) in kako dobite nazaj varščino ter povrnitev vlaganj.

Rezultat pravilno izpeljanega postopka je najemno razmerje, ki preneha na točno določen dan, stanovanje, predano brez spora o stanju, in poračun, pri katerem plačate le najemnino in stroške do konca odpovednega roka. Če rok ali obliko zgrešite, vam lastnik lahko zaračuna najemnino še za mesece, ko v stanovanju ne živite več.

Stanovanjsko pravo · odpoved najema

Ključna dejstva

Rok
Odpovedni rok najemnika je 60 dni od prejema pisne odpovedi pri lastniku, razen če pogodba določa drugače (102.
Pravno področje
Stanovanjsko pravo · odpoved najema
Koraki
Posodobljeno
20.11.2026

Rok

Odpovedni rok najemnika je 60 dni od prejema pisne odpovedi pri lastniku, razen če pogodba določa drugače (102. člen SZ-1 v besedilu SZ-1E).

Do konca odpovednega roka plačujete najemnino in stroške. Novo stalno prebivališče prijavite v osmih dneh od naselitve, začasno prebivališče odjavite najpozneje v osmih dneh po odselitvi (5. in 15. člen ZPPreb-1). Ob smrti najemnika morajo zakonec, partner ali ožji družinski član, ki so prebivali v stanovanju, nadaljevanje najema pisno zahtevati v 90 dneh (109. člen SZ-1 v besedilu SZ-1G).

Kaj storiti

  1. Preberite najemno pogodbo, preden odpoved napišete. Zakon določa 60-dnevni odpovedni rok le, če ni dogovorjeno drugače, zato je pogodbena določba o odpovedi odločilna. Poiščite člen o trajanju najema, odpovednem roku, načinu obveščanja (naslov, e-pošta), varščini in pogodbeni kazni.

    Če je pogodba sklenjena za določen čas in o predčasni odpovedi molči, se uporabi zakonsko pravilo 102. člena SZ-1, ki najemniku dovoljuje odpoved vselej. Če pogodba določa daljši rok (na primer 90 dni) ali pogodbeno kazen za predčasni odhod, računajte s tem. Ali bi lastnik lahko pravico do odpovedi povsem izključil, zakon izrecno ne ureja; takšna določba je sporna in se je ne splača preizkušati brez nasveta.

  2. Sestavite pisno odpoved. Zadošča kratek dopis z imeni in naslovi obeh strank, naslovom stanovanja, datumom in številko najemne pogodbe, izjavo »odpovedujem najemno pogodbo« ter navedbo odpovednega roka in predvidenega dneva izselitve. Razlogov vam ni treba navesti. Dopis lastnoročno podpišite.

    Če ste najemniki dva ali več (na primer partnerja, ki sta oba podpisala pogodbo), naj odpoved podpišejo vsi, sicer lastnik lahko trdi, da najem za drugega najemnika še traja. V odpovedi predlagajte termin za pregled in predajo stanovanja ter navedite transakcijski račun za vračilo varščine. Kopijo podpisanega dopisa shranite.

  3. Odpoved vročite tako, da boste lahko dokazali datum prejema. Odpovedni rok začne teči, ko lastnik odpoved prejme, ne ko jo odpošljete. Najzanesljivejša je priporočena pošiljka s povratnico na naslov iz pogodbe ali osebna izročitev, pri kateri lastnik na vašo kopijo napiše »prejel« z datumom in podpisom.

    E-pošta ali SMS zadošča le, če pogodba izrecno dovoljuje obveščanje po elektronski poti, in še takrat shranite potrdilo o prejemu ali odgovor lastnika. Če lastnik pošiljke ne dvigne, imejte pri sebi obvestilo pošte in kuverto z oznako. Če stanovanje upravlja nepremičninska agencija, odpoved pošljite lastniku in agenciji, razen če pogodba agencijo izrecno pooblašča za prejem.

  4. Izračunajte zadnji dan najema. Od dneva, ko je lastnik odpoved prejel, štejte 60 koledarskih dni; zadnji dan roka je dan, ko najemno razmerje preneha. Primer: odpoved prejeta 3. marca, najem preneha 2. maja. Za ves ta čas dolgujete najemnino in obratovalne stroške, tudi če se izselite prej.

    Če želite oditi hitreje, se z lastnikom pisno dogovorite o sporazumnem prenehanju na določen dan; tak dogovor ima prednost pred zakonskim rokom. Pogosta rešitev je, da poiščete novega najemnika, ki ga lastnik sprejme. Ustni dogovor po telefonu ne zadošča, saj ga ob sporu ne boste mogli dokazati. Najemnine za čas odpovednega roka ne pobotajte samovoljno z varščino, razen če lastnik s tem pisno soglaša.

  5. Uredite vprašanje vlaganj in sprememb v stanovanju. Najemnik mora ob prenehanju stanovanje izročiti v stanju, v kakršnem ga je prevzel, pri čemer se upoštevajo spremembe zaradi normalne uporabe in tiste, ki jih je opravil s soglasjem lastnika (113. člen SZ-1). Obrabe sten, talnih oblog ali pip zaradi običajnega bivanja vam ni treba plačati.

    Če ste s soglasjem lastnika vlagali v stanovanje (nova kopalnica, ogrevanje, okna), imate pravico do povrnitve neamortiziranega dela koristnih in potrebnih vlaganj, če se niste dogovorili drugače (98. člen SZ-1). Zberite račune in pisno soglasje. Za spremembe brez soglasja lahko lastnik zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja ali odškodnino.

  6. Predajte stanovanje z zapisnikom. Na dan predaje z lastnikom skupaj preglejte stanovanje in sestavite zapisnik: stanje prostorov in opreme po sobah, morebitne poškodbe, stanje števcev elektrike, vode, plina in toplote, število vrnjenih ključev ter dogovor o poračunu stroškov. Vsako stran naj podpišeta obe stranki, vsak obdrži izvod.

    Stanje fotografirajte ali posnemite z datumom in primerjajte z zapisnikom ob vselitvi. Če lastnik na predajo ne pride, mu pisno ponudite dva termina, ob izselitvi pa stanje dokumentirajte s pričo in ključe pošljite priporočeno ali jih izročite proti podpisu. Brez zapisnika boste kasneje težko ovrgli očitek, da ste stanovanje poškodovali.

  7. Uredite prebivališče in pogodbe s dobavitelji. Če ste imeli v stanovanju prijavljeno začasno prebivališče, ga odjavite najpozneje v osmih dneh po odselitvi; odjava je mogoča na upravni enoti ali prek portala e-uprava (15. in 17. člen ZPPreb-1). Novo stalno prebivališče morate prijaviti v osmih dneh od naselitve na novem naslovu (5. člen ZPPreb-1); s tem se staro stalno prebivališče samodejno spremeni.

    Istočasno odpovejte ali prenesite pogodbe za elektriko, internet in televizijo, če so sklenjene na vaše ime, in sporočite končna stanja števcev. Če zamudite, vam bodo računi prihajali tudi za porabo novega najemnika, plačilo pa boste morali izterjati sami.

  8. Zahtevajte vračilo varščine in poračun. Stanovanjski zakon varščine pri zasebnem najemu ne ureja, zato veljata pogodba in splošna pravila obligacijskega prava: lastnik lahko varščino zadrži le za dejanske neplačane obveznosti (najemnina, stroški, škoda nad normalno obrabo), preostanek pa vam mora vrniti. Po predaji ga pisno pozovite, naj v 15 dneh nakaže varščino na vaš račun ali pojasni odbitke z dokazili.

    Če ne plača, pošljite opomin pred tožbo in nato vložite tožbo pri okrajnem sodišču, ki je za spore iz najemnih razmerij pristojno ne glede na vrednost (30. člen ZPP). Pri zneskih do 2.000 EUR velja poenostavljeni postopek v sporih majhne vrednosti. Podrobneje to opisuje vodnik o vračilu varščine.

  9. Posebni primeri: smrt, razveza, podnajem. Če najemnik umre, najem ne preneha samodejno: zakonec, zunajzakonski partner ali ožji družinski član, ki je bil naveden v pogodbi, je v stanovanju dejansko prebival in imel tam stalno prebivališče, lahko v 90 dneh pisno zahteva sklenitev pogodbe pod istimi pogoji (109. člen SZ-1 po SZ-1G). Kdor najema ne želi nadaljevati, naj lastnika o tem pisno obvesti in stanovanje izprazni.

    Pri razvezi se nekdanja zakonca dogovorita, kdo ostane najemnik, sicer odloči sodišče v nepravdnem postopku (110. člen SZ-1). Ko najemnik preneha uporabljati stanovanje, preneha tudi pravica podnajemnika (113. člen SZ-1), zato morate podnajemnika o odpovedi pravočasno obvestiti.

Na kaj biti pozoren

Pravna podlaga

12
Ta zakon ureja področje stanovanj in stanovanjskih stavb v Republiki Sloveniji, določa vrste stavb, pogoje za njihovo vzdrževanje in upravljanje, ter…
Ta zakon ureja področje stanovanj in stanovanjskih stavb v Republiki Sloveniji, določa vrste stavb, pogoje za njihovo vzdrževanje in upravljanje, ter…
Ta zakon ureja področje stanovanj in stanovanjskih stavb v Republiki Sloveniji, določa vrste stavb, pogoje za njihovo vzdrževanje in upravljanje, ter…
Ta zakon ureja področje stanovanj in stanovanjskih stavb v Republiki Sloveniji, določa vrste stavb, pogoje za njihovo vzdrževanje in upravljanje, ter…
Ta zakon ureja področje stanovanj in stanovanjskih stavb v Republiki Sloveniji, določa vrste stavb, pogoje za njihovo vzdrževanje in upravljanje, ter…

Pogosta vprašanja

10
Kakšen je odpovedni rok za najemnika stanovanja?

Če pogodba ne določa drugače, je odpovedni rok 60 dni. Do leta 2021 je znašal 90 dni, novela SZ-1E ga je skrajšala (19. člen SZ-1E, ki spreminja 102. člen SZ-1). Rok začne teči, ko lastnik pisno odpoved prejme. Pogodba lahko določi drugačen rok, zato jo pred odpovedjo preberite.

Ali moram v odpovedi navesti razlog?

Ne. Najemnik lahko pogodbo odpove vselej, ne da bi navajal razloge (102. člen SZ-1). Razlog navedite le, če želite uveljavljati posebne pravice, na primer povrnitev stroškov popravil, ki jih lastnik ni opravil, ali če se z lastnikom dogovarjate o krajšem roku.

Ali lahko odpovem najemno pogodbo za določen čas pred iztekom?

Zakon najemniku dovoljuje odpoved vselej, tudi pri pogodbi za določen čas, če ni dogovorjeno drugače. Pogodba lahko določi daljši rok ali pogodbeno kazen za predčasni odhod. Če pogodba o tem molči, velja 60-dnevni rok. Pri nejasnih določbah se je smiselno z lastnikom pisno dogovoriti o dnevu prenehanja.

Ali zadošča odpoved po e-pošti?

Zakon zahteva pisno obvestilo. E-pošta je zanesljiva le, če pogodba dovoljuje elektronsko komunikacijo in imate dokaz, da je lastnik sporočilo prejel, na primer njegov odgovor. Rok namreč začne teči šele s prejemom. Najvarnejša je priporočena pošiljka s povratnico ali osebna izročitev proti podpisu na kopiji.

Ali moram plačati najemnino, če se izselim pred koncem odpovednega roka?

Da. Najemnina in stroški tečejo do zadnjega dne odpovednega roka, ne glede na to, kdaj ste se izselili. Obveznost odpade le, če se z lastnikom pisno dogovorite o zgodnejšem prenehanju ali če lastnik stanovanje prej odda novemu najemniku in se s tem strinja.

Koliko časa ima lastnik za vračilo varščine?

Stanovanjski zakon roka za vračilo varščine pri zasebnem najemu ne določa; velja dogovor v pogodbi, sicer splošna pravila Obligacijskega zakonika. Po predaji stanovanja lastnika pisno pozovite in mu določite primeren rok, na primer 15 dni. Če ne plača, sledi opomin pred tožbo in tožba pri okrajnem sodišču.

Ali moram plačati za obrabljene stene in tla?

Ne, če gre za normalno uporabo. Najemnik mora stanovanje vrniti v stanju, v kakršnem ga je prevzel, upoštevajo pa se spremembe zaradi normalne uporabe (113. člen SZ-1). Odgovarjate za škodo zaradi nepravilne ali malomarne rabe, na primer za luknje v pohištvu ali poškodovane naprave.

Ali dobim povrnjene stroške za prenovo, ki sem jo plačal sam?

Če ste vlagali s soglasjem lastnika, imate ob izselitvi pravico do povrnitve neamortiziranega dela koristnih in potrebnih vlaganj, razen če ste se dogovorili drugače (98. člen SZ-1). Potrebujete pisno soglasje in račune. Za posege brez soglasja povrnitve ne morete zahtevati.

Kdaj moram odjaviti prebivališče po izselitvi?

Začasno prebivališče odjavite najpozneje v osmih dneh po odselitvi, na upravni enoti ali prek e-uprave (15. in 17. člen ZPPreb-1). Stalno prebivališče se ne odjavlja posebej: na novem naslovu ga prijavite v osmih dneh od naselitve (5. člen ZPPreb-1).

Kaj se zgodi z najemom, če najemnik umre?

Najem ne preneha samodejno. Zakonec, zunajzakonski partner ali ožji družinski član, ki je bil naveden v pogodbi in je v stanovanju živel s prijavljenim stalnim prebivališčem, lahko v 90 dneh pisno zahteva sklenitev pogodbe pod istimi pogoji (109. člen SZ-1 v besedilu SZ-1G).

Pravni vodnik – posamezni napotki

6

Analiziraj moj dokument →Najemna pogodba za stanovanjePravni vodnikVzorci pogodbDomača stran države

Posodobljeno: · Viri: Stanovanjski zakon (SZ-1), 102. člen – odpoved najemne pogodbe s strani najemnika, Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1E), 19. člen – odpovedni rok 60 dni (102. člen), Stanovanjski zakon (SZ-1), 113. člen – izročitev stanovanja lastniku, Stanovanjski zakon (SZ-1), 98. člen – povrnitev lastnih vlaganj najemnika, pisrs.si, EUR-Lex

Razlage nastanejo iz uradnega besedila predpisa in so okvirne; zavezujoče je le celotno besedilo, na katero se sklicuje vsaka stran. Europaius nudi pravne informacije, ne odvetniških storitev.